VSEBINA
1. Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta
2. Standardi znanj
III. SPECIALNO - DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
VI. KATALOG ZNANJ
Psihologija je splošnoizobraževalni predmet, ki zajema temeljna znanstvena spoznanja o človekovi duševnosti, osebnosti, obnašanju in družbenem delovanju. Predmet vključuje seznanjanje z osnovnimi metodami psihološkega proučevanja in raziskovanja. Vključuje tudi povezovanje in primerjanje psiholoških spoznanj z ustreznimi spoznanji na drugih znanstvenih področjih.
Predmet pomeni izhodišče za maturitetni program psihologije in posreduje tista spoznanja, ki so temelj za nadgradnjo študija psihologije v visokošolskih programih, ki vključujejo psihologijo.
Temeljni namen predmeta je posredovanje celostnega psihološkega pogleda na človeka in na njegovo življenje v družbi kot sestavino splošne izobrazbe posameznika v sodobnem svetu. Posebej omogoča predmet uporabo psiholoških spoznanj v življenju posameznika in njegovih odnosih z drugimi.
Predmet se v gimnazijskem programu izvaja v 2. ali 3. letniku v obsegu 70 ur.
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
POVEZAVE |
PREDMET IN METODE PSIHOLOGIJE (3 ure) |
|||
Opredeli pojem psihologija in pojem duševnost. Razlikuje med znanstvenim in neznanstvenim pojmovanjem duševnosti. |
Opredelitev, predmet in cilji psihologije |
psihologija; duševnost |
filozofija, sociologija, pedagogika, biologija |
Opredeli in razlikuje pojme doživljanje, obnašanje, osebnost; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave. |
|
doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost |
motivacija (nezavedni motivi); osebnost (teorije osebnosti) |
Razlikuje med pridobivanjem in uporabo psiholoških spoznanj. Opiše možnosti zlorabe psiholoških spoznanj. |
Psihološke panoge |
psihološke panoge (discipline) |
metode psihologije, učenje, osebnostna zrelost in motnje |
Opredeli glavne psihološke panoge. Opredeli poklic psihologa in ga razlikuje od podobnih poklicev (psihiater, pedagog). Oceni pomen poznavanja psihologije za razumevanje sebe in drugih. |
|
teoretske in uporabne panoge |
sociologija, biologija |
Opiše nastanek in razvoj znanstvene psihologije v svetu in v Sloveniji. |
Razvoj psihologije |
|
filozofija |
Opredeli in s konkretnimi zgledi ponazori opazovanje in spraševanje, ekstraspekcijo in introspekcijo. Opiše psihološki test in ga razlikuje od drugih testov. Oceni pomanjkljivosti vsakdanjega opazovanja in časopisnih testov. |
Metode psihologije |
opazovanje, spraševanje; introspekcija, ekstraspekcija test
|
osebnost (sposobnosti, osebnostne lastnosti); posameznik in družba (stališča, prepričanja), panoge psihologije drugi družbeni predmeti (npr. sociologija); |
Opiše metodo eksperimenta in navede konkreten zgled. Presodi prednosti in pomanjkljivosti eksperimenta |
|
eksperiment
|
matematika |
TEMELJI DUŠEVNEGA DELOVANJA (3 ure)
|
|||
Opredeli in pojasni pojem dednost; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti. |
Organska podlaga duševnosti in dednosti |
dednost, raziskave dvojčkov |
osebnost (razvoj osebnosti, osebnostne poteze), sposobnosti |
Opiše sestavo in pojasni delovanje živčnega sistema |
|
živčni sistem; centralno živčevje (možgani), periferno in avtonomno živčevje |
biologija (somatologija in genetika, nevron) |
Pojasni pojem okolja; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika. |
Okolje |
naravno in socialno okolje |
osebnost (razvoj); učenje; posameznik v družbenem okolju biologija z ekologijo in drugi predmeti z ekološkimi vsebinami; sociologija |
Pojasni pojem samodejavnosti. Presodi pomen samodejavnosti (odločitev) v življenju posameznika. Razloži in z zgledom ponazori interakcijo med temeljnimi dejavniki. |
Samodejavnost |
samodejavnost; odločanje
interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo |
osebnost (razvoj); zavestna motivacija (volja) učenje filozofija |
Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov. |
|
|
|
ČUSTVA ( 5 ur)
|
|
|
|
Opredeli pojem čustvo; razlikuje doživljanje in izražanje čustev; razčleni in na zgledih pojasni funkcije čustvovanja; presodi pomen čustev za človekovo življenje. |
Čustva in njihov pomen |
čustvo - emocija, doživljanje in izražanje, funkcija (vrednostna, prilagoditvena, usmerjevalna, obrambna, ...) |
možganski centri, spoznavanje, temperament biologija (vegetativno živčevje) |
Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori z zgledi; opiše in razlikuje osnovna čustva; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje). |
Značilnosti in vrste čustev
|
vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta; strah, jeza, veselje, žalost, ljubezen; enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost; afekti, razpoloženja |
spoznavanje (zaznava, učenje, motivacija, socialno vedenje); posameznik in družbeno okolje (stališča, vrednote, predsodki); struktura osebnosti; temperament; tipologije |
Prepoznava izražanje osnovnih čustev. Presodi pomen izražanja čustev v medsebojnem sporazumevanju. |
Izražanje in zaznavanje čustev, fiziološke spremembe pri čustvovanju |
obrazni izrazi, telesna drža in kretnje; glasovne spremembe |
temperament; posameznik v družbenem okolju; učinki množičnih medijev; motnje osebnosti in psihosomatska |
Navede in razloži fiziološke spremembe pri čustvovanju. |
|
Fiziološke spremembe |
