VSEBINA
1. Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta
2. Standardi znanj
III. SPECIALNO - DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
VI. KATALOG ZNANJ
Psihologija je splošnoizobraževalni predmet, ki zajema temeljna, poglobljena in razširjena znanstvena spoznanja o človekovi duševnosti, osebnosti, obnašanju in družbenem delovanju. Predmet vključuje seznanjanje z osnovnimi metodami psihološkega proučevanja in raziskovanja in uvaja uporabo teh metod. Vključuje tudi povezovanje in primerjanje psiholoških spoznanj z ustreznimi spoznanji na drugih znanstvenih področjih.
Predmet posreduje tista spoznanja, ki so temelj za nadgradnjo študija psihologije v visokošolskih programih, ki vključujejo psihologijo.
Temeljni namen predmeta je posredovanje celostnega psihološkega pogleda na človeka in na njegovo življenje v družbi kot sestavino splošne izobrazbe posameznika v sodobnem svetu. Posebej omogoča predmet uporabo psiholoških spoznanj v življenju posameznika in njegovih odnosih z drugimi.
Predmet se v gimnazijskem programu izvaja v 2. ali 3. letniku v obsegu 70 ur. V okviru priprave na maturo se predmet izvaja v 4. letniku v obsegu 210 ur, od tega je 70 ur namenjenih dijakovi individualni pripravi maturitetne seminarske naloge.
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
POVEZAVE |
PREDMET IN METODE PSIHOLOGIJE 15 ur |
|||
Opredeli pojem psihologija in pojem duševnost; razčleni duševne pojave (procese, lastnosti in stanja). |
Opredelitev psihologije |
psihologija; duševnost, duševni pojavi (procesi, lastnosti, stanja) |
filozofija, sociologija, pedagogika, biologija |
Razmeji psihologijo od drugih znanosti. |
|
naravoslovne, družboslovne in humanistične znanosti |
|
Opredeli in razlikuje pojme: doživljanje, obnašanje, osebnost; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave. |
Predmet in cilji psihologije |
doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost |
motivacija (nezavedni motivi); osebnost (teorije osebnosti). |
Navede in pojasni glavne cilje proučevanja duševnosti. |
|
opisovanje, razlaga, napoved, spreminjanje
|
|
Razlikuje med pridobivanjem in uporabo psiholoških spoznanj. |
Psihološke panoge |
psihološke panoge (discipline) |
metode psihologije, učenje, osebnostna |
Opredeli in razlikuje glavne psihološke panoge. |
|
teoretske in uporabne panoge |
zrelost in motnje sociologija, |
Opredeli poklic psihologa in ga razlikuje od podobnih poklicev (psihiater, pedagog). Oceni pomen poznavanja psihologije za razumevanje sebe in drugih. |
|
|
biologija
|
Razlikuje med znanstvenim in neznanstvenim pojmovanjem duševnosti.
|
Razvoj psihologije |
|
filozofija
|
Opiše začetke znanstvene psihologije. Razčleni in primerja glavne smeri v psihologiji. |
|
psihoanaliza, behaviorizem, kognitivna psihologija, humanistična psihologija |
|
Opiše začetke znanstvene psihologije v Sloveniji. |
|
Psihologija v Sloveniji
|
|
Opredeli in s konkretnimi primeri ponazori opazovanje in spraševanje, ekstraspekcijo in introspekcijo. |
Metode psihologije |
opazovanje, spraševanje; introspekcija, ekstraspekcija |
osebnost (sposobnosti, osebnostne lastnosti); posameznik in družba (stališča, |
Opiše psihološki test in ga razlikuje od drugih testov. Oceni pomanjkljivosti vsakdanjega opazovanja in časopisnih testov. Kritično presodi uporabo psiholoških testov (npr. omejitve in etični vidiki testiranja). Opiše intervju, anketo, vprašalnik in sociometrično tehniko ter oceni njihovo uporabnost; razlikuje zbiranje in obdelavo podatkov. |
|
test intervju, anketa, vprašalnik; sociometrična tehnika
|
prepričanja, panoge psihologije;. drugi družbeni predmeti (npr. sociološke vsebine); matematika |
Opiše metodo eksperimenta in navede konkreten primer. Presodi prednosti in pomanjkljivosti eksperimenta. |
|
eksperiment
|
|
Opredeli in na primerih pojasni razlagalne metod. |
|
definicija, klasifikacija, interpretacija |
|
Opredeli pojma populacija in vzorec (na konkretnem primeru); razloži reprezentativnost vzorca; pojasni normalno distribucijo; prikaže podatke; rangira podatke, izračuna odstotke, aritmetično sredino in modus; razlikuje in primerja srednje vrednosti in pojasni razpršenost. Pojasni pojem korelacije in ga ilustrira na zgledu |
Zbiranje in statistična obdelava podatkov
|
populacija, vzorec; histogram, poligon; normalna distribucija; odstotki, proporci, aritmetična sredina, mediana, modus, razpršenost, korelacija |
matematika (matematične osnove statistike - pojem povprečja)
|
TEMELJI DUŠEVNEGA DELOVANJA 5 ur
|
|||
Opredeli in razloži pojem dednosti; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti (raziskave dvojčkov). |
Organska podlaga duševnosti in dednosti |
dednost |
Osebnost (razvoj osebnosti, osebnostne poteze), sposobnosti |
Opiše sestavo in pojasni delovanje živčnega sistema. |
|
živčni sistem: centralno živčevje (možgani), periferno in avtonomno živčevje |
Biologija (somatologija in genetika) |
Opiše sestavo in pojasni delovanje nevrona (živčni prenos), funkcijo možganske skorje, hemisferno specializacijo. |
|
nevroni, živčni prenos; možganska skorja, hemisferna specializacija; vzburjenost možganske skorje |
|
Pojasni pojem okolja; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika. |
Okolje |
naravno in socialno |
osebnost (razvoj osebnosti); učenje; posameznik v družbenem okolju biologija z ekologijo, sociologija
|
Pojasni pojem samodejavnosti. Presodi pomen samodejavnosti (odločitev) v življenju posameznika. Razloži in s primerom ponazori interakcijo med temeljnimi dejavniki. |
Samodejavnost |
samodejavnost; odločanje interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo |
osebnost (razvoj); zavestna motivacija (volja), učenje filozofija |
Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov. |
|
|
|
Opiše in na zgledu pojasni proces odločanja. |
|
faze odločanja (zamisel, namera, odločitev, izvedba) |
|
ČUSTVA 11 ur
|
|
|
|
Opredeli pojem čustvo, razlikuje doživljanje in izražanje čustev, razčleni in na primerih pojasni funkcije čustvovanja; presodi pomen čustev za človekovo življenje. |
Čustva in njihov pomen |
Čustvo - emocija, doživljanje in izražanje, funkcije (vrednostna, prilagoditvena, usmerjevalna, obrambna ...) |
možganski centri, spoznavanje, temperament biologija (vegetativno živčevje) |
Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori z zgledi; opiše in razlikuje osnovna čustva; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje). |
Značilnosti in vrste čustev
|
vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta; strah, jeza, veselje, žalost, ljubezen; enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost; afekti, razpoloženja |
spoznavanje (zaznava, učenje, motivacija, socialno vedenje); posameznik in družbeno okolje (stališča, vrednote, predsodki); struktura osebnosti; temperament; tipologije |
Prepoznava izražanje osnovnih čustev. Presodi pomen izražanja čustev v medosebnem sporazumevanju. |
Izražanje in zaznavanje čustev, fiziološke spremembe pri čustvovanju |
obrazni izrazi, telesna drža in kretnje; glasovne spremembe |
temperament; posameznik v družbenem okolju; učinki množičnih medijev; motnje osebnosti in psihosomatska obolenja; |
Navede in razloži fiziološke spremembe pri čustvovanju. Pojasni nevrološke osnove čustvovanja; opiše načine merjenja fizioloških odzivov pri čustvenem vzburjenju; Presodi pomen sprostitvenih tehnik. Opiše medkulturne razlike v izražanju čustev in jih ponazori z zgledi. |
|
fiziološke spremembe čustveni centri v možganih; detektor laži; sprostitvene tehnike (avtogeni trening, biološka povratna zveza ...)
