POKLICNI TEČAJ

Izobraževalni program: TURISTIČNI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 1.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 28. 3 1996

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

ZGODOVINA

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • poznavanje zgodovinskih obdobij oziroma njihovih temeljnih značilnosti in dosežkov takratne družbe,

  • zmožnost primerjave in opredelitev medsebojnih vplivov,

  • zmožnost vzročno posledičnega povezovanja,

  • poznavanje pomembnih mejnikov domače zgodovine in načina življenja v posameznih obdobjih.

    3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO

    Vsebine

    Znanja (cilji)

    Učna in delovna sredstva

    Zgodovina in njene naloge

    		    

    Zgodovinski viri

  • označi pomen pisnih, materialnih in ustnih in avdiovizualnih virov;

    		•  

    Čas in prostor

  • opredeli čas in prostor kot zgodovinski kategoriji;

    		•  

    Prazgodovina

     

      

    Življenje v posameznih obdobjih praskupnosti

  • opredeli pogoje življenja ljudi v posameznih obdobjih prazgodovine (paleolit, neolit, kovinske dobe);

    		•  

    Razpad praskupnosti

  • pozna vzroke razpada brezrazredne družbe in njenega prehoda v razredno;

    		•  

    Materialna in duhovna kultura

  • pozna značilnosti materialne in duhovne kulture obdobij prazgodovine;

    		•  

    Prazgodovinska najdišča na naših tleh

  • navede najpomembnejša prazgodovinska najdišča na naših tleh in opredeli najpomembnejše ustvarjalne dosežke materialne kulture;

    		•  

    Egipt, mezopotamija, fenicija, Izrael, indija, kitajska

      

    Naravne in gospodarske razmere za nastanek civilizacij starega vzhoda

  • pozna bistvene vzroke za nastanek najstarejših civilizacij na azijsko – afriškem območju (Mezopotamija, Egipt, Indija, Kitajska);

  • primerja gospodarski razvoj orientalskih družb in zna opredeliti skupne značilnosti in posebnosti: irigacija, obrt in trgovina (npr. Fenicija);

    		•  

    Materialna in duhovna kultura najstarejših civilizacij

  • navede dosežke najstarejših civilizacij na področju znanosti, kulture in umetnosti;

  • pozna značilnosti duhovne kulture (religije) v posameznih področjih starega Vzhoda;

  • pozna pomen nastanka začetkov pisave in njenega razvoja;

    		•  

    Družbena struktura najstarejših držav

  • razloži družbeno strukturo na primeru starega Egipta in jo primerja z ostalimi državami;

    		•  

    Stara grčija

     

     

    Kreta, Mikene,Troja

  • pozna bistvene značilnosti najstarejših kultur egejskega področja;

    • Zemljevid

    Selitve in naselitev Grkov v Sredozemlju

  • analizira posledice indoevropeizacije egejskega območja (selitve in naselitev Grkov);

  • vrednoti pomen grške kolonizacije v Sredozemlju v gospodarskem in kulturnem pomenu;

    • Zemljevid

    Različna družbenopolitična ureditev in razvoj polisov

  • pozna družbeno in politično ureditev Aten in Šparte in navede razlike;

  • konkretizira boj za prevlado v grškem svetu;

    		•  

    Propad antične Grčije

  • pozna razloge za propad Grčije (notranji in zunanji vzroki);

  • prikaže pomen države Aleksandra Makedonskega pri spajanju različnih kultur;

    		•  

    Grška in helenistična kultura

  • pozna temeljne dosežke grške kulture v umetnosti (arhitektura, kiparstvo in slikarstvo) in znanosti (matematika, filozofija, zgodovinopisje) in njen pomen za evropsko civilizacijo;

    		•  

    Rimska »svetovna država«

     

    Etnična in kulturna različnost ljudstev na apeninskem polotoku pred nastankom rima

  • pozna etnično in kulturno podobo Apeninskega polotoka pred nastankom rimske države;