obolenja; spoznavni procesi; možganski |
Pojasni nevrološke osnove čustvovanja; opiše načine merjenja fizioloških odzivov pri čustvenem vzburjenju. Presodi pomen sprostitvenih tehnik. |
|
čustveni centri v možganih; detektor laži sprostitvene tehnike (avtogeni trening, biološka povratna zveza, ...) |
centri sociologija, biologija, obvezne izbirne vsebine |
Razčleni in opiše značilnosti čustvene zrelosti. |
Razvoj, zrelost in motnje čustvovanja |
čustvena zrelost: ustreznost, kontrola, kompleksnost
|
učenje, mišljenje (prikrajšanost, spretnosti obvladovanja |
Opiše razvoj čustev; oceni vlogo učenja in zorenja v čustvenem razvoju. Navede pogostejše čustvene in psihosomatske motnje. Razloži dejavnike in življenjske situacije, ki vplivajo na čustvene motnje. |
|
razvoj čustev: učenje čustev (pogojevanje, posnemanje), zorenje zgodnja čustvena deprivacija; čustvene in psihosomatske motnje |
stresa); motnje osebnosti; temperament |
MOTIVACIJA (4 ure)
|
|
|
|
Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi ter navede konkretne primere. Razlikuje med zavestnimi motivi (voljo) in nezavednimi motivi. |
Motivi in potrebe |
motiv; potreba, cilj; vrste motivov (fiziološki, psiho-socialni, zavesntni /volja/, nezavedni) |
osebnostna dinamika, interesi, vrednote, stališča, teorije osebnosti, samodejavnost biologija, podjetništvo |
Razlikuje in na primerih pojasni homeostatično in progresivno zadovoljevanje potreb. |
|
zadovoljevanje motivov in potreb (nagonsko– socializirano, homeostatično, progresivno) |
|
Razloži in aplicira hierarhijo motivov na zgledu iz vsakdanjega življenja. |
Razvoj in hierarhija motivov |
hierarhija motivov po Maslowu in razvoj motivacije |
teorije osebnosti (Maslow) |
Razlikuje in na primerih pojasni zunanjo in notranjo motivacijo. Presodi pomen čustev in motivov za človekovo delovanje (učenje, delo, ...) |
Pomen čustev in motivov za učenje in delo |
zunanja in notranja motivacija; interesi |
učenje in razvoj osebnosti |
Pojasni pojme: nivo aspiracije, storilnostna motivacija. Presodi njun pomen za učenje in delo. |
|
nivo aspiracije, storilnostna motivacija |
|
ZAZNAVANJE (3 ure)
|
|
|
|
Opredeli osnovne pojme; razlikuje med občutki in zaznavami; razlikuje med občutki in čustvi. Opiše in pojasni proces zaznavanja. |
Občutki in zaznave |
dražljaj, čutila, zaznavna središča občutki, zaznave (vidne, slušne, tipne,...) |
socialno zaznavanje biologija (čutila, zaznavna središča), fizika |
Pojasni in z zgledi ilustrira načela organizacije zaznav. Presodi pomen pozornosti v zaznavanju. Presodi vplive psiholoških (čustva, motivacija, mišljenje) in socialnih dejavnikov na zaznavanje. |
Organizacija zaznav in pozornost |
lik-podlaga; bližina, podobnost, strnjenost, simetričnost, ... dražljajev pozornost dejavniki pozornosti (zunanji/notranji, psihološki, socialni) |
čustva, motivacija, socialno zaznavanje, učenje |
Opiše motnje zaznav; oceni pomen zaznavanja za človeka. |
|
motnje zaznav (iluzije, halucinacije) |
|
UČENJE IN SPOMIN (10 ur)
|
|
|
|
Opredeli pojem učenje. Presodi pomen učenja za osebnostni razvoj človeka. |
Pojem in oblike učenja |
učenje
|
čustva, agresivnost, prosocialno, obnašanje, |
Razloži in z zgledi ilustrira različne oblike učenja; primerja različne oblike učenja. |
|
klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, poskusi in napake, posnemanje in modelno učenje, učenje z razumevanjem in vpogledom |
mišljenje biologija, podjetništvo |
Opredeli pomnenje, pozabljanje in predstavljanje. |
Pomnenje in pozabljanje |
spomin, pomnenje, pozabljanje; predstavljanje |
zaznavanje, mišljenje |
Pojasni senzorni, delovni (kratkoročni) in dolgoročni spomin; z zgledi ilustrira spremembe v zapomnitvi. Pojasni učni transfer in z zgledi pojasni, kako se ga lahko izboljša. |
|
senzorni, kratkoročni /delovni/, dolgoročni spomin učni transfer (negativni, pozitivni) |
računalništvo |
Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira z zgledi; oceni pomen navad, spretnosti, znanj za človeka. |
Navade, spretnosti, znanja |
navade, spretnosti, znanja |
mišljenje športna vzgoja |
Razloži psihomotorično in besedno učenje in ju ponazori z zgledi. |
|
psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem) |
|
Opiše različne metode in načine uspešnega učenja in oceni njihovo uporabnost. |
Metode in načini uspešnega učenja |
sistematizacija gradiva: tabele, miselni vzorci ...; vizualni pripomočki, uporaba, konkretizacija, osmišljanje, povezovanje, časovno načrtovanje ... |
|
Opredeli in razčleni dejavnike učenja; razloži in oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem primeru. |
Dejavniki uspešnega učenja |
fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki dejavniki (metode in tehnike učenja, sposobnosti, motivacija, čustva, učni stili) |
fizika, sociologija, biologija |
MIŠLJENJE (6 ur)
|
|
|
|
Opredeli pojem mišljenje. Opiše značilnosti realističnega in domišljijskega mišljenja in presodi pomen različnih vrst mišljenja v življenju. |
Opredelitev mišljenja |
mišljenje: konkretno, abstraktno; realistično in domišljijsko |
filozofija (logika); računalništvo |
Razlikuje značilnosti vsakodnevnega mišljenja od formalno logičnega. |
|
vsakodnevno in logično veljavno mišljenje |
|
Pojasni soodvisnost med mišljenjem in drugimi psihičnimi procesi. |
|
|
|
Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi zgledi. Razloži vlogo psiholoških dejavnikov pri reševanju problemov; uporabi različne strategije reševanja problemov. |