|
spoznavni procesi; možganski centri. sociologija, biologija, obvezne izbirne vsebine |
Razčleni in opiše značilnosti čustvene zrelosti. |
Razvoj, zrelost in motnje čustvovanja |
čustvena zrelost: ustreznost, kontrola, kompleksnost |
učenje, mišljenje (prikrajšanost, spretnosti obvladovanja |
Opiše razvoj čustev. Oceni vlogo učenja in zorenja v čustvenem razvoju Navede pogostejše čustvene in psihosomatske motnje Razloži dejavnike in življenjske situacije, ki vplivajo na čustvene motnje |
|
razvoj čustev: učenje čustev (pogojevanje, posnemanje), zorenje zgodnja čustvena deprivacija; čustvene in psihosomatske motnje
|
stresa); motnje osebnosti (nevroze, psihoze, osebnostne motnje); temperament |
MOTIVACIJA 14 ur
|
|
|
|
Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi ter navede konkretne primere. Razlikuje med zavestnimi motivi (voljo) in nezavednimi motivi. |
Motivi in potrebe |
potreba, motiv, cilj; vrste motivov (fiziološki, psihosocialni, zavesntni /volja/, nezavedni)
|
osebnostna dinamika, interesi, vrednote, stališča, teorije osebnosti, samodejavnost biologija, podjetništvo |
Razlikuje in na zgledu pojasni homeostatično in progresivno zadovoljevanje potreb. |
|
zadovoljevanje motivov in potreb (nagonsko -socializirano, homeostatično, progresivno) |
|
Razloži in aplicira hierarhijo motivov na zgledu iz vsakdanjega življenja. |
Razvoj in hierarhija motivov
|
hierarhija motivov po Maslowu in razvoj motivacije |
teorije osebnosti (Maslow) |
Pojasni pojem valence motiva in navede primere. Razlikuje med motivacijo potiskanja in motivacijo privlačnosti |
Odnos med čustvi in motivi |
valenca motiva |
čustvovanje in osebnostna dinamika |
Razlikuje in na primerih pojasni zunanjo in notranjo motivacijo Presodi pomen čustev in motivov za človekovo delovanje (učenje, delo,...) Pojasni pojma nivo aspiracije in storilnostna motivacija in presodi njun pomen za učenje in delo
|
Pomen čustev in motivov za učenje in delo |
zunanja in notranja motivacija; interesi
nivo aspiracije, storilnostna motivacija
|
učenje in razvoj osebnosti podjetništvo |
ZAZNAVANJE 9 ur
|
|
|
|
Opredeli osnovne pojme; razlikuje med občutki in zaznavami; razlikuje med občutki in čustvi. Opiše in pojasni proces zaznavanja. |
Občutki in zaznave |
dražljaj, čutila, zaznavna središča občutki, zaznave, (vidne, tipne slušne ...) |
biologija (čutila, zaznavna središča), fizika socialno zaznavanje |
Razloži in z zgledi ilustrira čutne prage. |
|
čutni pragi (absolutni, diferencialni, terminalni); senzorna adaptacija |
|
Pojasni zaznavanje barv, prostora in časa; pojasni psihološke funkcije barv. |
|
|
|
Pojasni načela organizacije zaznav. Presodi pomen pozornosti v zaznavanju. Presodi vplive psiholoških in socialnih dejavnikov na zaznavanje. Opiše motnje zaznav. Oceni pomen zaznavanja za človeka. |
Organizacija zaznav in pozornost |
lik-podlaga; bližina, podobnost, strnjenost, simetričnost … dražljajev pozornost dejavniki pozornosti (zunanji, notranji, psihološki, socialni) motnje zaznav (iluzije, halucinacije) |
čustva, motivacija, socialno zaznavanje, učenje |
UČENJE IN SPOMIN 26 ur
|
|
|
|
Opredeli pojem učenja. Presodi pomen učenja za osebnostni razvoj. |
Pojem in oblike učenja |
učenje
|
čustva, agresivnost, prosocialno, obnašanje, |
Razloži in z zgledi ilustrira različne oblike učenja; primerja različne oblike učenja. |
|
klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, poskusi in napake, posnemanje in modelno učenje, učenje z razumevanjem in vpogledom
|
mišljenje
biologija, podjetništvo |
Ponazori proces učenja s krivuljami. |
|
krivulje učenja |
|
Opredeli pomnenje, pozabljanje in predstavljanje. |
Pomnenje in pozabljanje |
spomin, pomnenje, pozabljanje; predstavljanje |
zaznavanje, mišljenje |
Pojasni senzorni, delovni (kratkoročni) in dolgoročni spomin; z zgledi ilustrira spremembe v zapomnitvi. |
|
senzorni, kratkoročni (delovni), dolgoročni spomin |
računalništvo |
Pojasni učni transfer in na primerih pojasni, kako se ga lahko izboljša. |
|
učni transfer (negativni, pozitivni) |
|
Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira z zgledi; oceni pomen navad, spretnosti, znanj za človeka. |
Navade, spretnosti, znanja |
Navade, spretnosti, znanja |
mišljenje športna vzgoja |
Razloži psihomotorično in besedno učenje in ju ponazori z zgledi. |
|
Psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem) |
|
Opiše različne metode in načine uspešnega učenja in oceni njihovo uporabnost. |
Metode in načini uspešnega učenja |
sistematizacija gradiva: tabele, miselni vzorci ...; vizualni pripomočki, uporaba, konkretizacija, osmišljanje, povezovanje, časovno načrtovanje ...; |
|
Opredeli in razčleni dejavnike učenja. Oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem primeru. |
Dejavniki uspešnega učenja |
dejavniki učenja: fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki (metode in tehnike, sposobnosti, motivacija, čustva, učni stili) |
fizika, sociologija, biologija. |
MIŠLJENJE 21 ur
|
|||
Opredeli pojem mišljenja. Razlikuje in pojasni različne oblike mišljenja in presodi njihov pomen za življenje. |
Opredelitev mišljenja |
mišljenje: konkretno, abstraktno; realistično in domišljijsko. Induktivno, deduktivno; konvergentno, divergentno |
filozofija (logika); računalništvo |
Razlikuje značilnosti vsakodnevnega mišljenja in formalno logičnega. Opredeli pojem pojma in simbol; opiše proces nastajanja pojmov in ga razloži z zgledi. Razlikuje in pojasni različne oblike mišljenja. Pojasni soodvisnost med mišljenjem in drugimi psihičnimi procesi. |
|
vsakodnevno in logično veljavno mišljenje pojem, simbol posploševanje, razlikovanje
|
|
Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi zgledi. Razloži vlogo psiholoških dejavnikov; uporabi različne strategije reševanja problemov. |
Reševanje problemov |
poskusi in napake, vpogled, postopna analiza
|
učenje motivacija čustva matematika, računalništvo |
Opredeli in razlikuje pojme. |
Ustvarjalnost |
ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje |
osebnost, sposobnosti |
Razloži dejavnike ustvarjalnosti. Opiše značilnosti ustvarjalnih oseb. |
|
dejavniki ustvarjalnosti: ustvarjalno mišljenje, osebnostne lastnosti, družbeni vplivi |
naravoslovni in umetnostni predmeti, sociologija, podjetništvo |
Pojasni in z zgledi ilustrira faze ustvarjalnega procesa ter značilnosti ustvarjalnih dosežkov.
|
|
faze ustvarjalnega procesa: preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija; značilnosti dosežkov: fluentnost, originalnost, fleksibilnost
|
|
Preizkusi nekatere tehnike ustvarjalnega mišljenja (nevihto možganov, ‘za in proti ...) Oceni pomen ustvarjalnega mišljenja v družbi (odkritja in inovacije). |
|
|
|
Opiše stopnje v razvoju mišljenja (Piaget) in jih ponazori s konkretnimi zgledi. |
Razvoj mišljenja |
stopnje v razvoju mišljenja |
|
Opiše različna pojmovanja odnosa med mišljenjem in govorom (Vigotski, Watson). |
Mišljenje in govor |
|
slovenski jezik in književnost |
Razloži razvoj govora po behavioristični in nativistični razlagi (Skinner, Chomsky). Opiše stopnje in faze v razvoju govora.
