INFORMATIKA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

GIMNAZIJA

OSNOVNI PROGRAM 70 UR IN IZBIRNI PROGRAM 210 UR

Učni načrt za informatiko je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

 


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Splošni cilji predmeta

1. 2. Operativni cilji predmeta in vsebine

2 Standardi znanj

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

1. Specialnodidaktična priporočila

2. Medpredmetne povezave

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 


I. OPREDELITEV PREDMETA

Informatika je splošnoizobraževalni predmet, pri katerem se teorija poznavanja in razumevanja osnovnih zakonitosti informatike prepleta z metodami neposrednega iskanja, zbiranja, hranjenja, obdelave in uporabe podatkov pri oblikovanju in posredovanju relevantnih informacij. To odpira dijakom in dijakinjam možnost, da pridobijo tista znanja informacijske pismenosti, ki so nujno potrebna pri nadaljnjem izobraževanju oziroma za življenje v informacijski družbi.

Operativni cilji in vsebine predmeta so razporejeni na dve ravni: z osnovnim programom pridobijo dijaki in dijakinje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje in uporabo informacijskih tehnologij, z izbirnim programom pa se ta znanja v sklopih spiralno nadgradijo, poglobijo in razširijo. Ves čas izobraževanja sta v ospredju delovna vloga dijakov in dijakinj in njihov osebni, strokovni in jezikovni razvoj. Skupinsko delo na projektih, problemsko učenje, izbiranje vsebin glede na zanimanje in sposobnost dijakov in dijakinj ter upoštevanje njihovih idej, individualizacija, vključevanje različnih socialnih dejavnosti, povezovanje med predmeti, sodelovanje z učitelji drugih predmetov, šolskim knjižničarjem, zunanjimi strokovnjaki, šolami in ustanovami ter razvijanje različnih strategij mišljenja so osnovne oblike dela pri predmetu. Pri tem se razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja, da bi zagotovili razumno in samozavestno odločanje dijakov in dijakinj v novih in nepredvidljivih okoliščinah.

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1. 2 Splošni cilji predmeta

Pri predmetu dijaki in dijakinje:


2. Operativni cilji predmeta in vsebine

Z uporabo informacijske tehnologije dijaki in dijakinje razvijejo znanja in sposobnosti do stopnje, ki jim omogoča, da:

vsebina

 

osnovni program

 izbirni program

 

sklop multimedija

sklop  obdelava podatkov

sklop izdelava projekta

osnove informatike

  • razložijo vlogo in pomen informacije v sodobni družbi;

  • razlikujejo med  informacijo in podatkom;

  • razlikujejo zvezni in diskretni zapis podatkov;

  • razložijo uporabnost informacijskih sistemov;

  • poznajo pomen informacijske tehnologije;

  • razložijo informacijsko onesnaženost in opredelijo informacijsko pismenost;

  • opredelijo multimedijsko predstavitev informacije;

  • razložijo pomen multimedijske predstavitve informacij;

  • primerjajo in presodijo razpoložljive informacije v javnih medijih;

  • vrednotijo informacije, ki jih predstavijo sošolci;

  • razumejo pomen informacijske tehnologije pri multimedijskem posredovanju informacij;
  • analizirajo informacijske probleme;

  • razumejo pomen informacijske tehnologije pri reševanju problemov;

  • analizirajo vpliv informacijske tehnologije na življenje v sodobni družbi;

  • predlagajo informacijske rešitve enostavnih problemov;

  • spoznavajo tehnologije znanja;

  • sodelujejo pri razvoju celovite informacijske rešitve;

  • vrednotijo uporabljene podatke;

  • vrednotijo predstavljeno rešitev in jo zagovarjajo;

  • razumevajo pomen informacijske tehnologije pri skupinskem reševanju problemov;

  • informacijska tehnologija

  • poznajo razvoj računalništva;

  • razlikujejo programsko in strojno opremo računalnika;

  • razložijo von Neumannov model računalnika;