Reševanje problemov |
poskusi in napake, vpogled, postopna analiza. dejavniki reševanja problemov: sposobnosti, znanje, motivacija, čustva |
učenje, motivacija, čustva matematika, računalništvo |
Opredeli in razlikuje osnovne pojme. |
Ustvarjalnost |
ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje |
osebnost, sposobnosti |
Razloži dejavnike ustvarjalnosti; opiše značilnosti ustvarjalnih oseb. |
|
dejavniki ustvarjalnosti: ustvarjalno mišljenje, osebnostne lastnosti, družbeni vplivi |
naravoslovni in umetnostni predmeti, sociologija |
Pojasni in z zgledi ilustrira faze ustvarjalnosti in značilnosti ustvarjalnih dosežkov. |
|
konvergentno, divergentno mišljenje; faze ustvarjalnega procesa: preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija; značilnosti dosežkov: fluentnost, originalnost, fleksibilnost |
podjetništvo |
Preizkusi nekatere tehnike ustvarjalnega mišljenja (npr. nevihta možganov, ‘za in proti’...) Oceni pomen spodbujanja ustvarjalnega mišljenja v družbi (odkritja in inovacije). |
|
|
|
OSEBNOST (13 ur)
|
|
|
|
Opredeli osebnost kot psihofizično celoto. |
Pojmovanje in razvoj osebnosti |
osebnost |
predmet in cilji psihologije; temelji |
Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti od laičnega. |
|
laična pojmovanja osebnosti |
duševnega delovanja, razvoj čustev, motivacija, zaznavanje, mišljenje, učenje, |
Razloži pojem razvoja; pojasni stopenjski in neprekinjen potek osebnostnega razvoja; opiše glavne značilnosti osebnostnih razvojnih obdobij (telesne, kognitivne, emocionalne in socialne). |
|
vseživljenjski razvoj; stopenjski in neprekinjen; razvojna obdobja: prenatalno obdobje, otroštvo, mladostništvo, odraslost |
osebnostna zrelost in motnje, vrednote in morala podjetništvo |
Razloži samopodobo in razčleni njene sestavine. Presodi pomen pozitivne samopodobe v človekovem življenju. |
|
samopodoba: telesni jaz, duhovni jaz, socialni jaz
|
|
Opiše pomembnejša kritična življenjska obdobja in jih ponazori z zgledi (adolescenca, srednja leta). |
|
|
|
Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori z zgledi: konstitucija, temperament, značaj, sposobnosti, osebnostne lastnosti, osebnostni tipi; opiše Hipokratovo in Jungovo tipologijo. |
Struktura osebnosti in medosebne razlike |
konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj; osebnostne lastnosti, osebnostni tipi; Hipokratova in Jungova tipologija |
organska podlaga osebnosti in dednost, okolje, metode psihologije (normalna distribucija), mišljenje, ustvarjalnost, čustvovanje |
Razvrsti sebe in druge glede na Hipokratovo in Jungovo tipologijo in oceni pomanjkljivosti tipološkega razvrščanja ljudi. |
|
|
(temperament) |
Opredeli in razlikuje pojma inteligentnost in sposobnost. |
|
sposobnosti, inteligentnost |
|
Opiše faktorje po Thurstonovi teoriji inteligentnosti. |
|
faktorji po Thurstonovi teoriji inteligentnosti |
|
Opiše tipe inteligentnosti po Gardnerjevi teoriji. |
|
tipi inteligentnosti po Gardnerjevi teoriji |
|
Ovrednoti odvisnost inteligentnosti od dednosti in okolja. |
|
|
|
Razlikuje kategorije inteligentnosti. Presodi medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti. |
|
kategorije inteligentnosti, kategorije podnormalne inteligentnosti |
|
Razlikuje in razloži osnovne pojme; opiše in na primerih pojasni glavne vrste konfliktov. |
Dinamika osebnosti |
frustracija, konflikt; stres, kriza |
čustvovanje motivacija, motnje osebnosti, socialno zaznavanje, psihosomatske |
Opiše glavne obrambne mehanizme in jih ponazori z zgledi. Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve, jih opiše in ponazori z zgledi. |
|
potlačevanje, racionalizacija, projekcija, kompenzacija premagovanje ovire, povečana aktivnost ...; agresivnost, umik, regres ... |
motnje, odvisnost, socialna patologija podjetništvo |
Razloži in razlikuje pojma frustracijska toleranca in osebnostna čvrstost. Razčleni sestavine osebnostne čvrstosti in pojasni njen pomen pri premagovanju težav. Pojasni in presodi pomen in vlogo motivacijske dinamike v osebnostnem delovanju in življenju. |
|
frustracijska toleranca, osebna čvrstost (zunanji in notranji nadzor nad dogodki, angažiranost, občutek izzvanosti) |
|
Razloži osebnostno zrelost in razlikuje njene sestavine. Presodi in z zgledi ponazori obnašanje z vidika osebnostne zrelosti. |
Osebnostna zrelost |
osebnostna zrelost: telesna, čustvena, umska, socialna, moralna |
panoge psihologije, čustvovanje, motivi razvoj osebnosti, teorije |
Razloži pojma in pojasni njuno kulturno in družbeno pogojenost. |
Motnje v duševnem in osebnostnem delovanju |
osebnostna normalnost, motenost |
osebnost, posameznik in družbeno okolje (medosebni |
Opiše in razlikuje glavne oblike duševnih motenj. |
|
nevroze, psihoze, vedenjske in osebnostne motnje, psihosomatske motnje |
odnosi zdravstvena vzgoja |
Razloži različne vrste odvisnosti. Oceni negativne učinke odvisnosti. |
|
odvisnosti (alkoholizem in druge zasvojenosti) |
|
posameznik v družbenem okolju (13 ur)
|
|||
Opredeli osnovne pojme in jih ponazori z zgledi. Oceni vpliv socializacije na človekov razvoj. |
Življenje v družbi |
socializacija (primarna, sekundarna); socialna vloga, socialna skupina |
učenje, mišljenje, čustva, vrednote, osebnost sociologija |
Z zgledi ilustrira različne oblike socialnih skupin.