|
|
faze v razvoju govora |
|
OSEBNOST 35 ur
|
|
|
|
Opredeli osebnost kot psihofizično celoto. |
Pojmovanje osebnosti |
osebnost |
predmet in cilji psihologije (pojem osebnosti), |
Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti in laično. Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti od implicitnih predstav. |
|
laična pojmovanja osebnosti implicitna pojmovanja osebnosti |
socialno zaznavanje podjetništvo |
Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori z zgledi: konstitucija, temperament, značaj, sposobnosti, osebnostne lastnosti, poteze, dimenzije; opiše Hipokratovo in Jungovo tipologijo; oceni tipološko in dimenzionalno pojmovanje osebnostnih lastnosti z vidika prednosti in pomanjkljivosti. |
Struktura osebnosti in medosebne razlike |
konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj; osebnostne lastnosti (tipi, dimenzije, poteze); Hipokratova in Jungova tipologija
|
organska podlaga osebnosti in dednost, okolje, metode psihologije (normalna distribucija), čustvovanje (temperament), mišljenje (ustvarjalnost) |
Opiše Kretschmerjevo tipologijo. Opiše Eysenckovo dimenzionalno pojmovanje osebnosti. Oceni tipološko in dimenzionalno pojmovanje osebnosti.
|
|
konstitucijski tipi temeljne dimenzije
|
|
Opredeli in razlikuje pojma. Opiše faktorje inteligentnosti po Thurstonovi teoriji. |
|
sposobnosti, inteligentnost faktorji po Thurstonovi teoriji inteligentnosti |
|
Opiše dve teoriji inteligentnosti (Gardnerjeva in Cattell - Hornova). Ovrednoti in razloži odvisnost inteligentnosti od dednosti in okolja. |
|
tipi inteligentnosti po Gardnerju; fluidna in kristalizirana inteligentnost |
|
Razlikuje kategorije inteligentnosti. Presodi medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti. |
|
kategorije inteligentnosti, kategorije podnormalne inteligentnosti. |
|
Opredeli pojem inteligentnostnega testa. Pojasni razliko med inteligentnostjo in ustvarjalnostjo; presodi medosebne in skupinske razlike v osebnosti. |
|
inteligentnostni test |
|
Razloži osnovne pojme. Opiše in na primerih pojasni glavne vrste konfliktov. |
Dinamika osebnosti |
frustracija, konflikt, stres, kriza |
čustvovanje motivacija, motnje osebnosti, socialno, |
Opiše glavne obrambne mehanizme in jih ponazori z zgledi.
Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve; jih opiše in ponazori z zgledi. |
|
obrambni mehanizmi: potlačevanje, racionalizacija, projekcija, kompenzacija, zanikanje, identifikacija premagovanje ovire, povečana aktivnost ...; agresivnost, umik, regres
|
zaznavanje, psihosomatske motnje, odvisnost, socialna patologija podjetništvo |
Razloži in razlikuje pojma frustracijska toleranca in osebnostna čvrstost. Razčleni sestavine osebnostne čvrstosti in presodi njen pomen pri premagovanju težav. Pojasni in presodi pomen in vlogo motivacijske dinamike v osebnostnem delovanju in življenju. |
|
frustracijska toleranca, osebnostna čvrstost (zunanji in notranji nadzor nad dogodki, angažiranost, občutek izzvanosti) |
|
Razloži pojem razvoja; pojasni stopenjski in neprekinjen potek osebnostnega razvoja. Opiše glavne značiilnosti osebnostnih razvojnih obdobij (telesne, kognitivne, emocionalne in socialne). |
Razvoj osebnosti |
vseživljenjski razvoj; stopenjski in neprekinjen razvoj; razvojna obdobja: prenatalno obdobje, otroštvo, mladostništvo, odraslost |
temelji duševnega delovanja, razvoj čustev, motivacija, učenje, razvoj mišljenja, osebnostna zrelost in motnje, vrednote in morala |
Opiše pomembnejša kritična življenjska obdobja in jih ponazori z zgledi (adolescenca, srednja leta). |
|
|
|
Razloži samopodobo in razčleni njene sestavine. Presodi pomen pozitivne samopodobe v človekovem življenju. |
|
samopodoba: telesni jaz, duševni jaz, socialni jaz
|
. |
Opiše stopnje po Eriksonovi teoriji osebnostnega razvoja; na zgledu pojasni pojem identitetne krize. |
|
teorija psihosocialnega razvoja po Eriksonu (stopnje, krize, identiteta) |
|
Razloži osebnostno zrelost in razlikuje njene sestavine. Presodi in s primerom ponazori obnašanje z vidika osebnostne zrelosti. |
Osebnostna zrelost |
osebnostna zrelost: telesna, čustvena, umska, socialna, moralna |
panoge psihologije, čustvovanje, motivi razvoj osebnosti, teorije |
Razloži pojma in jpojasni njuno kulturno in družbeno pogojenost. |
Motnje v duševnem in osebnostnem delovanju |
osebnostna normalnost, motenost |
osebnosti, posameznik in družbeno okolje (medosebni |
Opiše in razlikuje glavne oblike duševnih . Razloži različne vrste odvisnosti in oceni njihove negativne posledice. Razloži vlogo obremenilnih dejavnikov (frustracij, konfliktov, stresov, kriz) pri nastajanju duševnih in telesnih težav in motenj; razloži odvisnost med osebnostno zrelostjo in načini spoprijemanja z obremenitvami; razloži in razlikuje pojma psihološko svetovanje in psihoterapija |
|
nevroze, psihoze, vedenjske, osebnostne in psihosomatske motnje odvisnosti (alkoholizem in druge zasvojenosti) izvori duševnih in osebnostnih motenj; psihološko svetovanje; psihoterapija |
odnosi, prosocialno in proindividualno vedenje) |
Pojasni psihodinamično, zlasti psihoanalitično pojmovanje strukture, razvoja in delovanja osebnosti; pojasni strukturno (dispozicijsko) pojmovanje osebnosti; razloži hierarhični model osebnostnih lastnosti; razloži osnovne značilnosti vedenjskega pojmovanja osebnosti; pojasni humanistično pojmovanje osebnosti; pojasni pojme osebnostna rast in samoaktualizacija. Pojasni kognitivno pojmovanje osebnosti. Razlikuje in primerja osnovne značilnosti glavnih teorij osebnosti.
|
Teorije osebnosti |
psihodinamične teorije, Freudov in Jungov koncept strukture (jaz, ono, nadjaz; sebstvo, arhetipi) razvoja (faze psihoseksualnega razvoja) in delovanja osebnosti; strukturne (dispozicijske) teorije, hierarhični model osebnostnih lastnosti; vedenjske teorije(Skinner). Humanistične teorije (Maslow, Rogers) samouresničevanje, osebnostna rast; kognitivne teorije |
motivacija, struktura osebnosti in medosebne razlike (temperament; poteze, tipi, dimenzije osebnosti) učenje; mišljenje filozofija |
posameznik v družbenem okolju 34 ur
|
|
|
|
Opredeli osnovne pojme in jih ponazori z zgledi. Oceni vpliv socializacije na človekov razvoj. |
Življenje v družbi |
socializacija (primarna, sekundarna), socialna vloga, socialna skupina |
učenje, mišljenje, čustva, vrednote, osebnost sociologija |
Opredeli in z zgledi ilustrira pojem socialna skupina in različne oblike teh skupin. |
Skupine |
družina, formalne skupine in neformalne skupine |
osebnost, razvoj osebnosti, motnje osebnosti, motivacija, |
Opredeli psihološke funkcije družine (varnost, sprejetost, navezanost, nadzor). |
|
|
čustvovanje sociolgija |
Opredeli načine vzgajanja in oceni njihove posledice. |
|
vzgojni slogi (avtoritativen s sprejemanjem, odklanjajo - brezbrižen, permisiven, avtoritaren) |
|
Razloži in z zgledi ilustrira prednosti in učinkovitost posameznega tipa vodenja. Pojasni in z zgledi ilustrira konformizem in nekonformizem. |
|
Vodenje (demokratsko, avtokratsko, liberalno) Konformizem, nekonformizem |
|
Pojasni vloge, odnose in konflikte v družini, jih ilustrira s konkretnimi primeri in presodi njihov vpliv na razvoj posameznika. |
|
|
|
Razloži in na primerih pojasni prosocialno, proindividualno in antisocialno obnašanje; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose. |
Medosebni odnosi |
prosocialno vedenje (sodelovanje, empatija, altruizem), proindividualno vedenje (asertivnost, egoizem, tekmovanje) in antisocialno vedenje (agresivnost, delinkventnost) |
čustva, motivacija, učenje sociologija, filozofija, biologija
|
Pojasni razvoj navedenih oblik obnašanja (npr. biološke, frustracijske in vedenjske razlage agresivnost ...). |
|
|
|
Opredeli pojem sporazumevanja, razlikuje med besednim in nebesednim sporazumevanjem, oceni pomen sporazumevanja v medosebni komunikaciji. |
Sporazumevanje |
besedno in nebesedno sporazumevanje
|
izražanje čustev, govor, medosebni odnosi, dinamika motivov podjetništvo |
Razlikuje med enosmerno in dvosmerno komunikacijo. Opredeli funkcijo sporazumevanja in preprosto razloži komunikacijski proces med ljudmi.