    • Zemljevid

    Nastanek Rima in njegov vzpon k oblasti »nad svetom«

  • obrazloži nastanek Rimske države, njeno razširitev na Apeninskem polotoku in preraščanje v svetovni imperij;

    • Zemljevid

    Razvoj in spremembe v družbenopolitični ureditvi Rima

  • pozna faze v razvoju politične ureditve rimske države (kraljestvo, aristokratska republika, triumvirat, principat, cesarstvo);

    		•  

    Notranji in zunanji vzroki propada rimskega imperija

  • navede in pojasni vzroke za krizo imperija (notranje in zunanje);

  • razloži propad rimskega imperija (delitev imperija, razpad zahodnega dela);

    		•  

    Rimska kultura in njen pomen

  • pozna značilnosti rimske kulture in ovrednoti njen trajni pomen pri posredovanju antične miselnosti;

  • obrazloži pomen rimskega prava;

  • razloži pomen romanizacija;

    		•  

    Nastanek krščanstva

  • pojasni družbeno in duhovno podlago za nastanek krščanstva, pogoje za širjenje in vzpon;

    		•  

    Zgodnji srednji vek

     

     

    Preseljevanje ljudstev in propad starega sveta

  • pozna vzroke za preseljevanja azijskih nomadskih ljudstev, germanskih in slovanskih;

    • Zemljevid

    (Germani, Slovani,Arabci nomadska ljudstva)

  • ugotovi najpomembnejša območja naseljevanja in razloži velike etnične in politične spremembe v evroazijskem prostoru;

  • konkretizira posledice preseljevanja ljudstev (gospodarske, kulturne in politične);

    • Zemljevid

    Naseljevanje južnih Slovanov

  • obrazloži naseljevanje Južnih Slovanov na Balkanski polotok, Podonavje in Vzhodne Alpe;

  • pojasni etične in politične spremembe po naselitvi Južnih Slovanov;

    • Zemljevid

    Vloga velikih svetovnih religij pri oblikovanju novih civilizacij

  • razloži zgodovinske okoliščine za širjenje krščanstva, islama in budizma ter njihovo preraščanje v svetovne religije;

  • konkretizira pomen in vlogo svetovnih religij pri nastajanju novih držav;

    		•  

    Frankovska država in frankovski tip države

  • razloži nastanek, razvoj in značilnosti frankovskega tipa fevdalne družbe;

    		•  

    Karolinška renesansa

  • razloži pojem karolinške renesanse in ovrednoti njen pomen;

    		•  

    Bizanc in bizantinski tip fevdalne družbe

  • pojasni vzroke in pomen vzpona Bizanca v sredozemsko velesilo, nastnek in značilnosti pronijskega tipa fevdalne družbe;

    		•  

    Slovani v vzhodnih Alpah

  • opredeli slovanski naselitveni prostor;

  • pozna prve slovanske državne tvorbe;

  • razloži širjenje krščanstva;

  • opredeli vzroke za propad prvih slovanskih držav;

    • Zemljevid

    Doba visokega in poznega fevdalizma

     

    Gospodarski in družbeni razvoj od 11. do 15. stoletja

  • navede najpomembnejše tehnične dosežke in konkretizira njihovo vlogo v gospodarskem napredku;

  • pozna vzroke za poglabljanje razlik v gospodarskem in družbeno političnem razvoju evropskih držav;

    		•  

    Družbena delitev dela med mesti in podeželjem

  • pozna vzroke in pogoje za nastanek meščanstva, različnih tipov mestnih naselbin;

  • ovrednoti gospodarsko in politično vlogo mest v razvitem fevdalizmu;

  • na primeru srednjeveških mest na naših tleh pojasni specifičnosti razvoja neagrarnega gospodarstva;

  • razloži medsebojno odvisnost mest in podeželja;

    		•  

    Kolonizacija

  • obrazloži vzroke za (notranjo in zunanjo) kolonizacijo in konkretizira gospodarske, etnične in politične posledice kolonizacije v Evropi;