|
Skupine |
družina; formalne in neformalne skupine
|
osebnost, razvoj osebnosti, motnje osebnosti; |
Pojasni in z zgledi ponazori psihološke funkcije družine (varnost, sprejetost, navezanost, nadzor). |
|
|
motivacija, čustvovanje Sociolgija |
Pojasni vloge, odnose in konflikte v družini, jih ilustrira s konkretnimi zgledi in presodi njihov vpliv na razvoj posameznika. |
|
|
|
Opredeli načine vzgajanja in oceni njihove posledice. |
|
vzgojni slogi (avtoritativen s sprejemanjem, odklanjajoč–brezbrižen, permisiven, avtoritaren) |
|
Razloži in z zgledi ilustrira prednosti in učinkovitost posameznega tipa vodenja. Opredeli, pojasni in z zgledi ilustrira pojma konformizem in nekonformizem. |
|
vodenje (demokratsko, avtokratsko, liberalno) konformizem, nekonformizem |
|
Razloži in na primerih pojasni prosocialno, proindividualno in antisocialno obnašanje; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose. |
Medosebni odnosi |
prosocialno vedenje (sodelovanje, empatija, altruizem), proindividualno vedenje (asertivnost, egoizem, tekmovanje) in antisocialno vedenje (agresivnost, delinkventnost) |
čustva, motivacija, učenje
sociologija, filozofija, biologija, podjetništvo |
Opredeli pojem sporazumevanje, razlikuje med besednim in nebesednim sporazumevanjem, oceni pomen sporazumevanja v medosebni komunikaciji. |
Sporazumevanje |
besedno in nebesedno sporazumevanje |
izražanje čustev, govor, medosebni odnosi, dinamika motivov podjetništvo |
Opredeli in z zgledi ilustrira socialne veščine in ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih (reševanje konfliktov). |
|
socialne veščine |
|
Opredeli in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, predsodek, stereotip. |
Stališča prepričanja, predsodki |
stališče, predsodki in stereotipi (spolni, rasni, nacionalni, verski) |
čustva, spoznavni procesi, osebnost, socialno zaznavanje, |
Razloži in z zgledi pojasni vpliv družine in drugih skupin, izkušenj in medijev na oblikovanje in spreminjanje stališč. |
|
|
življenje v skupini, pozornost |
Razloži in z zgledi ilustrira komponente in funkcijo stališč. Opiše in z zgledi ilustrira vrste predsodkov; navede konkretne primere predsodkov. |
|
komponente stališč (kognitivna, emotivna, konativna); funkcije stališč (vrednostno-ekspresivna, prilagoditvena, kognitivna, obrambna)
|
sociologija, zgodovina |
Razloži vzroke predsodkov (ekonomski, politični; zgodnja socializacija; frustracije). Opiše in s primerom ilustrira vpliv predsodkov na obnašanje (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, genocid). |
|
|
|
Razloži vpliv množičnih medijev, opredeli pojem propagande; razloži in na primerih analizira mehanizme vplivanja množičnih medijev. |
|
propaganda, množični mediji |
|
Opredeli pojem vrednot; razlikuje med pojmi vrednote, družbene norme, morala. Oceni pomen vrednot, družbenih norm in morale za posameznika in družbo. |
Vrednote in morala
|
vrednote, morala, družbene norme |
stališča in predsodki motivacija, mišljenje sociologja |
Opiše in z zgledi ilustrira glavne kategorije vrednot. |
|
vrednotna hierarhija; vrednotne kategorije (hedonske, potenčne, moralne, izpolnitvene) |
|
Legenda:
Za zadostno oceno mora učenec obvladati približno 55 % obravnavane snovi na ravni poznavanja in razumevanja osnovnih pojmov in principov (najnižji kategoriji Bloomove klasifikacije kognitivnih ciljev).
VRSTNI RED OBRAVNAVE UČNIH VSEBIN
Učitelj je v okviru učnega načrta avtonomen pri določanju števila ur,
namenjenih obravnavi učne teme, in pri določanju zaporedja učne snovi. Predlagano
zaporedje učnih vsebin in časovna razporeditev učnih ur po poglavjih predstavlja
zgolj priporočilo, po katerem učitelj načrtuje vse aktivnosti v razredu
(obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi, preverjanje znanja ...).
Osnovno vodilo in pogoj je, da se program realizira ob upoštevanju strokovnih
principov in smiselnosti izbranega zaporedja. Učni načrt predvideva tudi
ure (15 %) za obravnavo vsebin po poljubni strokovni presoji učitelja in
v skladu z zanimanjem učencev.
Posebej so v učnem načrtu označene izbirne vsebine ter z njimi povezani cilji.
DOSEGANJE RAZLIČNIH CILJEV IN RAZLIČNIH NIVOJEV ZNANJA PRI POUKU
Cilji predmeta Psihologija segajo na spoznavno, čustveno in socialno
področje. Na posameznih področjih so lahko zgolj informativni, imajo pa
lahko tudi formativno in socializacijsko funkcijo.
Iz ciljev predmeta izhajajo oblike in metode, ki jih učitelj uporablja pri pouku. Kombinira lahko individualne in skupinske (sodelovalne) oblike dela. Pri izdelavi seminarskih in raziskovalnih nalog pa te oblike poveže tudi z mentorskim delom. Uporaba metode dela je odvisna od ravni učnega cilja, ki jo želimo doseči.
INFORMATIVNI UČNI CILJI zajemajo pridobivanje temeljnih psiholoških znanj in seznanjanje z osnovnimi metodami spoznavanja v psihologiji. V predmetnem katalogu SO OPREDELJENI S POJMI: dijak prepozna, navede, našteje, imenuje, opredeli (definira), opiše, ilustrira s konkretnimi primeri, uporabi (aplicira), razloži, pojasni, razlikuje, primerja, poveže, ovrednoti (presodi, oceni).
Pojmi: navesti, našteti, prepoznati, imenovati – npr. opredeli pojem duševnosti, navede posamezne psihološke metode, našteje oblike učenja, prepozna fiziološke spremembe v izražanju čustev, imenuje vrste sposobnosti ... se po Bloomovi klasifikaciji nanašajo na najnižjo raven znanja, kjer mora dijak obnoviti ali zgolj prepoznati učne vsebine.
Raven razumevanja učne snovi zajema odgovore na vprašanja zakaj in kako. Na tej ravni dijak samostojno oblikuje odgovor s svojimi besedami. Pojmi, ki se nanašajo na to raven, so: razložiti, pojasniti – npr. razloži vlogo družbenih dejavnikov pri hierarhiji vrednot, pojasni pojma socializacija in individualizacija.
Naslednja, višja raven je uporaba (aplikacija) znanja v konkretnih razmerah – npr. zna izračunati aritmetično sredino, z zgledi ilustrira obrambne mehanizme, sestavi ocenjevalno lestvico, v komunikaciji zna uporabiti "jaz" sporočilo.
Analiza predpostavlja razčlenitev gradiva na sestavne dele in vključuje pojme: razlikovati, razčleniti, ločiti, ugotoviti razliko – npr. razlikuje zavestno in nezavedno motivacijo, razčleni, kaj vključuje osebnostna zrelost, ugotovi značilnosti tipološkega pojmovanja osebnosti, loči občutke in zaznave.
Na ravni sinteze dijak poveže informacije na nov način. Pojmi, ki zajemajo raven sinteze, so: povezati, sestaviti, organizirati, izpeljati, primerjati, napovedati – npr. primerja dve teoriji osebnosti, sestavi načrt učenja za različne učne vsebine, napove možno reagiranje posameznika v različnih situacijah na osnovi poznavanja osebnostnih lastnosti, poveže vplive posameznih temeljnih dejavnikov pri razlagi razvoja osebnosti. Zaželeno je tudi povezovanje s spoznanji drugih predmetov.