|
|
enosmerna in dvosmerna komunikacija, funkcija sporazumevanja, proces sporazumevanja (sporočevalec, sporočilo, naslovnik) |
|
Opredeli in z zgledi ilustrira socialne veščine in ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih (reševanje konfliktov). |
|
socialne veščine
|
|
Opredeli in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, predsodek, stereotip. |
Stališča prepričanja, predsodki |
stališče, predsodki in stereotipi (spolni, rasni, nacionalni, verski) |
čustva, spoznavni procesi, osebnost, socialno zaznavanje, |
Razlikuje med pojmoma mnenje in prepričanje. |
|
mnenje, prepričanje |
življenje v skupini, pozornost |
Razloži in z zgledi ilustrira komponente stališč. Opiše vrste predsodkov in navede konkretne primere predsodkov. |
|
kognitivna, emotivna, konativna
|
sociologija, zgodovina |
Razloži vzroke predsodkov (ekonomski, politični; zgodnja socializacija, frustracije). Opiše in s primerom ilustrira vpliv predsodkov na obnašanje (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, genocid). |
|
|
|
Razloži in ovrednoti vpliv stališč in predsodkov (do manjšin, do etničnih in rasnih skupin, spolov, starostnih skupin, oseb z motnjami in drugimi posebnostmi ...) v povezavi z osebnostnimi lastnostmi in človekovim obnašanjem. |
|
|
|
Razloži in na zgledu pojasni funkcije stališč. |
|
funkcije stališč (vrednostno-ekspresivna, prilagoditvena, kognitivna, obrambna) |
|
Razloži in na primerih pojasni vpliv družine in drugih skupin, izkušenj in medijev na oblikovanje in spreminjanje stališč. |
|
|
|
Razloži vpliv množičnih medijev, opredeli pojem propagande; razloži in na primerih analizira mehanizme vplivanja množičnih medijev. |
|
propaganda, množični mediji |
|
Opredeli pojem vrednot; razlikuje med pojmi: vrednote, družbene norme, morala |
Vrednote in morala
|
vrednote, družbene norme, morala |
stališča in predsodki motivacija, mišljenje |
Oceni pomen vrednot, družbenih norm in morale za posameznika in družbo. |
|
|
sociologja |
Opiše in z zgledi ilustrira glavne kategorije vrednot. Razloži vlogo družbenih dejavnikov pri oblikovanju in hierarhiji vrednot. |
|
vrednotna hierarhija vrednotne kategorije (hedonske, potenčne, moralne, izpolnitvene) |
|
Opiše in z zgledi ponazori osnovne faze v razvoju moralnega presojanja (Kohlberg). |
|
moralno presojanje |
|
Opredeli pojem socialne zaznave. Razloži in z zgledi ponazori napake in pristranosti v socialnem zaznavanju.
|
Socialno zaznavanje
|
socialne zaznave prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije, zaznavna obramba
|
zaznavanje, pozornost, mišljenje, pojmovanje osebnosti (implicitne teorije osebnosti) |
Pojasni atribucijsko teorijo, razloži pripisovanje in razlikuje vrste pripisov ter jih ilustrira s konkretnimi primeri. Oceni pomen in učinke socialnega konstruiranja realnosti v družbi.
|
|
pripisovanje (atribucija); vrste pripisov (notranji, zunanji; stabilni, nestabilni); socialna konstrukcija realnosti |
stališča, prepričanja in predsodki |
Legenda:
Za zadostno oceno mora učenec obvladati približno 55 % obravnavane snovi na ravni poznavanja in razumevanja osnovnih pojmov in principov (najnižji kategoriji Bloomove klasifikacije-razvrstitve kognitivnih ciljev).
VRSTNI RED OBRAVNAVE UČNIH VSEBIN
Učitelj je v okviru učnega načrta avtonomen pri določanju števila ur,
namenjenih obravnavi posamezne učne teme, in pri določanju zaporedja učne
snovi. Predlagano zaporedje učnih vsebin in časovna razporeditev učnih ur
po poglavjih predstavlja zgolj priporočilo, v okviru katerega učitelj načrtuje
vse aktivnosti v razredu (obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi,
preverjanje znanja ...). Osnovno vodilo in pogoj je, da se program realizira
ob upoštevanju strokovnih principov in smiselnosti izbranega zaporedja.
V okviru učnega načrta je predvideno tudi določeno število ur (15 %) za
obravnavo vsebin po poljubni strokovni izbiri učitelja in v skladu z interesi
učencev.
Posebej so v učnem načrtu označene izbirne vsebine ter z njimi povezani cilji.
DOSEGANJE RAZLIČNIH CILJEV IN RAZLIČNIH NIVOJEV ZNANJA PRI POUKU
Cilji predmeta Psihologija segajo na spoznavno, čustveno in socialno
področje. Na posameznih področjih so lahko zgolj informativni, imajo pa
lahko tudi formativno in socializacijsko funkcijo.
Iz ciljev predmeta izhajajo oblike in metode, ki jih učitelj uporablja pri pouku. Kombinira lahko individualne in skupinske (sodelovalne) oblike dela. Pri izdelavi seminarskih in raziskovalnih nalog pa te oblike poveže tudi z mentorskim delom. Uporaba metode dela je odvisna od ravni učnega cilja, ki jo želimo doseči.
INFORMATIVNI UČNI CILJI
zajemajo pridobivanje temeljnih psiholoških znanj in seznanjanje z osnovnimi
metodami spoznavanja v psihologiji. V predmetnem katalogu SO OPREDELJENI
S POJMI: dijak prepozna, navede, našteje, imenuje, opredeli (definira),
opiše, ilustrira s konkretnimi primeri, uporabi (aplicira), razloži, pojasni,
razlikuje, primerja, poveže, ovrednoti (presodi, oceni).
Pojmi: navesti, našteti, prepoznati, imenovati - npr.: opredeli pojem duševnosti, navede posamezne psihološke metode, naštje vrste sposobnosti, prepozna fiziološke spremembe v izražanju čustev, imenuje oblike učenja ... se po Bloomovi klasifikaciji nanašajo na najnižjo raven znanja, kjer mora dijak obnoviti ali zgolj prepoznati učne vsebine.
Raven razumevanja učne snovi zajema odgovore na vprašanja zakaj in kako. Na tej ravni dijak samostojno oblikuje odgovor s svojimi besedami. Pojmi, ki se nanašajo na to raven, so: razložiti, pojasniti - npr.: razloži vlogo družbenih dejavnikov pri hierarhiji vrednot, pojasni pojma socializacije in individualizacije.
Naslednja, višja raven je uporaba (aplikacija) znanja v konkretnih razmerah - npr.: zna izračunati aritmetično sredino, z zgledi ilustrira obrambne mehanizme, sestavi ocenjevalno lestvico, v komunikaciji zna uporabiti "jaz" sporočilo.