  • opredeli posledice kolonizacije za slovensko etnično mejo;

    • Zemljevid

    Slovenci pod tujo oblastjo v visokem fevdalizmu

  • zna razložiti politični zemljevid na slovenskem ozemlju med 11. In 15. stoletjem;

  • navede tipične značilnosti političnega stanja na Slovenskem med 11. in 15. stoletjem in pojasni tuj vpliv na oblikovanje fevdalne družbe;

    • Zemljevid

    Vzpon osmanske moči in poseg v evropsko zgodovino

  • pozna vzroke in pogoje osmanske države in konkretizira turško ekspanzijo na Balkanskem polotoku;

  • navede in pojasni posledice turških vpadov;

    • Zemljevid

    Socialna in verska nasprotja v razvitem fevdalizmu

  • pozna vzroke razrednih in verskih nasprotij in opiše njihove oblike;

    		•  

    Kultura v razvitem fevdalizmu

  • pojasni značilnosti srednjeveške miselnosti, poišče zvezo med načinom življenja različnih družbenih slojev in različnimi oblikami kulture;

    		•  

    Evropa in svet od 16. Do 18. Stoletja

     

    Svet v dobi odkritij in evropske ekspanzije

  • opredeli vzroke in pogoje za geografska odkritja in konkretizira politične, etnične in gospodarske posledice;

  • opredeli in razloži vzroke in pomen zgodnje – kapitalistične proizvodnje ter primerja značilnosti njenih oblik;

    • Zemljevid

    Humanizem in renesansa v Evropi in pri nas

  • obrazloži pomen humanizma in renesanse, konkretizira razširjenost in značilnosti nove miselnosti na naših tleh;

    		•  

    Kmečki upori na slovenskem

  • ovrednoti pojav in pomen najpomembnejših kmečkih uporov na Slovenskem;

    		•  

    Reformacija

  • pozna vzroke poglabljanja krize fevdalnega družbenega reda in jih poveže s pojavom reformacije in kmečkih uporov;

  • navede različne smeri reformacije, primerja njihove zahteve in konkretizira razširjenost posameznih smeri;

  • ovrednoti pomen reformacije za Slovence;

    		•  

    Protireformacija

  • obrazloži vzroke in pogoje za pojav protireformacije in konkretizira njene uspehe;

  • ovrednoti posledice verskih vojn;

  • razloži položaj Slovencev v času protireformacije;

    		•  

    Oblikovanje sistema absolutnih držav

  • pove vzroke za nastanek fevdalno absolutnih držav;

  • navede značilnosti absolutne vladavine Ludvika XIV. in sklepa o posledicah razvoja Francije;

  • razloži pojem fiziokratizma in merkantilizma;

    		•  

    Odpor proti absolutni vladavini na Nizozemskem in v Angliji

  • navede vzroke za nizozemsko osvobodilno vojno in buržoazno revolucijo;

  • pojasni posledice odpora;

  • navede vzroke odpora proti absolutizmu v Angliji;

  • obrazloži pomen utrditve parlamentarne ureditve za gospodarsko in politično vlogo Anglije;

    • Zemljevid

    Krepitev absolutne oblasti habsburški monarhiji

  • navede oblike krepitve obsolutne oblasti v habsburški monarhiji;

  • konkretizira merkantilistična načela v državno gospodarski politiki;

  • pozna značilnosti in pomen akumulacije kapitala v slovenskih deželah;

    		•  

    Kriza Osmanskega imperija

  • ugotovi vzroke za krizo osmanskega imperija;

  • konkretizira ozemeljske spremembe;

  • pozna nastanek Vojne krajine in njeno vlogo;

    • Zemljevid

    Začetki moderne industrializacije

  • pozna vzroke in pogoje za začetek industrializacije, konkretizira pomen za razvoj gospodarskih panog;

