POKLICNI TEČAJ

Izobraževalni program: FARMACEVTSKI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 1.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 28. 3 1996

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

FARMACEVTSKA TEHNOLOGIJA

SEMINARSKA – PROJEKTNA NALOGA Z ZAGOVOROM

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • poznavanje  dobre proizvodne prakse pri izdelavi zdravilnih pripravkov (DPP),

  • poznavanje materialov, naprav in osnovnih tehnoloških postopkov v proizvodnji farmacevtskih oblik v lekarniškem, galenskem in industrijskem obsegu,

  • poznavanje različnih farmacevtskih oblik in njihovih bistvenih fizikalno-kemijskih lastnosti,

  • poznavanje  farmacevtskih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo pri izdelavi farmacevtskih oblik,

  • upoštevanje varovanja zdravja in okolja pred različnimi kemikalijami in odpadki,

  • upoštevanje varstva pri delu.

    3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO

    Vsebine

    Znanja (cilji)

    Učna in delovna sredstva

    Zdravila in razvoj oblikovanja zdravil

    Kandidati

    		  

  • prostori za oblikovanje zdravil

  • strokovna literatura

  • recept in signiranje

  • odmerki

  • ovojnina

  • farmacevtske oblike

  • inkompatibilnosti

  • dobra proizvodna praksa (DPP)

    		•

  • prepoznajo zdravilne pripravke, izdelane v različnih prostorih;

  • primerjajo izdelavo zdravil v različnih prostorih;

  • poznajo sestavo Farmakopeje, Registra zdravil RS in drugo literaturo, ki jo bodo uporabljali pri svojem delu;

  • poznajo pravila pisanja recepta, sestavo recepta, znajo brati recepte, pravilno uporabijo signature različnih barv in znajo napisati ustrezne podatke na signaturo;

  • uporabljajo literaturo in izračune za kontrolo odmerkov za odrasle, otroke in živali, vedo, zakaj različni odmerki za otroke in odrasle;

  • poznajo zahteve za različne vrste ovojnine;

  • poznajo osnovno sestavo zdravilnih pripravkov;

  • poznajo različne tipe inkompatibilnosti (fizikalno, kemijsko, fiziološko in farmakološko);

  • poznajo pogoje dobre proizvodne prakse pri vseh opisanih farmacevtskih oblikah;

    		•   

    Biofarmacevtski parametri

     

     

  • biološka uporabnost

    		•

  • poznajo pomen biofarmacevtskih parametrov;

    		•   

    Fizikalno-kemijske osnove oblikovanja zdravil

     

     

  • stanje materije

  • disperzni sistemi

    		•

  • definirajo fizikalno-kemijske osnove materije, svoje znanje povezujejo z drugimi učnimi področji;

    		•   

    Farmacevtsko tehnološki postopki

     

     

  • tehtanje, drobljenje, sejanje, filtriranje, mešanje, destilacija, sublimacija, ekstrakcija, prekristalizacija

    		•

  • poznajo osnovne tehnološke operacije;

    		•   

    Plinaste farmacevtske oblike

     

     

  • inhalacije

  • aerosoli

    		•

  • poznajo pomožne snovi pri izdelavi plinastih farmacevtskih oblik ter načine izdelave in uporabe teh oblik;

    		•   

    Tekoče farmacevtske oblike

     

     

  • fizikalnokemijske lastnosti tekočih disperzij

  • razdelitev disperzij

  • prave raztopine

  • koloidne disperzije

  • grobe disperzije

  • emulzije

  • suspenzije

    		•

  • ločijo farmacevtske oblike po fizikalnokemijskih lastnostih;

  • ločijo disperzne sisteme po velikosti delcev dispergirane faze, poznajo topila in njihove lastnosti, poznajo lastnosti, uporabo in izdelavo raztopin, aromatičnih vod, sirupov in kapljic, znajo razredčevati etanol;

  • poznajo pomen recepturnih olajšav, razlikujejo med različnimi koloidi, poznajo njihove značilnosti in uporabo v farmaciji, poznajo sol-gel transformacijo;

  • poznajo pomen emulzij, njihovo uporabo in fizikalno-kemijske lastnosti, razumejo vlogo emulgatorjev pri nastanku emulzije, ločijo emulgatorje po njihovih lastnostih, poznajo pomen števila HLB in njegovo uporabnost, poznajo postopke za ugotavljanje tipa emulzije, poznajo oblike nestabilnosti emulzij in postopke za njihovo stabiliziranje;