Analiza predpostavlja razčlenitev gradiva na sestavne dele in vključuje pojme: razlikovati, razčleniti, ločiti, ugotoviti razliko - npr.: razlikuje zavestno in nezavedno motivacijo, razčleni, kaj vključuje osebnostna zrelost, ugotovi značilnosti tipološkega pojmovanja osebnosti, loči občutke in zaznave.
Na ravni sinteze dijak poveže informacije na nov način. Pojmi, ki zajemajo raven sinteze, so: povezati, sestaviti, organizirati, izpeljati, primerjati, napovedati - npr.: primerja dve teoriji osebnosti, sestavi načrt učenja za različne učne vsebine, napove možno reagiranje posameznika v različnih situacijah na osnovi poznavanja osebnostnih lastnosti, poveže vplive posameznih temeljnih dejavnikov pri razlagi razvoja osebnosti. Zaželeno je tudi povezovanje s spoznanji drugih predmetov.
Raven vrednotenja vključuje izražanje vrednostnih sodb in stališč ter presojanje glede na vnaprej določene ali lastne kriterije. Pojmi na tej ravni so: ovrednotiti, oceniti, presoditi - npr.: oceni pomen zaznavanja za človekovo prilagajanje okolju, ovrednoti vpliv predsodkov na obnašanje, presodi pomen propagande za oblikovanje stališč.
Poleg formativnih ciljev želimo pri predmetu Psihologija doseči tudi FORMATIVNE CILJE, ki vključujejo predvsem boljše razumevanje sebe in drugih, oblikovanje odprtega in kritičnega odnosa do sebe in družbe, usposabljanje za uspešno sporazumevanje ter oblikovanje in razvijanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj v vsakodnevnem življenju. Od tega, katere cilje želimo doseči, je odvisna izbira metod poučevanja.
METODE POUČEVANJA
Za nižje kognitivne ravni, ki zajemajo predvsem informativne cilje predmeta,
so primerne metode razlage, dela s teksti in demonstracije - npr. videoposnetki.
Kakor hitro pa želimo doseči višje ravni znanja, je poleg teh metod potrebno
uporabiti tudi metode, ki vključujejo in spodbujajo aktivnost dijakov: diskusijske
metode, progresivno podvajanje, kritično analizo, primerjanje tekstov. Nekatere
učne vsebine lahko dijaki usvojijo tudi z uporabo projektne metode.
Za doseganje formativnih in socializacijskih ciljev je primerno izkustveno učenje. Potrebna je namreč refleksija duševnih stanj, lastnosti in procesov. To je možno doseči s samoopazovanjem dijakov, s spodbujanjem priklica in analize lastnih izkušenj, z raznimi vprašalniki, ocenjevalnimi lestvicami - npr. ugotavljanje introvertnosti / ekstrovertnosti, spoznavanje lastnega učnega stila, storilnostne motivacije.
Priporočamo tudi igre vlog, simulacijo, manjše eksperimente - npr. iz pomnjenja in različne vaje - npr. metoda reševanja konfliktov, oblikovanje različnih vrst sporočil v komunikaciji, sestavljanje miselnih vzorcev.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Nekatere teme učnega načrta za psihologijo so vključene tudi v učni
načrt za sociologijo : socializacija, družina, vrednote ... Priporočamo,
da se učitelj pri obravnavi navedenih vsebin osredotoči zgolj na psihološke
vidike problematike, hkrati pa poskuša obravnavo teh tem v šolskem aktivu
časovno uskladiti z učiteljem sociologije. Tako bi bilo bolj zagotovljeno
interdisciplinarno poučevanje problematike.
Pri obravnavi različnih teoretskih konceptov lahko učitelj psihologije izhaja tudi iz raznovrstnih umetnostnih del: literarnih tekstov, poezije, slikarskih del ... , zato priporočamo, da se povezuje in usklajuje tudi z učitelji slovenščine ter učitelji umetnosti.
V pouk psihologije naj učitelj pri obravnavi nekaterih teoretskih konceptov vključuje tudi druge vsebine (npr. okoljske motive, vrednote, stališča ... ).
Pri predmetu Psihologija učitelj preverja znanje ustno, pisno in s samostojnimi izdelki (referati). Preverjanje in ocenjevanje zajema vse ravni znanja.
Pri pisnem preverjanju učitelj uporabi različne tipe nalog: izbirni tip, naloge povezovanja in dopolnjevanja ter naloge kratkih odgovorov. Ti tipi nalog so primerni predvsem za preverjanje in ocenjevanje nižjih ravni znanja. Za ugotavljanje znanja na ravni analize, sinteze in vrednotenja priporočamo uporabo nalog esejskega in interpretacijskega tipa. S samostojnimi izdelki dijakov naj učitelj preverja tudi sestavo, ločevanje pomembnih in nepomembnih dejstev, povezovanje in organiziranje izkušenj in informacij v smiselno celoto ter kritično presojo.
Za pripravo na maturo naj učitelj čim prej začne preverjati znanje s tipi nalog, ki jih predvideva maturitetni izpitni katalog. Pri tem naj skuša vključevati predvsem višje ravni znanja. Dijake naj navaja na samoocenjevanje in meta-učenje (razmišljanje o lastnih učnih strategijah in njihovem izboljšanju).
FORMATIVNIH CILJEV, ki zajemajo spoznavanje sebe in drugih, razvijanje spretnosti v medsebojnih odnosih in oblikovanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj, ne moremo ocenjevati, jih pa opazujemo in nanje dijake opozarjamo.
Temeljna literatura za dijake:
1. Musek, J., Pečjak, V. (1996): Psihologija. Ljubljana: Educy.
2. Musek, J. (1997): Psihologija - Človek in družbeno okolje. Ljubljana: Educy.
Dodatna literatura za dijake:
1. Hayes, N., Orrell, S. (1998): Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
2. Horvat, L., Magajna, L. (1987): Razvojna psihologija - Srednje izobraževanje - pedagoška usmeritev. Ljubljana: DZS.
3. Milčinski, L., Tomori, M., Hočevar, F. (1983): Droge v svetu in pri nas. Ljubljana: Delavska enotnost.
4. Musek, J. (1993): Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.
5. Musek, J. (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
6. Musek - Lešnik, K. (1997): Raziskovalna in maturitetna raziskovalna naloga. Ljubljana: Educy.
7. Nastran - Ule, M. (1994): Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
8. Rot, N. (1973): Obča psihologija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Priporočljiva literatura za učitelja:
1. Atkinson, R. L., et al. (1996): Hilgard’s Introduction to Psychology. Twelfth edition. Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers.
2. Hayes, N. (1994): Foundations of Psychology. An introductory text. London: Routledge.
3. Hayes, N., Orrell, S. (1998): Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
4. Krech, D., Crutchfield, R.S., Ballachey, E.L. (1972): Pojedinac u društvu. Udžbenik socialne psihologije. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
5. Labinowicz, E. (1989): Izvirni Piaget. Mišljenje - učenje - poučevanje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
6. Lamovec, T. (1984): Emocije. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
7. Lamovec, T. Musek, J., Pečjak, V. ur. (1975): Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
8. Marentič - Požarnik, B. (1976): Dejavniki uspešnega učenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
9. Marentič - Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995): Izziv raznolikosti. Stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa.
10. Mc Bain, W.N., Johnson, R.C. (1978): Mala psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
11. Milivojevič, Z. (1993): Psihoterapija i razumevanje emocija, Novi Sad: Prometej.
12. Musek, J. (1988): Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
13. Musek, J. (1993): Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.
14. Musek, J. (1993): Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.
15. Musek, J. (1993): Osebnost pod drobnogledom. Maribor: Založba obzorja.
16. Musek, J. (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
17. Nastran - Ule, M. (1992): Socialna psihologija. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
18. Pečjak, V. (1989): Poti do idej. Tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje. Ljubljana: Samozaložba.
19. Pogačnik, V. (1995): Pojmovanje inteligentnosti. Radovljica: Didakta.
20. Rupnik Vec, T. (1997): Aktivno v svet psihologije. Priročnik za učitelje psihologije v srednjih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
21. Zarevski, P. (1994): Psihologija pamčenja i učenja. Jastrebarsko: Naklada Slap.
22. Zimbardo, F.G, Gerig, R. (1996): Psychology and Life.14th edition. New York: Harpercollins College.
23. Zupančič, M., Justin, J. (1991): Otrok, pravila, vrednote. Otrokov moralni in socialni razvoj. Radovljica: Didakta.
Viri (*):
1. Atkinson, R. L., et al. (1996): Hilgard’s Introduction to Psychology. Twelfth edition. Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers.