  • razložijo delovanje računalnika;

  • opredelijo enote računalnika;

  • razložijo funkcije posameznih enot računalnika;

  • razložijo načine kodiranja podatkov v računalniku;

  • poznajo vrste sistemske in uporabniške računalniške programske opreme in razložijo njihove naloge;

  • poznajo osnove operacijskih sistemov;

  • poznajo zahteve za varno delo z računalnikom;

  • so sposobni samostojno uporabljati računalnik;

  • poznajo elemente kodiranja slik in zvoka v računalniku;

  • razložijo postopek kodiranja barv in zvoka v računalniku;

  • razlikujejo modele računalniškega kodiranja barv;

  • vrednotijo načine shranjevanja grafičnih izdelkov z računalnikom;

  • razumejo pomen informacijske tehnologije pri reševanju problemov;

  • opredelijo tehnologijo znanja;

  • razumejo pomen informacijske tehnologije pri skupinskem reševanju problemov;


  • vsebina

    osnovni program

    izbirni program

     

     

    sklop multimedija

    sklop  obdelava podatkov

    sklop izdelava projekta

    komuniciranje
  • opredelijo komuniciranje in razumejo njegov pomen;

  • razlikujejo oblike komuniciranja;

  • razumejo povezavo med informacijo in komuniciranjem;

  • poznajo pomen pisnega komuniciranja;

  • izvedejo predstavitev računalniškega programa;

  • poznajo značilnosti kakovostnega komuniciranja;

  • poznajo elemente uspešnega in učinkovitega komuniciranja;

  • poznajo značilnosti dobre predstavitve;

  • analizirajo problematiko govorne komunikacije z računalniki;

  • analizirajo psihološki pomen barv in glasbe;

  • pripravijo, organizirajo in izvedejo predstavitev izbrane informacije.
  • poiščejo in oblikujejo informacijske rešitve;

  • predstavijo izbrani informacijski problem, postopek reševanja in izvedeno rešitev z delujočim računalniškim programom;

  • predstavijo izbrani informacijski problem, postopek reševanja in izvedeno rešitev z delujočo bazo podatkov;

  • komunicirajo v skupinah učencev;

  • predstavijo projektno nalogo, postopek reševanja in rezultate projekta;

  • izdelajo pano s predstavitvijo projekta.

  • pisna predstavitev informacij

  • poznajo značilnosti pisne predstavitve informacij;

  • hitro in brez večjih napak napišejo besedilo z računalnikom;

  • pripravijo znakovno (txt) datoteko;

  • razumejo pomen urejenega besedila;

  • samostojno oblikujejo dokument in obrazložijo uporabljene oblike;

  • presodijo oblikovanje dokumenta;

  • obvladajo desetprstno tipkanje na funkcionalni ravni.
  • napišejo in uredijo vabilo za predstavitev;

  • napišejo in uredijo  besedilo za predstavitev;

  • pripravijo in uredijo gradivo za udeležence predstavitve.

  • izdelajo dokumentacijo baze podatkov;

  • izdelajo dokumentacijo programa;

  • napišejo in uredijo  besedilo za predstavitev;

  • napišejo in oblikujejo zahtevno poročilo o poteku in  rezultatih projekta;

  • napišejo in uredijo  besedilo predstavitve.


  • vsebina

    osnovni program

    izbirni program

     

     

    sklop multimedija

    sklop  obdelava podatkov

    sklop izdelava projekta

    grafična predstavitev informacij

  • izdelajo grafično ponazoritev besedila.