Raven vrednotenja vključuje izražanje vrednostnih sodb in stališč ter presojanje glede na vnaprej določene ali lastne kriterije. Pojmi na tej ravni so: ovrednotiti, oceniti, presoditi – npr. oceni pomen zaznavanja za človekovo prilagajanje okolju, ovrednoti vpliv predsodkov na obnašanje, presodi pomen propagande za oblikovanje stališč.
Poleg formativnih ciljev želimo pri predmetu Psihologija doseči tudi FORMATIVNE CILJE, ki vključujejo predvsem boljše razumevanje sebe in drugih, oblikovanje odprtega in kritičnega odnosa do sebe in družbe, usposabljanje za uspešno sporazumevanje ter oblikovanje in razvijanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj v vsakodnevnem življenju. Od tega, katere cilje želimo doseči, je odvisna izbira metod poučevanja.
METODE POUČEVANJA
Za nižje kognitivne ravni, ki zajemajo predvsem informativne cilje predmeta,
so primerne metode razlage, dela s teksti in demonstracije – npr. videoposnetki.
Kakor hitro pa želimo doseči višje ravni znanja, je poleg teh metod potrebno
uporabiti tudi metode, ki vključujejo in spodbujajo aktivnost dijakov: diskusijske
metode, progresivno podvajanje, kritično analizo, primerjanje tekstov. Nekatere
učne vsebine lahko dijaki usvojijo tudi z uporabo projektne metode.
Za doseganje formativnih in socializacijskih ciljev je primerno izkustveno učenje. Potrebna je namreč refleksija duševnih stanj, lastnosti in procesov. To je možno doseči s samoopazovanjem dijakov s spodbujanjem priklica in analize lastnih izkušenj, z raznimi vprašalniki, ocenjevalnimi lestvicami – npr. ugotavljanje introvertnosti / ekstrovertnosti, spoznavanje lastnega učnega stila, storilnostne motivacije.
Priporočamo tudi igre vlog, simulacijo, manjše eksperimente – npr. iz pomnjenja in različne vaje –npr. metoda reševanja konfliktov, oblikovanje različnih vrst sporočil v komunikaciji, sestavljanje miselnih vzorcev.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Nekatere teme učnega načrta za psihologijo so vključene tudi v učni
načrt za sociologijo: socializacija, družina, vrednote ... Priporočamo,
da se učitelj pri obravnavi navedenih vsebin osredotoči zgolj na psihološke
vidike problematike, hkrati pa poskuša obravnavo teh tem v šolskem aktivu
časovno uskladiti z učiteljem sociologije. Tako bi bilo bolj zagotovljeno
interdisciplinarno poučevanje problematike.
Pri obravnavi različnih teoretskih konceptov lahko učitelj psihologije izhaja tudi iz raznovrstnih umetnostnih del: literarnih tekstov, poezije, slikarskih del ..., zato priporočamo, da se povezuje in usklajuje tudi z učitelji slovenščine ter učitelji umetnosti.
V pouk psihologije naj učitelj pri obravnavi nekaterih teoretskih konceptov vključuje tudi druge vsebine (npr. okoljske motive, vrednote, stališča ... ).
Pri predmetu Psihologija učitelj preverja znanje ustno, pisno in s samostojnimi izdelki (referati). Preverjanje in ocenjevanje zajema vse ravni znanja.
Pri pisnem preverjanju učitelj uporabi različne tipe nalog: izbirni tip, naloge povezovanja in dopolnjevanja ter naloge kratkih odgovorov. Ti tipi nalog so primerni predvsem za preverjanje in ocenjevanje nižjih ravni znanja. Za ugotavljanje znanja na ravni analize, sinteze in vrednotenja priporočamo uporabo nalog esejskega in interpretacijskega tipa. S samostojnimi izdelki dijakov naj učitelj preverja tudi sestavo, ločevanje pomembnih in nepomembnih dejstev, povezovanje in organiziranje izkušenj in informacij v smiselno celoto ter kritično presojo.
Za pripravo na maturo naj začne učitelj čim prej preverjati znanje s tipi nalog, ki jih predvideva maturitetni izpitni katalog. Pri tem naj skuša vključevati predvsem višje ravni znanja. Dijake naj navaja na samoocenjevanje in meta-učenje (razmišljanje o lastnih učnih strategijah in njihovem izboljšanju).
FORMATIVNIH CILJEV, ki zajemajo spoznavanje sebe in drugih, razvijanje spretnosti v medsebojnih odnosih in oblikovanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj, ne moremo ocenjevati, jih pa opazujemo in nanje dijake opozarjamo.
Temeljna literatura za dijake:
1. Musek, J., Pečjak, V. (1996): Psihologija. Ljubljana: Educy.
2. Musek, J. (1997): Psihologija – Človek in družbeno okolje. Ljubljana: Educy.
Dodatna literatura za dijake:
1. Hayes, N., Orrell, S. (1998): Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
2. Horvat, L., Magajna, L. (1987): Razvojna psihologija – Srednje izobraževanje – pedagoška usmeritev. Ljubljana: DZS.
3. Milčinski, L., Tomori, M., Hočevar, F. (1983): Droge v svetu in pri nas. Ljubljana: Delavska enotnost.
4. Musek, J. (1993): Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.
5. Musek, J. (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
6. Musek-Lešnik, K. (1997): Raziskovalna in maturitetna raziskovalna naloga. Ljubljana: Educy.
7. Nastran-Ule, M. (1994): Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
8. Rot, N. (1973): Obča psihologija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Priporočljiva literatura za učitelja:
1. Atkinson, R. L., et al. (1996): Hilgard’s Introduction to Psychology. Twelfth edition. Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers.
2. Hayes, N. (1994): Foundations of Psychology. An introductory text. London: Routledge.
3. Hayes, N., Orrell, S. (1998): Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
4. Krech, D., Crutchfield, R.S., Ballachey, E.L. (1972): Pojedinac u društvu. Udžbenik socialne psihologije. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
5. Labinowicz, E. (1989): Izvirni Piaget. Mišljenje - učenje - poučevanje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
6. Lamovec, T. (1984): Emocije. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
7. Lamovec, T. Musek, J., Pečjak, V. ur. (1975): Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
8. Marentič - Požarnik, B. (1976): Dejavniki uspešnega učenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
9. Marentič - Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995): Izziv raznolikosti. Stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa.