2. Gimnazija - gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta. (1964). Ljubljana, DZS, Zavod za napredek šolstva SR Slovenije.
3. Gimnazijski program. (1992). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
4. Hayes, N. (1994): Foundations of Psychology. An introductory text. London: Routledge.
5. International Baccalaureate. Psychology. (1996). Geneva: International Baccalaureate Organisation.
6. Lehrplan der allgemeinbildenden hohern Schulen. Vollstandige Ausgabe 3 (1989). Wien: OBV, Jugend und Volk.
7. National core curriculum (1996): Human studies, str. 113-115. Ministry of Culture and Education. Hungary.
8. Predmetni izpitni katalog za maturo - Psihologija 1998 (1996). Ljubljana: Državni izpitni center.
9. Syllabus for 1997 Examinations in psychology (1182) (1995). Oxford: Southern Examining Group.
10. Zimbardo, F.G, Gerig, R. (1996): Psychology and Life.14th edition. New York: Harpercollins College.
* Navedeni so samo tisti viri, ki jih je komisija pri svojem delu upoštevala v večji meri. Poleg tega so člani komisije pregledali še številne druge vire, pa jih zaradi obsežnosti seznama ne navajamo.
VSEBINE |
POJMI |
CILJI |
PREDMET IN METODE PSIHOLOGIJE
|
||
Opredelitev psihologije |
psihologija; duševnost, duševni pojavi (procesi, lastnosti, stanja) |
Opredeli pojem psihologija in pojem duševnost; razčleni duševne pojave (procese, lastnosti in stanja). |
|
naravoslovne, družboslovne in humanistične znanosti |
Razmeji psihologijo od drugih znanosti. |
Predmet in cilji psihologije |
doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost |
Opredeli in razlikuje pojme: doživljanje, obnašanje, osebnost; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave. |
|
opisovanje, razlaga, napoved, spreminjanje |
Navede in pojasni glavne cilje proučevanja duševnosti. |
Psihološke panoge |
psihološke panoge (discipline) |
Razlikuje med pridobivanjem in uporabo psiholoških spoznanj. |
|
teoretske in uporabne panoge |
Opredeli in razlikuje glavne psihološke panoge |
|
|
Opredeli poklic psihologa in ga razlikuje od podobnih poklicev (psihiater, pedagog). Oceni pomen poznavanja psihologije za razumevanje sebe in drugih. |
Razvoj psihologije |
|
Razlikuje med znanstvenim in neznanstvenim pojmovanjem duševnosti |
|
psihoanaliza, behaviorizem, kognitivna psihologija, humanistična psihologija |
Opiše začetke znanstvene psihologije. Razčleni in primerja glavne smeri v psihologiji. |
|
|
Opiše začetke znanstvene psihologije v Sloveniji |
Metode psihologije |
opazovanje, spraševanje; introspekcija, ekstraspekcija |
Opredeli in s konkretnimi primeri ponazori opazovanje in spraševanje, ekstraspekcijo in introspekcijo. |
|
test intervju, anketa, vprašalnik; sociometrična tehnika
|
Opiše psihološki test in ga razlikuje od drugih testov. Oceni pomanjkljivosti vsakdanjega opazovanja in časopisnih testov. Kritično presodi uporabo psiholoških testov (npr. omejitve in etični vidiki testiranja). Opiše intervju, anketo, vprašalnik in sociometrično tehniko ter oceni njihovo uporabnost; razlikuje zbiranje in obdelavo podatkov. |
|
eksperiment definicija, klasifikacija, interpretacija |
Opiše metodo eksperimenta in navede konkreten primer. Presodi prednosti in pomanjkljivosti eksperimenta. Opredeli in na primerih pojasni razlagalne metode. |
Zbiranje in statistična obdelava podatkov
|
populacija, vzorec; histogram, poligon; normalna distribucija; odstotki, proporci, aritmetična sredina, mediana, modus, razpršenost, korelacija |
|
TEMELJI DUŠEVNEGA DELOVANJA
|
||
Organska podlaga duševnosti in dednosti |
dednost |
Opredeli in razloži pojem dednosti; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti (raziskave dvojčkov). |
|
živčni sistem: centralno živčevje (možgani), periferno in avtonomno živčevje |
Opiše sestavo in delovanje živčnega sistema |
|
nevroni, živčni prenos; možganska skorja, hemisferna specializacija; vzburjenost možganske skorje |
Opiše sestavo in pojasni delovanje nevrona (živčni prenos), funkcijo možganske skorje, hemisferno specializacijo. |
Okolje |
naravno in socialno |
Pojasni pojem okolja; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika. |
Samodejavnost |
samodejavnost; odločanje interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo |
Pojasni pojem samodejavnosti. Presodi pomen samodejavnosti (odločitev) v življenju posameznika. Razloži in z zgledom ponazori interakcijo med temeljnimi dejavniki. |
|
|
Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov. |
|
faze odločanja (zamisel, namera, odločitev, izvedba)
|
Opiše in na zgledu pojasni proces odločanja. |
ČUSTVA |
||
Čustva in njihov pomen |
Čustvo - emocija, doživljanje in izražanje, funkcije (vrednostna, prilagoditvena, usmerjevalna, obrambna ...) |
Opredeli pojem čustvo, razlikuje doživljanje in izražanje čustev, razčleni in na primerih pojasni funkcije čustvovanja; presodi pomen čustev za človekovo . |
Značilnosti in vrste čustev
|
vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta; strah, jeza, veselje, žalost, ljubezen; enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost; afekti, razpoloženja |
Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori z zgledi; opiše in razlikuje osnovna čustva; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje). |
Izražanje in zaznavanje čustev, fiziološke spremembe pri čustvovanju
|
obrazni izrazi, telesna drža in kretnje; glasovne spremembe |
Prepoznava izražanje osnovnih čustev. Presodi pomen izražanja čustev v medosebnem sporazumevanju. |
|
fiziološke spremembe
čustveni centri v možganih; detektor laži; sprostitvene tehnike (avtogeni trening, biološka povratna zveza ...)
|
Navede in razloži fiziološke spremembe pri čustvovanju. Pojasni nevrološke osnove čustvovanja; opiše načine merjenja fizioloških odzivov pri čustvenem vzburjenju; Presodi pomen sprostitvenih tehnik. Opiše medkulturne razlike v izražanju čustev in jih ponazori z zgled. |
Razvoj, zrelost in motnje čustvovanja |
čustvena zrelost: ustreznost, kontrola, kompleksnost |
Razčleni in opiše značilnosti čustvene zrelosti. |
|
razvoj čustev: učenje čustev (pogojevanje, posnemanje), zorenje zgodnja čustvena deprivacija; čustvene in psihosomatske motnje |
Opiše razvoj čustev. Oceni vlogo učenja in zorenja v čustvenem razvoju. Navede pogostejše čustvene in psihosomatske motnje. Razloži dejavnike in življenjske situacije, ki vplivajo na čustvene motnje. |
MOTIVACIJA
|
||
Motivi in potrebe |
potreba, motiv, cilj; vrste motivov (fiziološki, psiho-socialni, zavestni /volja/, nezavedni) |
Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi ter navede konkretne primere. Razlikuje med zavestnimi motivi (voljo) in nezavednimi motivi) |
|
zadovoljevanje motivov in potreb (nagonsko - socializirano, homeostatično, progresivno) |
Razlikuje in na zgledu pojasni homeostatično in progresivno zadovoljevanje potreb. |
Razvoj in hierarhija motivov
|
hierarhija motivov po Maslowu in razvoj motivacije |
Razloži in aplicira hierarhijo motivov na zgledu iz vsakdanjega življenja. |
Odnos med čustvi in motivi |
valenca motiva |
Pojasni pojem valence motiva in navede primere. Razlikuje med motivacijo privlačnosti in potiskanja. |
Pomen čustev in motivov za učenje in delo |
zunanja in notranja motivacija; interesi nivo aspiracije, storilnostna motivacija
|
Razlikuje in na primerih pojasni zunanjo in notranjo motivacij. Presodi pomen čustev in motivov za človekovo delovanje (učenje, delo ...). Pojasni pojma nivo aspiracije in storilnostna motivacija in presodi njun pomen za učenje in delo. |
ZAZNAVANJE
|
||
Občutki in zaznave |
dražljaj, čutila, zaznavna središča, občutki, zaznave, (vidne, tipne slušne ...) |
Opredeli osnovne pojme; razlikuje med občutki in zaznavami; razlikuje med občutki in čustvi. Opiše in pojasni proces zaznavanja. |
|
čutni pragi (absolutni, diferencialni, terminalni); senzorna adaptacija |
Razloži in z zgledi ilustrira čutne prage |
|
|
Pojasni zaznavanje barv, prostora in časa; pojasni psihološke funkcije barv. |
Organizacija zaznav in pozornost |
lik - podlaga; bližina, podobnost, strnjenost, simetričnost ... dražljajev pozornost; dejavniki pozornosti (zunanji, notranji, psihološki, socialni) motnje zaznav (iluzije, halucinacije)
|
Pojasni načela organizacije zaznav. Presodi pomen pozornosti v zaznavanju Presodi vplive psiholoških in socialnih dejavnikov na zaznavanje. Opiše motnje zaznav. Oceni pomen zaznavanja za človeka. |
UČENJE
|
||
Pojem in oblike učenja |
učenje |
Opredeli pojem učenja. Presodi pomen učenja za osebnostni razvoj. |
|
klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, poskusi in napake, posnemanje in modelno učenje, učenje z razumevanjem in vpogledom |
Razloži in z zgledi ilustrira različne oblike učenja; primerja različne oblike učenja.