  • poznajo lastnosti, izdelavo in vrste suspenzij, poznajo oblike nestabilnosti in možnosti stabiliziranja;

    		•   

    Poltrdne farmacevtske oblike

     

     

  • mila

  • mazila

    		•

  • poznajo fizikalno-kemijske lastnosti mil, razlikujejo med izdelavo trdega in mehkega mila, poznajo reakcije, ki potečejo med izdelavo mil, poznajo katalizatorje teh reakcij, poznajo pomen mil pri izdelavi zdravilnih pripravkov;

  • poznajo fizikalno-kemijske lastnosti mazil, primerjajo različne mazilne podlage po kemizmu, stabilnosti, uporabi;

    		•   

    Trdne farmacevtske oblike

     

     

  • praški

  • granule

  • medicinske kapsule

  • tablete

  • obložene tablete

  • filmske tablete

  • peroralne oblike s podaljšanim delovanjem

  • svečke

  • vagitoriji, vaginalete

    		•

  • poznajo praške kot farmacevtsko obliko, upoštevajo tehnološka pravila pri izdelavi praškov, poznajo osnovne tehnološke operacije pri izdelavi praškov(drobljenje, sejanje, mešanje), poznajo različne vrste praškov in njihovo uporabo, poznajo pripravo deljenih praškov na podlagi recepta;

  • poznajo ovojnino zanje, uporabo trituratov in posipal, poznajo granule kot samostojen zdravilni pripravek, poznajo izdelavo granulata po vlažnem postopku, poznajo šumeči granulat in njegove značilnosti;

  • poznajo pelete, razlikujejo različne vrste kapsul, poznajo njihove lastnosti in izdelavo, poznajo mikrokapsule in njihov pomen v sodobnem oblikovanju zdravil;

  • poznajo lastnosti in prednosti tablet, različne vrste in oblike tablet, poznajo pomožne snovi in njihov pomen, poznajo različne postopke priprave tabletne mase in različne načine stiskanja tablet, poznajo zahteve za tablete in metode kontrole ustreznosti granulata;

  • primerjajo obložene tablete z običajnimi tabletami, poznajo prednosti obloženih tablet, faze dražiranja, poznajo težave pri oblaganju tablet in kako se jim izognemo, primerjajo filmske tablete z obloženimi tabletami, poznajo prednosti filmskega oblaganja pred klasičnim, poznajo značilnosti oblik s podaljšanim, poznajo farmakokinetični in tehnološki koncept teh oblik, poznajo tehnološke izvedbe;

  • poznajo svečke kot zdravilni pripravek, poznajo prednosti rektalne aplikacije, primerjajo različne podlage po kemizmu in lastnostih, poznajo njihove prednosti in pomanjkljivosti, poznajo različne načine izdelave svečk, znajo pravilno odmerjati učinkovino, poznajo faktor izpodrivanja in njegovo uporabo, poznajo zahteve za svečke;

  • poznajo vagitorije in vaginalete;

    		•   

    Sterilne farmacevtske oblike

     

     

  • sterilizacija

  • aseptični postopek

  • pripravki za oči

  • parenteralni zdravilni pripravki

    		•

  • poznajo pomen sterilizacije, poznajo in primerjajo različne postopke sterilizacije, poznajo pomen validacije, pomen pirogenov in postopke depirogenizacije, poznajo teste za ugotavljanje prisotnosti pirogenov;

  • poznajo aseptični prostor in zahteve zanj;

  • poznajo različne pripravke za oči, zahteve in pogoje za izdelavo teh pripravkov, poznajo postopke izdelave teh pripravkov, poti aplikacije;

  • poznajo različne vrste parenteralnih zdravilnih pripravkov, njihovo izdelavo, lastnosti, uporabo in zahteve zanje, ločijo pojma izotoničnosti in evhidričnosti;

  • poznajo topila in pomožne snovi pri izdelavi, primerjajo različne vrste ovojnine;

  • poznajo izdelavo in pogoje pri izdelavi parenteralnih zdravilnih pripravkov;

    		•   

    Izvlečki iz drog

     

     

  • ekstrakcija

  • vrste izvlečkov iz drog

  • sušenje rastlinskih izvlečkov

    		•

  • poznajo pomen in postopke priprave izvlečkov iz drog, topila, ki se uporabljajo pri ekstrakciji, vrste izvlečkov iz drog in razlike med njimi;

  • poznajo sušenje kot tehnološki postopek, različne oblike sušenja;