10. Mc Bain, W.N., Johnson, R.C. (1978): Mala psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
11. Milivojevič, Z. (1993): Psihoterapija i razumevanje emocija, Novi Sad: Prometej.
12. Musek, J. (1988): Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
13. Musek, J. (1993): Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.
14. Musek, J. (1993): Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.
15. Musek, J. (1993): Osebnost pod drobnogledom. Maribor: Založba Obzorja.
16. Musek, J. (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
17. Nastran - Ule, M. (1992): Socialna psihologija. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
18. Pečjak, V. (1989): Poti do idej. Tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje. Ljubljana: Samozaložba.
19. Pogačnik, V. (1995): Pojmovanje inteligentnosti. Radovljica: Didakta.
20. Rupnik Vec, T. (1997): Aktivno v svet psihologije. Priročnik za učitelje psihologije v srednjih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
21. Zarevski, P. (1994): Psihologija pamčenja i učenja. Jastrebarsko: Naklada Slap.
22. Zimbardo, F.G, Gerig, R. (1996): Psychology and Life.14th edition. New York: Harpercollins College.
23. Zupančič, M., Justin, J. (1991): Otrok, pravila, vrednote. Otrokov moralni in socialni razvoj. Radovljica: Didakta.
Viri (*):
1. Atkinson, R. L., et al. (1996): Hilgard’s Introduction to Psychology. Twelfth edition. Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers.
2. Gimnazija – gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta. (1964). Ljubljana, DZS, Zavod za napredek šolstva SR Slovenije.
3. Gimnazijski program. (1992). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
4. Hayes, N. (1994): Foundations of Psychology. An introductory text. London: Routledge.
5. International Baccalaureate. Psychology. (1996). Geneva: International Baccalaureate Organisation.
6. Lehrplan der allgemeinbildenden hohern Schulen. Vollstandige Ausgabe 3 (1989). Wien: OBV, Jugend und Volk.
7. National core curriculum (1996): Human studies, str. 113–115. Ministry of Culture and Education. Hungary.
8. Predmetni izpitni katalog za maturo – Psihologija 1998 (1996). Ljubljana: Državni izpitni center.
9. Syllabus for 1997 Examinations in psychology (1182) (1995). Oxford: Southern Examining Group.
10. Zimbardo, F.G, Gerig, R. (1996): Psychology and Life.14th edition. New York: Harpercollins College.
* Navedeni so samo tisti viri, ki jih je komisija pri svojem delu upoštevala v večji meri. Poleg tega so člani komisije pregledali še številne druge vire, ki pa jih zaradi obsežnosti seznama ne navajamo.
VSEBINE |
POJMI |
CILJI |
PREDMET IN METODE PSIHOLOGIJE
|
||
Opredelitev, predmet in cilji psihologije |
psihologija; duševnost |
Opredeli pojem psihologija in pojem duševnost. Razlikuje med znanstvenim in neznanstvenim pojmovanjem duševnosti. |
|
doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost |
Opredeli in razlikuje pojme doživljanje, obnašanje, osebnost; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave. |
Psihološke panoge |
psihološke panoge (discipline)
|
Razlikuje med pridobivanjem in uporabo psiholoških spoznanj. Opiše možnosti zlorabe psiholoških spoznanj. |
|
teoretske in uporabne panoge
|
Opredeli glavne psihološke panoge. Opredeli poklic psihologa in ga razlikuje od podobnih poklicev (psihiater, pedagog). Oceni pomen poznavanja psihologije za razumevanje sebe in drugih. |
Razvoj psihologije |
|
Opiše nastanek in razvoj znanstvene psihologije v svetu in v Sloveniji. |
Metode psihologije |
opazovanje, spraševanje; introspekcija, ekstraspekcija test |
Opredeli in s konkretnimi zgledi ponazori opazovanje in spraševanje, ekstraspekcijo in introspekcijo. Opiše psihološki test in ga razlikuje od drugih testov. Oceni pomanjkljivosti vsakdanjega opazovanja in časopisnih testov. |
|
eksperiment |
Opiše metodo eksperimenta in navede konkreten zgled. Presodi prednosti in pomanjkljivosti eksperimenta. |
TEMELJI DUŠEVNEGA DELOVANJA
|
||
Organska podlaga duševnosti in dednosti |
dednost
|
Opredeli in pojasni pojem dednosti; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti (raziskave dvojčkov). |
|
živčni sistem; centralno živčevje (možgani), periferno in avtonomno živčevje |
Opiše sestavo in delovanje živčnega sistema. |
Okolje |
naravno in socialno okolje |
Pojasni pojem okolje; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika. |
Samodejavnost |
samodejavnost; odločanje |
Pojasni pojem samodejavnost. Presodi pomen samodejavnosti (odločitev) v življenju posameznika. Razloži in z zgledom ponazori interakcijo med temeljnimi dejavniki. |
|
interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo |
Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov.