|
|
krivulje učenja |
Ponazori proces učenja s krivuljami. |
Pomnenje in pozabljanje |
spomin, pomnenje, pozabljanje; predstavljanje |
Opredeli pomnenje, pozabljanje in predstavljanje. |
|
senzorni, kratkoročni (delovni), dolgoročni spomin |
Pojasni senzorni, delovni (kratkoročni) in dolgoročni spomin; z zgledi ilustrira spremembe v zapomnitvi. |
|
učni transfer (negativni, pozitivni) |
Pojasni učni transfer in na primerih pojasni, kako se ga lahko izboljša. |
Navade, spretnosti, znanja |
navade, spretnosti, znanja
|
Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira z zgledi; oceni pomen navad, spretnosti, znanj za človeka. |
|
psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem) |
Razloži psihomotorično in besedno učenje in ju ponazori z zgledi. |
Metode in načini uspešnega učenja |
Sistematizacija gradiva: tabele, miselni vzorci ...; vizualni pripomočki, uporaba, konkretizacija, osmišljanje, povezovanje, časovno načrtovanje . |
Opiše različne metode in načine uspešnega učenja in oceni njihovo uporabnost. |
Dejavniki uspešnega učenja |
dejavniki učenja: fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki (metode in tehnike, sposobnosti, motivacija, čustva, učni stili)
|
Opredeli in razčleni dejavnike učenja. Oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem primeru. |
MIŠLJENJE
|
||
Opredelitev mišljenja |
mišljenje: konkretno, abstraktno; realistično in domišljijsko. Induktivno, deduktivno; konvergentno, divergentno |
Opredeli pojem mišljenja. Razlikuje in pojasni različne oblike mišljenja in presodi njihov pomen v življenju. |
|
vsakodnevno in logično veljavno mišljenje pojem, simbol; posploševanje, razlikovanje |
Razlikuje značilnosti vsakodnevnega mišljenja od formalno logičnega. Opredeli pojem pojma in simbol; opiše proces nastajanja pojmov in ga razloži z zgledi. Razlikuje in pojasni različne oblike mišljenja. Pojasni soodvisnost med mišljenjem in drugimi psihičnimi procesi. |
Reševanje problemov |
Poskusi in napake, vpogled, postopna analiza |
Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi primeri. Razloži vlogo psiholoških dejavnikov; uporabi različne strategije reševanja problemov. |
Ustvarjalnost |
ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje dejavniki ustvarjalnosti: ustvarjalno mišljenje, osebnostne lastnosti, družbeni vplivi |
Opredeli in razlikuje pojme. Razloži dejavnike ustvarjalnosti. Opiše značilnosti ustvarjalnih oseb. |
|
faze ustvarjalnega procesa: preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija; značilnosti dosežkov: fluentnost, originalnost, fleksibilnost |
Pojasni in z zgledi ilustrira faze ustvarjalnega procesa in značilnosti ustvarjalnih dosežkov.
|
|
preizkusi nekatere tehnike ustvarjalnega mišljenja (nevihto možganov, ‘Za in proti ...) oceni pomen ustvarjalnega mišljenja v družbi (odkritja in inovacije) |
|
Razvoj mišljenja |
stopnje v razvoju mišljenja |
Opiše stopnje v razvoju mišljenja (Piaget) in jih ponazori s konkretnimi. |
Mišljenje in govor |
Opiše različna pojmovanja odnosa med mišljenjem in govorom (Vigotski, Watson). |
|
|
faze v razvoju govora
|
Razloži razvoj govora po behavioristični in nativistični razlagi (Skinner, Chomsky). Opiše stopnje in faze v razvoju govora. |
OSEBNOST |
||
Pojmovanje osebnosti |
osebnost |
Opredeli osebnost kot psihofizično celoto. |
|
laična pojmovanja osebnosti implicitna pojmovanja osebnosti |
Razlikuje znanstveno in laično pojmovanje osebnosti Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti in implicitne predstave. |
Struktura osebnosti in medosebne razlike |
konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj; osebnostne lastnosti (tipi, dimenzije, poteze); Hipokratova in Jungova tipologija |
Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori z zgledi: konstitucija, temperament, značaj, sposobnosti, osebnostne lastnosti, poteze, dimenzije; opiše Hipokratovo in Jungovo tipologijo. Oceni tipološko in dimenzionalno pojmovanje osebnostnih lastnosti z vidika prednosti in pomanjkljivosti. |
|
konstitucijski tipi temeljne dimenzije |
Opiše Kretschmerjevo tipologijo. Opiše Eysenckovo dimenzionalno pojmovanje osebnosti Oceni tipološko in dimenzionalno pojmovanje osebnosti. |
|
sposobnosti, inteligentnost faktorji po Thurstonovi teoriji inteligentnosti |
Opredeli in razlikuje pojma sposobnost in inteligentnost. Opiše faktorje inteligentnosti po Thurstonovi teoriji. |
|
tipi inteligentnosti po Gardnerju; fluidna in kristalizirana inteligentnost |
Opiše dve teoriji inteligentnosti (Gardnerjeva in Cattell - Hornova). Ovrednoti in razloži odvisnost inteligentnosti od dednosti in okolja. |
|
kategorije inteligentnosti, kategorije podnormalne inteligentnosti |
Razlikuje kategorije inteligentnosti. Presodi medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti. |
|
inteligentnostni test |
Opredeli pojem inteligentnostnega testa. Pojasni razliko med inteligentnostjo in ustvarjalnostjo; presodi medosebne in skupinske razlike v osebnosti. |
Dinamika osebnosti |
frustracija, konflikt, stres, kriza |
Razloži osnovne pojme; opiše in na primerih pojasni glavne vrste konfliktov. |
|
obrambni mehanizmi: potlačevanje, racionalizacija, projekcija, kompenzacija, zanikanje, identifikacija. premagovanje ovire, povečana aktivnost ...; agresivnost, umik, regres |
Opiše glavne obrambne mehanizme in jih ponazori z zgledi. Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve; jih opiše in ponazori z zgledi. |
|
frustracijska toleranca, osebnostna čvrstost (notranji in zunanji nadzor, angažiranost, izzvanost)
|
Razloži in razlikuje pojma frustracijska toleranca in osebnostna čvrstost; razčleni sestavine osebne čvrstosti in presodi njen pomen pri premagovanju težav. Pojasni in presodi pomen in vlogo motivacijske dinamike v osebnostnem delovanju in življenju. |
Razvoj osebnosti |
vseživljenjski razvoj; stopenjski in neprekinjen razvoj; razvojna obdobja: prenatalno obdobje, otroštvo, mladostništvo, odraslost |
Razloži pojem razvoja; pojasni stopenjski in neprekinjen potek osebnostnega razvoja. Opiše glavne značilnosti osebnostnih razvojnih obdobij (telesne, kognitivne, emocionalne in socialne). |
|
|
Opiše pomembnejša kritična življenjska obdobja in jih ponazori z zgledi (adolescenca, srednja leta). |
|
samopodoba: telesni jaz, duševni jaz, socialni jaz |
Razloži samopodobo in razčleni njene sestavine. Presodi pomen pozitivne samopodobe v človekovem življenju. |
|
teorija psihosocialnega razvoja po Eriksonu (stopnje, krize, identiteta) |