  • pozna uveljavljanje industrializacije v Evropi in Ameriki in navede vzroke za njeno neenakomerno širjenje;

    		•  

    Racionalizem in razsvetljenstvo

  • pozna najpomembnejše ideje razsvetljenstva v znanosti in kulturi;

  • izpostavi ideje francoskih filozofov (Montesquieu, Voltaire, Rousseau);

    		•  

    Razsvetljeni absolutizem

  • razloži pojem razsvetljeni absolutizem in izpostavi razloge za njegovo uveljavitev v Prusiji, Rusiji in Avstriji;

  • pozna skupne značilnosti in razlike razsvetljenega absolutizma;

    		•  

    Reformni posegi v naših deželah

  • konkretizira terezijanske in jožefinske reforme na Slovenskem;

  • navede pomen terezijanskih in jožefinskih reform v gospodarskem in političnem razvoju;

  • pojasni značilnosti pojava slovenskega narodnega prebujenja;

    		•  

    Evropska ekspanzija v 17. in 18. stoletju

  • pozna novo kolonialno delitev sveta in nastanek novih kolonialnih in gospodarskih velesil, njihovo vlogo pri porastu svetovne trgovine;

    • Zemljevid

    Ameriška osvobodilna vojna in nastanek zda

  • pozna vzroke hitrega gospodarskega razvoja severnoameriških kolonij;

  • navede vzroke in pogoje za začetek osvobodilne vojne;

  • pozna značilnosti prve ameriške ustave in izpostavi neenakopravnost prebivalcev ZDA;

  • navede pomen osvobodilne vojne za ZDA in druga osvobodilna in revolucionarna gibanja;

    • Zemljevid

    Francoska buržoazna revolucija

  •  konkretizira gospodarske, socialne in politična razmere v Franciji pred revolucijo in navede vzroke in povod za začetek revolucije;

  • razloži potek revolucije;

  • navede vzroke in posledice preraščanja obrambne v osvajalno vojno Francije in izpostavi vlogo Napoleona;

  • poišče vzroke protifrancoskega razpoloženja v osvojenih deželah in izpostavi njihov pomen za poraz Napoleonove agresivne politike;

  • poišče vzroke antagonizma med Anglijo in Francijo in izpostavi posledice za obe državi;

    		•  

    Ilirske province

  • konkretizira odmeve francoske revolucije v naših deželah in navede vzroke za nastanek Ilirskih provinc;

  • navede trajne pridobitve francoske revolucije;

    • Zemljevid

    Revolucija in Evropa

  • zna obrazložiti politični zemljevid obdobja »restavracije Evrope« (teritorialne spremembe: Dunajski kongres);

  • ugotovi rojstvo novega pojma nacija (narod);

  • opredeli odmeve francoske revolucije;

    		•  

    Vzhodno vprašanje

  • razloži pojem »vzhodno vprašanje«, njegov začetek in razvoj do srede 19. stoletja;

    		•  

    Osvobodilna gibanja južnih Slovanov proti Turkom

  • pozna vzroke, potek in značaj prvega in drugega srbskega upora;

  • vrednoti vlogo vladike pri nastajanju črnogorske državne organizacije;

    • Zemljevid

    Obdobje liberalnega kapitalizma

     

     

    Utrditev industrijskega načina proizvodnje in družbene posledice

  • poišče soodvisnost med industrializacijo in nastajanjem nove družbene strukture– novih družbenih razredov;

  • obrazloži vzroke in posledice velikih migracij;

    		•  

    Začetki delavskega gibanja

  • navede in primerja značilnosti prvih oblik delavskih gibanj (ludizem, čartizem, utopični socializem);

    		•  

    Leto 1848 in meščansko demokratične revolucije

  • navede vzroke revolucij 1848 v posameznih evropskih državah in poišče specifičnosti (odprava fevdalizma, boj proti politični razcepljenosti nacionalnega ozemlja, boj za enakopravnost v mnogonacionalni državi, nerešeno delavsko vprašanje in druga socialna vprašanja);