|
ČUSTVA
|
||
Čustva in njihov pomen |
čustvo – emocija, doživljanje in izražanje, funkcija (vrednostna, prilagoditvena, usmerjevalna, obrambna ...) |
Opredeli pojem čustvo; razlikuje doživljanje in izražanje čustev; razčleni in na zgledih pojasni funkcije čustvovanja; presodi pomen čustev za človekovo življenje. |
Značilnosti in vrste čustev
|
vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta; strah, jeza, veselje, žalost, ljubezen; enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost; afekti, razpoloženja |
Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori z zgledi; opiše in razlikuje osnovna čustva; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje). |
Izražanje in zaznavanje čustev, fiziološke spremembe pri čustvovanju |
obrazni izrazi, telesna drža in kretnje; glasovne spremembe |
Prepoznava izražanje osnovnih čustev. Presodi pomen izražanja čustev v medsebojnem sporazumevanju. |
|
fiziološke spremembe |
Navede in razloži fiziološke spremembe pri čustvovanju. |
|
čustveni centri v možganih; detektor laži; sprostitvene tehnike (avtogeni trening, biološka povratna zveza ...) |
Pojasni nevrološke osnove čustvovanja; opiše načine merjenja fizioloških odzivov pri čustvenem vzburjenju. Presodi pomen sprostitvenih tehnik. |
Razvoj, zrelost in motnje čustvovanja |
čustvena zrelost: ustreznost, kontrola, kompleksnost |
Razčleni in opiše značilnosti čustvene zrelosti. |
|
razvoj čustev: učenje čustev (pogojevanje, posnemanje), zorenje zgodnja čustvena deprivacija; čustvene in psihosomatske motnje |
Opiše razvoj čustev. Navede pogostejše čustvene in psihosomatske motnje. Razloži dejavnike in življenjske situacije, ki vplivajo na čustvene motnje. |
MOTIVACIJA
|
||
Motivi in potrebe |
motiv; potreba, cilj; vrste motivov (fiziološki, psiho-socialni, zavesntni /volja/, nezavedni) |
Opredeli pojme: potrebe, motivi in cilji. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi, ter navede konkretne zglede. Razlikuje med zavestnimi motivi (voljo) in nezavednimi motivi. |
|
zadovoljevanje motivov in potreb (nagonsko – socializirano, homeostatično, progresivno) |
Razlikuje in na zgledih pojasni homeostatično in progresivno zadovoljevanje potreb. |
Razvoj in hierarhija motivov
|
hierarhija motivov po Maslowu in razvoj motivacije |
Razloži in aplicira hierarhijo motivov na zgledu iz vsakdanjega življenja. |
Pomen čustev in motivov za učenje in delo |
zunanja in notranja motivacija; interesi |
Razlikuje in na zgledih pojasni zunanjo in notranjo motivacijo. Presodi pomen čustev in motivov za človekovo delovanje (učenje, delo ...) |
|
nivo aspiracije, storilnostna motivacija |
Pojasni pojme: nivo aspiracije, storilnostna motivacija. Presodi njun pomen za učenje in delo. |
ZAZNAVANJE
|
||
Občutki in zaznave |
dražljaj, čutila, zaznavna središča občutki, zaznave (vidne, slušne, tipne ...). |
Opredeli osnovne pojme; razlikuje med občutki in zaznavami; razlikuje med občutki in čustvi. Opiše in pojasni proces zaznavanja. |
Organizacija zaznav in pozornost |
pozornost; dejavniki pozornosti (zunanji /notranji, psihološki, socialni)
|
Presodi pomen pozornosti v zaznavanju. Presodi vplive psiholoških (čustva, motivacija, mišljenje) in socialnih dejavnikov na zaznavanje. |
|
motnje zaznav (iluzije, halucinacije)
|
Opiše motnje zaznav; oceni pomen zaznavanja za človeka. |
UČENJE IN SPOMIN
|
||
Pojem in oblike učenja |
učenje |
Opredeli pojem učenje. Presodi pomen učenja za osebnostni razvoj človeka. |
|
klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, poskusi in napake, posnemanje in modelno učenje, učenje z razumevanjem in vpogledom |
Razloži in z zgledi ilustrira različne oblike učenja; primerja različne oblike učenja. |
Pomnenje in pozabljanje |
spomin, pomnenje, pozabljanje; predstavljanje |
Opredeli pomnenje, pozabljanje in predstavljanje. |
|
senzorni, kratkoročni /delovni/, dolgoročni spomin učni transfer (negativni, pozitivni) |
Pojasni senzorni, delovni (kratkoročni) in dolgoročni spomin; z zgledi ilustrira spremembe v zapomnitvi. Pojasni učni transfer in na zgledih pojasni, kako se ga lahko izboljša. |
Navade, spretnosti, znanja |
navade, spretnosti, znanja |
Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira z zgledi; oceni pomen navad, spretnosti, znanj za človeka. |
.
|
psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem) |
Razloži psihomotorično in besedno učenje in ju ponazori z zgledi. |
Metode in načini uspešnega učenja |
sistematizacija gradiva: tabele, miselni vzorci ...; vizualni pripomočki, uporaba, konkretizacija, osmišljanje, povezovanje, časovno načrtovanje ... |
Opiše različne metode in načine uspešnega učenja in oceni njihovo uporabnost. |
Dejavniki uspešnega učenja |
fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki dejavniki (metode in tehnike učenja, sposobnosti, motivacija, čustva, učni stili) |
Opredeli in razčleni dejavnike učenja; razloži in oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem zgledu. |
MIŠLJENJE
|
||
Opredelitev mišljenja |
mišljenje: konkretno, abstraktno; realistično in domišljijsko |
Opredeli pojem mišljenja. Opiše značilnosti realističnega in domišljijskega mišljenja in presodi pomen različnih vrst mišljenja v življenju. |
|
vsakodnevno in logično veljavno mišljenje |
Razlikuje značilnosti vsakodnevnega mišljenja in formalno logičnega. |
|
|
Pojasni soodvisnost med mišljenjem in drugimi psihičnimi procesi. |
Reševanje problemov |
poskusi in napake, vpogled, postopna analiza dejavniki reševanja problemov: sposobnosti, znanje, motivacija, čustva |
Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi zgledi. Razloži vlogo psiholoških dejavnikov pri reševanju problemov; uporabi različne strategije reševanja problemov. |
Ustvarjalno mišljenje –ustvarjalnost |
ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje |
Opredeli in razlikuje osnovne pojme. |
|
dejavniki ustvarjalnosti: ustvarjalno mišljenje, osebnostne lastnosti, družbeni vplivi |
Razloži dejavnike ustvarjalnosti; opiše značilnosti ustvarjalnih oseb. |
|
konvergentno, divergentno mišljenje; faze ustvarjalnega procesa: preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija; značilnosti dosežkov: fluentnost, originalnost, fleksibilnost |
Pojasni in z zgledi ilustrira faze ustvarjalnosti in značilnosti ustvarjalnih dosežkov. |
|
|
Preizkusi nekatere tehnike ustvarjalnega mišljenja (npr. nevihto možganov, ‘za in proti’ ...). |