Opiše stopnje po Eriksonovi teoriji osebnostnega razvoja; na zgledu pojasni pojem identitetna kriza. |
Osebnostna zrelost |
osebnostna zrelost: telesna, čustvena, umska, socialna, moralna |
Razloži osebnostno zrelost in razlikuje njene sestavine. Presodi in z zgledom ponazori obnašanje z vidika osebnostne zrelosti. |
Motnje v duševnem in osebnostnem delovanju |
osebnostna normalnost, motenost |
Razloži pojma in pojasni njuno kulturno in družbeno pogojenost. |
|
nevroze, psihoze, vedenjske, osebnostne in psihosomatske motnje odvisnosti (alkoholizem in druge zasvojenosti) izvori duševnih in osebnostnih motenj; psihološko svetovanje; psihoterapija |
Opiše in razlikuje glavne oblike duševnih motenj. Razloži različne vrste odvisnosti in oceni njihove negativne posledice. Razloži vlogo obremenilnih dejavnikov (frustracij, konfliktov, stresov, kriz) pri nastajanju duševnih in telesnih težav in motenj; razloži odvisnost med osebnostno zrelostjo in načini spoprijemanja z obremenitvami; razloži in razlikuje pojma psihološko svetovanje in psihoterapija. |
|
psihodinamične teorije, Freudov in Jungov koncept strukture (jaz, ono, nadjaz; sebstvo, arhetipi) razvoja (faze psihoseksualnega razvoja) in delovanja osebnosti; strukturne (dispozicijske) teorije, hierarhični model osebnostnih lastnosti vedenjske teorije(Skinner) Humanistične teorije (Maslow, Rogers) samouresničevanje, osebnostna rast kognitivne teorije |
Pojasni psihodinamično, zlasti psihoanalitično pojmovanje strukture, razvoja in delovanja osebnosti; pojasni strukturno (dispozicijsko) pojmovanje osebnosti; razloži hierarhični model osebnostnih lastnosti; razloži osnovne značilnosti vedenjskega pojmovanja osebnosti; pojasni humanistično pojmovanje osebnosti; pojasni pojme osebnostna rast in samoaktualizacija. Pojasni kognitivno pojmovanje osebnosti. Razlikuje in primerja osnovne značilnosti glavnih teorij osebnosti. |
POSAMEZNIK V DRUŽBENEM OKOLJU
|
||
Življenje v družbi |
socializacija (primarna, sekundarna), socialna vloga, socialna skupina |
Opredeli osnovne pojme in jih ponazori z zgledi. Oceni vpliv socializacije na človekov razvoj. |
Skupine |
družina, formalne skupine in neformalne skupine |
Opredeli in z zgledi ilustrira pojem socialna skupina in različne oblike teh skupin. |
|
|
Opredeli psihološke funkcije družine (varnost, sprejetost, navezanost, nadzor). |
|
vzgojni slogi (avtoritativen s sprejemanjem, odklanjajoč - brezbrižen, permisiven avtoritaren) |
Opredeli načine vzgajanja in oceni njihove . |
|
vodenje (demokratsko, avtokratsko, liberalno) konformizem, nekonformizem |
Razloži in z zgledi ilustrira prednosti in učinkovitost posameznega tipa vodenja. Pojasni in z zgledi ilustrira konformizem in nekonformizem. |
|
|
Pojasni vloge, odnose in konflikte v družini, jih ilustrira s konkretnimi primeri in presodi njihov vpliv na razvoj posameznika. |
Medosebni odnosi |
prosocialno vedenje (sodelovanje, empatija, altruizem), proindividualno vedenje (asertivnost, egoizem, tekmovanje) in antisocialno vedenje (agresivnost, delinkventnost) |
Razloži in na primerih pojasni prosocialno, prindividualno in antisocialno obnašanje; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose. |
|
|
Pojasni razvoj navedenih oblik obnašanja (npr. biološke, frustracijske in vedenjske razlage agresivnosti ...). |
Sporazumevanje |
besedno in nebesedno sporazumevanje
|
Opredeli pojem sporazumevanja, razlikuje med besednim in nebesednim sporazumevanjem, oceni pomen sporazumevanja v medosebni komunikaciji. |
|
enosmerna in dvosmerna komunikacija, funkcija sporazumevanja, proces sporazumevanja (sporočevalec, sporočilo, naslovnik) |
Razlikuje med enosmerno in dvosmerno komunikacijo. Opredeli funkcijo sporazumevanja in preprosto razloži komunikacijski proces med ljudmi. |
|
socialne veščine |
Opredeli in z zgledi ilustrira socialni veščine in ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih (reševanje konfliktov). |
Stališča prepričanja, predsodki |
stališče, predsodki in stereotipi (spolni, rasni, nacionalni, verski) |
Opredeli in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, predsodek, stereotip. |
|
mnenje, prepričanje |
Razlikuje med pojmoma mnenje in prepričanje. |
|
kognitivna, emotivna, konativna
|
Razloži in z zgledi ilustrira komponente stališč. Opiše vrste predsodkov in navede konkretne primere predsodkov. |
|
|
Razloži vzroke predsodkov (ekonomski, politični; zgodnja socializacija, frustracije). Opiše in z zgledom ilustrira vpliv predsodkov na obnašanje (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, genocid). |
|
|
Razloži in ovrednoti vpliv stališč in predsodkov (do manjšin, do etničnih in rasnih skupin, spolov, starostnih skupin, oseb z motnjami in drugimi posebnostmi ...) v povezavi z osebnostnimi lastnostmi in človekovim obnašanjem. |
|
funkcije stališč (vrednostno-ekspresivna, prilagoditvena, kognitivna, obrambna) |
Razloži in na zgledu pojasni funkcije stališč. |
|
|
Razloži in na primerih pojasni vpliv družine in drugih skupin, izkušenj in medijev na oblikovanje in spreminjanje stališč |
|
propaganda, množični mediji |
Razloži vpliv množičnih medijev, opredeli pojem propagande; razloži in na primerih analizira mehanizme vplivanja množičnih medijev. |
Vrednote in morala
|
vrednote, družbene norme, morala |
Opredeli pojem vrednot; razlikuje med pojmi vrednote, družbene norme, morala. |
|
|
Oceni pomen vrednot, družbenih norm in morale za posameznika in družbo. |
|
vrednotna hierarhija, vrednotne kategorije (hedonske, potenčne, moralne, izpolnitvene) |
Opiše in z zgledi ilustrira glavne kategorije vrednot. Razloži vlogo družbenih dejavnikov pri oblikovanju in hierarhiji vrednot. |
|
moralno presojanje |
Opiše in z zgledi ponazori osnovne faze v razvoju moralnega presojanja (Kohlberg).
|
Socialno zaznavanje
|
socialne zaznave prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije, zaznavna obramba |
Opredeli pojem socialne zaznave. Razloži in z zgledi ponazori napake in pristranosti v socialnem zaznavanju. |
|
pripisovanje (atribucija); vrste pripisov (notranji, zunanji; stabilni, nestabilni); socialna konstrukcija realnosti
|
Pojasni atribucijsko teorijo, razloži pripisovanje in razlikuje vrste pripisov ter jih ilustrira s konkretnimi primeri. Oceni pomen in učinke socialnega konstruiranja realnosti v družbi. |
Legenda:
Senčena polja - predlogi za izbirne vsebine v okviru fonda 280 ur psihologije. Poznavanje teh vsebin se ne preverja na maturi.