  • časovno in prostorsko konkretizira potek revolucij in vzroke za njihov zlom;

    		•  

    Slovenci v letu 1848

  • zna obrazložiti nacionalni program in izpostavi njegov pomen (Zedinjena Slovenija);

  • konkretizira proces odpravljanja fevdalizma pri Slovencih;

    		•  

    Uvedba ustavnosti in dualizma

  • pojasni vzrok za dualistično ureditev avstrijske monarhije in konkretizira posledice dualizma za Slovence;

  • izpostavi pomen oživitve političnega življenja pri Slovencih (tabori) za rast narodne zavesti;

    		•  

    Nacionalna in liberalna gibanja v Evropi in v svetu

  • konkretizira združevalno nacionalna gibanja na primeru Nemčije in Italije;

  • izpostavi pomen združitve Nemčije in Italije in posledice združitve v mednarodnih odnosih;

    • Zemljevid

    Liberalno in demokratično gibanje v Rusiji

  • navede in obrazloži oblike in značilnosti boja proti absolutizmu v Rusiji;

  • pozna problematiko odprave tlačanstva in uveljavljanja kapitalizma;

    		•  

    Državljanska vojna in gospodarski vzpon v zda

  • poišče soodvisnost odprave suženjstva in nadaljnjega gospodarskega razvoja v ZDA;

    		•  

    Začetki protikolonialnih in nacionalnih gibanj v Aziji

  • navede in pojasni vzroke za začetek protikolonialnih gibanj (Indija, Kitajska);

  • pojasni pomen začetkov kapitalizma in moderne državne ureditve Japonske za lastni in azijski prostor;

    • Zemljevid

    I. Internacionala

  • navede vzroke za nastanek organiziranega delavskega gibanja in njegovo mednarodno povezovanje (program I. internacionale);

    		•  

    Pariška komuna

  • pozna vzroke za nastanek in propad Pariške komune ter navede njen pomen za nadaljnji razvoj delavskega gibanja;

    		•  

    Obdobje imperializma do prve svetovne vojne

    		  

    Zemljevid

    Obdobje hitre industrializacije

  • navede najnovejše izume in dosežke znanosti, tehnike in tehnologije ter konkretizira njihov vpliv na razvoj novih industrijskih panog, prometa in kmetijstva;

  • navede in opiše vzroke za naraščanje in povečevanje razlik v gospodarski razvitosti posameznih dežel in celin;

    		•  

    Značilnosti monopolnega kapitalizma

  • našteje in obrazloži tipične značilnosti monopolnega kapitalizma in njegove posledice;

    		•  

    Značilnosti kulture v obdobju imperializma

  • obrazloži vpliv izumov na nove oblike množične kulture;

    		•  

    Značilnosti političnega razvoja v obdobju imperializma

  • opiše značilnosti v urejanju notranjepolitičnih vprašanj (nacionalno in socialno vprašanje, razširitev državljanskih pravic in parlamentarna ureditev);

  • ugotovi vzroke za pojav agresivnega imperializma novih kapitalističnih velesil;

    		•  

    Nastanek imperialističnih zvez

  • ugotovi in pojasni vzroke za nastajanje imperialističnih zvez in nakaže posledice;

    		•  

    Slovenci v Avstriji po letu 1870

  • označi duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka;

  • opredeli politično strukturo Slovencev - nastanek slovenskih političnih strank;

    • Zemljevid

    Prva svetovna vojna

     

     

    Balkanske vojne in posledice

  • pojasni pomen balkanskih vojn za nadaljnje vojaške spopade;

  • pozna politično situacijo na Balkanu pred 1. svetovno vojno;

    • Zemljevid

    Vojaški in politični obračun med blokoma

  • pozna vzroke in povod za začetek prve svetovne vojne ter konkretizira fronte;

  • obrazloži vzroke za preraščanje evropske v svetovno vojno;