|
Oceni pomen spodbujanja ustvarjalnega mišljenja v družbi (odkritja in inovacije). |
|
OSEBNOST
|
||
Pojmovanje in razvoj osebnosti |
osebnost |
Opredeli osebnost kot psihofizično celoto. |
|
laična pojmovanja osebnosti |
Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti od laičnega. |
|
vseživljenjski razvoj; stopenjski in neprekinjen; razvojna obdobja: prenatalno obdobje, otroštvo, mladostništvo, odraslost |
Razloži pojem razvoja; pojasni stopenjski in neprekinjen potek osebnostnega razvoja; opiše glavne značilnosti osebnostnih razvojnih obdobij (telesne, kognitivne, emocionalne in socialne). |
|
samopodoba: telesni jaz, duhovni jaz, socialni jaz |
Razloži samopodobo in razčleni njene sestavine. Presodi pomen pozitivne samopodobe v človekovem življenju. |
|
|
Opiše pomembnejša kritična življenjska obdobja in jih ponazori z zgledi (adolescenca, srednja leta). |
Struktura osebnosti in medosebne razlike
|
konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj. osebnostne lastnosti, osebnostni tipi; Hipokratova in Jungova tipologija |
Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori z zgledi: konstitucija, temperament, značaj, sposobnosti, osebnostne lastnosti, osebnostni tipi; navede Hipokratovo in Jungovo tipologijo. |
|
sposobnosti, inteligentnost |
Razvrsti sebe in druge glede na Hipokratovo in Jungovo tipologijo in oceni prednosti tipološkega razvrščanja ljudi. |
|
|
Opredeli in razlikuje pojma inteligentnost in sposobnosti. |
|
faktorji po Thurstonovi teoriji inteligentnosti |
Opiše faktorje po Thurstonovi teoriji inteligentnosti. |
|
tipi inteligentnosti po Gardnerjevi teoriji |
Opiše tipe inteligentnosti po Gardnerjevi teoriji |
|
|
Ovrednoti odvisnost inteligentnosti od dednosti in okolja. |
|
kategorije inteligentnosti, kategorije podnormalne inteligentnosti |
Razlikuje kategorije inteligentnosti in opiše medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti. |
Dinamika osebnosti |
frustracija, konflikt; stres, kriza |
Razlikuje in razloži osnovne pojme; opiše in na zgledih pojasni glavne vrste konfliktov. |
|
potlačevanje, racionalizacija, projekcija, kompenzacija premagovanje ovire, povečana aktivnost,...; agresivnost, umik, regres,... |
Opiše glavne obrambne mehanizme in jih ponazori z zgledi. Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve, jih opiše in ponazori z zgledi. |
|
frustracijska toleranca,. osebna čvrstost |
Razloži in razlikuje pojma frustracijska toleranca in osebnostna čvrstost. Pojasni in presodi pomen in vlogo motivacijske dinamike v osebnostnem delovanju in življenju. |
Osebnostna zrelost |
osebnostna zrelost: telesna, čustvena, umska, socialna, moralna |
Razloži osebnostno zrelost in razlikuje njene sestavine. Presodi in z zgledi ponazori obnašanje z vidika osebnostne zrelosti. |
Motnje v duševnem in osebnostnem delovanju |
osebnostna normalnost, motenost |
Razloži pojma in pojasni njuno kulturno in družbeno pogojenost. |
|
nevroze, psihoze, vedenjske in osebnostne motnje, psihosomatske motnje |
Opiše in razlikuje glavne oblike duševnih motenj. |
|
odvisnosti (alkoholizem in druge zasvojenosti) |
Razloži različne vrste odvisnosti. Oceni negativne učinke odvisnosti. |
posameznik v družbenem okolju
|
||
Življenje v družbi |
socializacija (primarna, sekundarna); socialna vloga, socialna skupina
|
Opredeli osnovne pojme in jih ponazori z zgledi. Oceni vpliv socializacije na človekov razvoj. |
Skupine |
družina; formalne in neformalne skupine |
Z zgledi ilustrira različne oblike socialnih skupin. |
|
|
Pojasni in z zgledi ponazori psihološke funkcije družine (varnost, sprejetost, navezanost, nadzor). |
|
|
Pojasni vloge, odnose in konflikte v družini, jih ilustrira s konkretnimi zgledi in presodi njihov vpliv na razvoj posameznika. |
|
vzgojni slogi (avtoritativen s sprejemanjem, odklanjajoč – brezbrižen, permisiven, avtoritaren) |
Opredeli načine vzgajanja in oceni njihove posledice. |
|
vodenje (demokratsko, avtokratsko, liberalno) |
Razloži in z zgledi ilustrira prednosti in učinkovitost posameznega tipa vodenja. |
|
konformizem, nekonformizem |
Opredeli, pojasni in z zgledi ilustrira pojma konformizem in nekonformizem. |
Medosebni odnosi |
prosocialno vedenje (sodelovanje, empatija, altruizem), proindividualno vedenje (asertivnost, egoizem, tekmovanje) in antisocialno vedenje (agresivnost, delinkventnost) |
Razloži in na zgledih pojasni prosocialno, prindividualno in antisocialno obnašanje; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose. |
Sporazumevanje |
besedno in nebesedno sporazumevanje |
Opredeli pojem sporazumevanje, razlikuje med besednim in nebesednim sporazumevanjem, oceni pomen sporazumevanja v medosebni komunikaciji. |
|
socialne veščine |
Opredeli in z zgledi ilustrira socialne veščine in ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih (reševanje konfliktov). |
Stališča prepričanja, predsodki |
stališče, predsodki in stereotipi (spolni, rasni, nacionalni, verski) |
Opredeli in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, predsodek, stereotip. |
|
|
Razloži in na zgledih pojasni vpliv družine in drugih skupin, izkušenj in medijev na oblikovanje in spreminjanje stališč. |
|
komponente stališč (kognitivna, emotivna, konativna); funkcije stališč (vrednostno-ekspresivna, prilagoditvena, kognitivna, obrambna) |
Razloži in z zgledi ilustrira komponente in funkcijo stališč. Opiše in z zgledi ilustrira vrste predsodkov; navede konkretne primere predsodkov. |
|
|
Razloži vzroke predsodkov(ekonomski, politični; zgodnja socializacija; frustracije). Opiše in z zgledom ilustrira vpliv predsodkov na obnašanje (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, genocid). |
|
propaganda, množični mediji |
Razloži vpliv množičnih medijev, opredeli pojem propagande; razloži in na zgledih analizira mehanizme vplivanja množičnih medijev. |
Vrednote in morala
|
vrednote, morala, družbene norme
|
Opredeli pojem vrednot; razlikuje med pojmi vrednote, družbene norme, morala. Oceni pomen vrednot, družbenih norm in morale za posameznika in družbo. |
|
vrednotna hierarhija; vrednotne kategorije (hedonske, potenčne, moralne, izpolnitvene) |
Opiše in z zgledi ilustrira glavne kategorije vrednot. |
Legenda:
Opomba: Učni načrt predvideva tudi ure (15 %), ki jih učitelj zapolni s poljubnimi vsebinami v skladu z lastno strokovno presojo ter specifičnimi interesi učencev.