    		•   

    Nove farmacevtske oblike

     

     

  • terapevtski sistemi

  • molekularno oblikovanje zdravil

    		•

  • poznajo nekatere nove farmacevtske oblike in njihove značilnosti;

  • poznajo pojem terapevtski sistem, znajo razdeliti terapevtske sisteme;

  • poznajo pojem predučinkovina, poznajo komplekse učinkovine in nosilca (liposom);

    		•   

    Kakovost in stabilnost zdravil

  • poznajo faktorje, ki vplivajo na stabilnost zdravil;

    		•   

    Ekološki vidiki pri izdelavi zdravil

     

     

  • zaščita zraka, voda, tal

  • škodljive snovi

  • odstranjevanje aktivnih odpadkov

    		•

  • poznajo možnosti onesnaževanja in ukrepe za preprečevanje onesnaževanja ter načine odstranjevanja aktivnih odpadkov;

    		•   

    Pri pripravi izpitnih nalog ter vprašanj upoštevajte »Navodila za pripravo in izvedbo 2. Izpitne enote«, pripravil CPI.

    4. OCENJEVANJE ZNANJA

    Zgradba izpitne enote:

  • ustni izpit.

    Izpit iz farmacevtske tehnologije lahko dijaki nadomestijo s seminarsko nalogo z zagovorom.

    4.1. USTNI IZPIT

    Vprašanja na izpitnem listku

    Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena.

    Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita. Vprašanja morajo zajeti znanja iz razumevanja in uporabe (55%) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (45%).

    5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Pri ustnem izpitu dijaki ne uporabljajo pripomočkov.

    6. SEMINARSKA NALOGA

    Seminarska naloga. Osnovni namen seminarske naloge je, da kandidat širše in globlje obravnava določeno strokovno področje. S seminarsko nalogo mora kandidat pokazati določeno raven teoretskega in praktičnega znanja ter sposobnost samostojne uporabe strokovnih virov pri obravnavi teme.

    Kandidat opravlja seminarsko nalogo samostojno v šolskem letu, v katerem opravlja poklicno maturo, skladno s pisnim sklepom izpitnega odbora ter »Navodil za pripravo in izvedbo 4. Izpitne enote«.

    6.1. ZAGOVOR

    Obseg in vsebina zagovora sta predvsem vezani na posamezne izpitne naloge.

    6.2.   VSEBINE IN ZAHTEVANA ZNANJA

    VSEBINE
    seminarske – projektne naloge

    ZNANJA (CILJI)

    Teme so lahko izbrane iz vseh farmacevtskih predmetov, zato kandidatov ne moremo omejiti z v naprej določenimi vsebinami

  • zna uporabiti izbrano literaturo

    		•

  • upošteva navodila za izdelavo seminarske-projektne naloge

    		•

  • obvlada izbrano temo

    		•

  • poveže vsebino izbrane teme z ostalimi farmacevtskimi predmeti

    		•

  • zna razložiti dobljene rezultate in izpeljati ustrezne sklepe

    		•

  • pridobi si samozavest in zanesljivost pri interpretaciji rezultatov dela

  • razvija sposobnost logičnega mišljenja in sklepanja

    		•

  • razvija čut za inovativen odnos do tehnoloških novosti na svojem področju dela

    		•

  • razvija sposobnost za raziskovalen pristop k reševanju zahtevnejših problemov

    		•

  • razvija senzibilen odnos do varovanja zdravja in okolja

    		•

    6.3.   IZDELAVA

    Seminarska naloga se izdeluje med šolskim letom, v katerem opravlja poklicno maturo. S pisnim sklepom se opredeli začetek, dokončanje in rok oddaje naloge. Zagovor se opravi v rednih rokih za poklicno maturo po sprejetem razporedu izpitov.

    6.4.   OCENJEVANJE ZNANJA

    Kriteriji za ocenjevanje seminarske (projektne) naloge:

     

    Kriteriji

    DeležI

    1.  

    načrtovanje obravnavane teme

    20%

    2.  

    izbira in uporaba ustreznih metod dela

    20%

    3.  

    analiziranje, interpretiranje in vrednotenje rezultatov dejstev in podatkov

    30%

    4.  

    predstavitev obravnavanega problema v jezikovno ustrezni obliki

    10%

    5.  

    zagovor

    20%

     

    SKUPAJ

    100%

    7. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.

    Dijak lahko izbere tudi druge vire, ki so potrebni za izdelavo seminarske-projektne naloge.