  • pojasni posledice Londonskega sporazuma 1915;

    • Zemljevid

    Gospodarske, socialne in politične posledice vojskovanja

  • pojasni posledice vojne na gospodarstvo, zaostritev socialnih in nacionalnih zahtev ter začetek socialnih in nacionalnih zahtev ter začetek protivojnih gibanj;

  • primerja nacionalne zahteve slovanskih narodov v AO v letu 1917 (majniška deklaracija) in njihove posledice za obstoj monarhije;

    		•  

    Februarska in oktobrska revolucija v Rusiji

  • pojasni socialne, gospodarske in politične razmere v Rusiji pred začetkom februarske revolucije;

  • navede spremembe v Rusiji po oktobrski revoluciji in odnos začasne vlade do nadaljevanja vojne;

    		•  

    Soška fronta

  • obrazloži pomen in značaj soške fronte;

  • opredeli vlogo Slovencev na soški fronti;

    • Zemljevid

    Politična in diplomatska dejavnost južnih Slovanov med prvo svetovno vojno

  • obrazloži diplomatsko in politično dejavnost Južnih Slovanov med vojno v boju za ustanovitev jugoslovanske države;

    		•  

    Konec prve svetovne vojne

  • pozna razloge, ki so vplivali na poraz centralnih sil in pojasni diplomatsko dejavnost za sklenitev miru;

    		•  

    Mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni

  • pozna teritorialne spremembe in nastanek novih držav po mirovnih pogodbah ter navede nerešena vprašanja;

    • Zemljevid

    Svet med vojnama

     

     

    Značilnosti gospodarskega razvoja med obema vojnama

  • navede bistvene značilnosti tehnološkega in gospodarskega razvoja in ugotovi nova razmerja sil v svetovnem gospodarstvu;

  • obrazloži vzroke svetovne gospodarske krize in konkretizira načine njenega reševanja;

    		•  

    Razvoj Sovjetske zveze med vojnama

  • navede bistvene značilnosti gospodarskega in političnega razvoja SZ;

    		•  

    Značilnosti fašizma in nacizma

  • opiše vzroke za nastanek fašizma in nacizma v Italiji in Nemčiji ter obrazloži njegove najbolj tipične značilnosti;

    		•  

    Državljanska vojna v Španiji

  • pojasni čas, vzroke za špansko državljansko vojno in odnos velikih sil do vojskujočih se strani;

    • Zemljevid

    Kitajska med obema vojnama

  • obrazloži nastanek kitajske republike in njen razvoj med obema vojnama;

    • Zemljevid

    Slovenci v obdobju med obema vojnama

     

    Nastanek kraljevine shs

  • pozna in utemelji notranje in zunanje politične vzroke in interese za nastanek države SHS;

    • Zemljevid

    Boj za naše meje po prvi svetovni vojni

  • navede in obrazloži vojaška in diplomatsko – politična prizadevanja pri oblikovanju naših meja;

  • konkretizira posledice koroškega plebiscita in rapalske pogodbe za Slovence;

    • Zemljevid

    Gospodarske razmere v Jugoslaviji med obema vojnama

  • pozna bistvene značilnosti in probleme gospodarskega razvoja v Jugoslaviji med obema vojnama;

    		•  

    Večstrankarski sistem in politična ureditev kraljevine shs (Jugoslavije)

  • opiše značilnosti delovanja večstrankarskega političnega in parlamentarnega sistema (vidovdanska ustava, kriza parlamentarnega sistema, značilnosti šestojanuarske diktature in odpori proti njej, oktroirana ustava);

  • pozna temeljne značilnosti programov najmočnejših slovenskih političnih strank, njihovo medsebojno povezovanje in nasprotja;

    		•  

    Zunanja politika kraljevine Jugoslavije med obema vojnama

  • obrazloži značilnosti jugoslovanske zunanje politike, njeno prvotno navezanost na zahodne sile in vzroke za preobrat.