  • opredelijo grafično predstavitev informacije;

  • razložijo značilnosti računalniške grafike;

  • poznajo področja uporabe računalniške grafike;

  • primerjajo točkovni in predmetni opis računalniških slik;

  • uporabijo osnovne postopke priprave in obdelave računalniških slik;

  • uporabijo različne modele prikazovanja barv v računalniku;

  • na različne načine obdelajo računalniško grafiko in uporabljene postopke ovrednotijo;
  • v bazi podatkov uporabijo slike;

  • razlikujejo oblike grafikonov in poznajo njihove značilnosti;

  • analizirajo sporočilnost grafičnega zapisa podatkov z različnimi grafikoni;

  • podatke iz baze prikažejo z ustreznim grafikonom;

  • grafično ponazorijo besedilo predstavitve;

  • grafično prikažejo podatke;

  • grafično ponazorijo besedilo za predstavitev;

  • grafično oblikujejo pano za predstavitev;

  • zvočna predstavitev informacij

     

  • opredelijo zvočno predstavitev informacije;

  • razložijo značilnosti zvočnega kodiranja podatkov v računalniku;

  • razumejo značilnosti diskretne predstavitve zvokov;

  • primerjajo načine računalniškega  ustvarjanja zvokov;

  • poznajo značilnosti standarda MIDI;

  • razložijo probleme govorne komunikacije z računalniki;

  • izdelajo zvočno ozadje predstavitve;
  • v bazi podatkov uporabijo zvok;

  • pripravijo zvočno opremo predstavitve;


  • vsebina

    osnovni program

    izbirni program

     

     

    sklop multimedija

    sklop  obdelava podatkov

    sklop izdelava projekta

    računalniška omrežja

  • opredelijo računalniško omrežje;

  • poznajo oblike izmenjave sporočil v računalniškem omrežju;

  • pošiljajo in prejemajo sporočila z elektronsko pošto;

  • v globalnem omrežju poiščejo podatke in jih uporabijo pri oblikovanju informacije;
  • poiščejo in uporabijo podatke iz globalnega omrežja;

  • po svojih zamislih izdelajo spletne strani;

  • svoje spletne strani vpletejo v Svetovni splet.

  • razumejo prednosti in pomanjkljivosti posredovanja podatkov prek računalniških omrežij;

  • v globalnem omrežju poiščejo in primerjajo programske rešitve.

  • sodelujejo pri izdelavi predstavitve projekta v globalnem omrežju;

  • ustrezno uporabljajo različne načine izmenjave sporočil (elektronska pošta, konference, skupinsko delo, IRC …);

  • obdelava podatkov
  • razložijo značilnosti računalniške obdelave podatkov;

  • razumejo pomen zaščite in varovanja podatkov;

  • pisno kodirajo podatke;

  • poznajo nevarnosti računalniških virusov;

  • poznajo oblike širjenja računalnikih virusov in načine varovanja ter zdravljenja podatkov;

  • razumejo in poznajo pomen preglednic na funkcionalni ravni;

  • podatke kodirajo z znaki, sliko in zvokom;

  • analizirajo pomen in funkcijo urejenih podatkov;

  • opredelijo bazo podatkov in razložijo njene funkcije;

  • poznajo zgradbo baz podatkov;

  • opredelijo relacijski model organiziranja podatkov;

  • razvijejo bazo podatkov in izdelajo ustrezna povpraševanja;

  • razvijejo preglednico in ustrezen grafikon;

  • analizirajo učinke spreminjanja podatkov v preglednici in grafikonu;

  • spoznavajo in vrednotijo uporabo tehnologij znanja;
  • zbirajo, vrednotijo in kodirajo podatke potrebne  v projektu;

  • analizirajo, vrednotijo  in urejajo podatke dobljene v projektu;


  • vsebina

    osnovni program

    izbirni program

     

     

    sklop multimedija

    sklop  programiranje

    sklop obdelava podatkov

    programiranje
  • opredelijo algoritem;

  • poznajo osnovne sestavine algoritma;

  • razumejo vlogo programa in programskega jezika.

  • snemajo makro ukaze in analizirajo način njihovega zapisa.