    		•  

    Slovenci v zamejstvu

  • prikaže prizadevanja za ohranitev narodne samobitnosti;

    		•  

    Druga svetovna vojna

     

    Povezovanje fašističnih držav in njihove prve agresije

  • konkretizira povezovanje fašističnih držav in navede ozemlja in države, ki so jih zasedle že pred začetkom vojne;

    • Zemljevid

    Sovjetsko – nemška pogodba o nenapadanju

  • prikaže posledice sovjetsko nemške pogodbe iz avgusta 1939;

    		•  

    Napad na poljsko in začetek druge svetovne vojne

  • obrazloži vojaške in politične dogodke od začetka druge svetovne vojne do napada na Sovjetsko zvezo;

    • Zemljevid

    Trojni pakt

  • navede in pojasni vzroke za nastanek trojnega pakta in posledice;

    		•  

    Atlantska izjava in oblikovanje protifašistične koalicije

  • obrazloži napad sil osi na SZ in širjenje vojnega spopada;

  • pojasni čas nastanka Atlantske izjave ter konkretizira pomen njenih bistvenih določil;

    		•  

    Japonski napad na ZDA (prava svetovna vojna)

  • obrazloži vzroke zaostritve odnosov na Daljnem vzhodu, konkretizira japonski vstop v vojno in napad na ZDA;

    • Zemljevid

    Bojišča v drugi svetovni vojni in veliki vojni prevrat – zlom sil osi

  • obrazloži položaj na svetovnih bojiščih v letih 1941 in 1942;

  • konkretizira vojni preobrat na svetovnih bojiščih (na vzhodni, afriški, zahodni in tihooceanski fronti) in obrazloži zlom sil osi;

    • Zemljevid

    Politična dejavnost velike trojice protifašistične koalicije

  • konkretizira politično dejavnost »velikih treh« o ureditvi povojnega sveta (Teheran, Jalta, Potsdam);

    		•  

    Odporniška gibanja med drugo svetovno vojno

  • analizira odporniška gibanja po posameznih državah;

  • poudari pomen odporniških gibanj;

    • Zemljevid

    Slovenci med drugo svetovno vojno

     

    Napad sil osi na kraljevino Jugoslavijo in kapitulacija

  • pozna vzroke pristopa Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu in pojasni ideje protipaktovskega gibanja;

  • prikaže potek napada na Jugoslavijo, njeno razdelitev med okupatorje in oblike okupacijskih režimov;

  • pozna delitev Slovenije med tri okupatorje;

  • označi okupacijske sisteme v slovenskih deželah;

    • Zemljevid

    Diferenciacija slovenske družbe

  • razloži začetke odpora proti okupatorju;

  • obrazloži oblike kolaboracije, vzroke in posledice;

    		•  

    Of in razvoj slovenske državnosti

  • konkretizira nastanek, organiziranost, značaj ter raznovrstne oblike dejavnosti OF na Slovenskem;

  • pozna Dolomitsko izjavo in njen pomen;

  • obrazloži razvoj slovenske državnosti;

    		•  

    Ustanovitev avnoj

  • utemelji pomen osvobojenega ozemlja;

  • pojasni vzroke za ustanovitev AVNOJ;

    		•  

    Sklepne operacije za osvoboditev Jugoslavije

  • opredeli komunikacijski pomen Balkana po vojnem prevratu in vojaške akcije okupatorja;

  • prikaže časovni in vojaški potek osvobajanja jugozahodnega dela države in zaključnih akcij JA za dokončno osvoboditev;

    • Zemljevid

    Svet po drugi svetovni vojni

     

    Pariška mirovna konferenca

  • konkretizira teritorialne spremembe v Evropi, nastale s pariško mirovno konferenco 1946/47;

  • obrazloži, zakaj ni bila podpisana mirovna pogodba z Nemčijo in Japonsko;

    • Zemljevid

    Naše meje in mirovna konferenca

  • zna obrazložiti oblikovanje naše zahodne meje na pariški mirovni konferenci; pojasni vzroke za nastanek STO, ureditev, vzroke za tržaški krizi in razrešitev tega vprašanja z londonskim sporazumom 1954;

    • Zemljevid

    Hladna vojna in oblikovanje blokov

  • zna pojasniti vzroke in posledice nastanka politike »hladne vojne« ter oblikovanje vojaških in gospodarskih paktov;

    • Zemljevid

    Posledice blokovske razcepljenosti

  • na primeru Nemčije (nemško vprašanje) in Koreje obrazloži bistvene posledice blokovske razcepljenosti in delitve sveta po »železni zavesi«;

    • Zemljevid

    Dekolonializacija Azije in Afrike

  • pojasni vzroke za krepitev protikolonialnih gibanj in konkretizira potek dekolonializacije v Aziji in Afriki;

  • navede in obrazloži temeljne probleme razvoja novonastalih držav v Aziji in Afriki;

    • Zemljevid

    Vojaške in politične krize v procesu dekolonializacije

  • navede in obrazloži vzroke za krizna žarišča in vojne spopade v Aziji in Afriki (npr.: Indokina, korejska vojna, sueška kriza, alžirska vojna);

    • Zemljevid

    Vloga ozn

  • prikaže vlogo OZN v razreševanju kriznih vojnih žarišč in v procesu dekolonializacije;

    		•  

    Svet v obdobju popuščanja napetosti

  • opiše značilnosti medblokovskih odnosov po letu 1953 (problem razorožitve in prepovedi jedrskih poizkusov, problem miroljubnega sožitja, dialog med velesilama), nastanek in značilnosti neuvrščenega gibanja;

    		•  

    Napredek znanosti, tehnike in gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni

  • pojasni hitri gospodarski razvoj zahodnih držav (Zahodne Evrope in Japonske) in ZDA;

  • navede bistvene značilnosti gospodarskega in družbenega razvoja v državah realnega socializma.

    		•  

    Evropa in svet v 60. letih

  • označi poglabljanje svetovnih nasprotij;

  • opredeli znanstvene in tehnične spremembe;

  • pozna kulturna gibanja tega časa;

    		•  

    Slovenci po drugi svetovni vojni

     

    Obdobje administrativnega socializma

  • navede in pojasni temeljne značilnosti obdobja administrativnega socializma (značilnosti ustave 1946, obnove gospodarstva, prve petletke, centralistične državne oblasti);

  • označi značilnosti zunanje politične usmeritve Jugoslavije v obdobju administrativnega socializma;

  • pojasni informbirojski spor;

    		•  

    Obdobje samoupravnega socializma

  • obrazloži vzroke za uvedbo samoupravljanja in značilnosti samoupravne demokracije;

    		•  

    Slovenci v 60. Letih

  • označi gospodarski razvoj;

  • opredeli vplive iz vzhoda in zahoda;

  • analizira kulturno življenje;

    		•  

    Nastanek samostojne slovenske države

  • pojasni vzroke za osamosvojitev Slovenije 1991;

  • analizira vlogo Slovenije v evropskem prostoru;

    		•  

    Pri pripravi izpitnih nalog ter vprašanj upoštevajte »Navodila za pripravo in izvedbo 2. Izpitne enote«, pripravil CPI.

    4. OCENJEVANJE ZNANJA

    Zgradba izpitne enote:

  • ustni izpit.

    4.1. USTNI IZPIT

    Vprašanja na izpitnem listku

    Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

    Vprašanja morajo zajeti znanja iz poznavanja zgodovinskih obdobij (splošno) (30%*), iz poznavanja slovenske zgodovine (30%*) ter določenemu dogodku poiskati vzroke in posledice, ki jih je povzročil (40%*).

    * Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.

    5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Dovoljeni pripomočki pri ustnem izpitu so določeni v poglavju 3.

    6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.