  • razumejo funkcijo programskih jezikov;

  • primerjajo in vrednotijo programske jezike;

  • razlikujejo različne programske jezike;

  • razlikujejo med prevajanjem in tolmačenjem;

  • izberejo in uporabijo ustrezen programski jezik;

  • poznajo osnovne gradnike izbranega  programskega jezika;

  • razvijejo algoritem, diagram poteka in programsko rešitev;

  • programsko rešitev preizkusijo in analizirajo;

  • razumevajo pomen dokumentiranja programov.
  • opredelijo podatke potrebne pri izvedeni programski rešitvi;

  • analizirajo podatke dobljene s programsko rešitvijo;

  • projekt podprejo z ustreznim programom.

     


  • 3. Standardi znanj

    Znanje pri predmetu pokriva tri področja: spoznavno področje, vzgojno področje ter razne veščine. Razdeljeno je minimalno znanje, ki je pogoj za napredovanje učenca in ga praviloma dosežejo vsi učenci in učenke, temeljno znanje, ki ga doseže večina učencev in učenk, ter zahtevnejše znanje, ki ga lahko dosežejo le nekateri sposobnejši učenci in učenke.

    Vse znanje temelji na učinkoviti uporabi elementov informacijske tehnologije, ki ustreza razvojnim sposobnostim učencev in učenk.

    3.1 Osnovni program

    Minimalni nivo:

    Dijak oziroma dijakinja:

    Temeljni nivo

    Dijak oziroma dijakinja:

    Zahtevnejši nivo

    Dijak oziroma dijakinja:

    3.2 Izbirni program – sklop multimedija

    Minimalni nivo:

    Dijak oziroma dijakinja

    Temeljni nivo:

    Dijak oziroma dijakinja

    3.2 Izbirni program – sklop obdelava podatkov

    Minimalni nivo:

    Dijak oziroma dijakinja

    Temeljni nivo:

    Dijak oziroma dijakinja

    3.3 Izbirni program – sklop programiranje

    Minimalni nivo:

    Dijak oziroma dijakinja

    Temeljni nivo:

    Dijak oziroma dijakinja

    3.4 Izbirni program – sklop izdelava projekta

    Minimalni nivo:

    Dijak oziroma dijakinja


    III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    1. Specialno-didaktična priporočila

    Pri pouku Informatike dijaki in dijakinje spoznavajo pomen in vlogo informacije v sodobni družbi, pri čemer z elementi informacijske tehnologije iščejo, zbirajo, obdelajo, oblikujejo, predstavijo in ovrednotijo aktualne informacije, ki jih zanimajo. Pri tem se posvetujejo tudi z učitelji drugih predmetov in šolskim knjižničarjem.

    Teoretične ure se izvedejo z razlago, pogovorom in razgovorom med dijaki, dijakinjami in učiteljem. Učno snov predstavimo učencem problemsko, pri čemer naj bo problem vezan na učenčevo okolje. Pri tem dijaki in dijakinje spoznavajo, predlagajo in vrednotijo merila in postopke za uspešno in učinkovito iskanje, zbiranje, obdelavo, oblikovanje in predstavitev informacij. Snov naj ne vsebuje napotkov za neposredno delo, ampak naj dijakom in dijakinjam odpira možnosti, ki jih omogočajo informacijske tehnologije, za uspešno in učinkovito zadovoljevanje svojih informacijskih potreb in potreb družbe.

    Vsebine neposrednega pouka ob računalnikih se navezuje na teoretični del, pri čemer dijaki in dijakinje praktično uporabijo in preverijo obravnavana teoretična spoznanja. V tem smislu so srčica praktičnega pouka seminarske, projektne in druge naloge, ki jih dijaki in dijakinje pripravijo in izdelajo pri vajah, predstavijo in ovrednotijo pa jih pri teoretičnih urah pouka. 

    Operativni cilji in vsebine predmeta so razporejene na dva nivoja:

  • osnovni program, ki se realizira pri predmetu v obsegu najmanj 70 ur v 1. letniku;
  • izbirni program, ki se realizira v okviru izbirnega predmeta v višjih letnikih, pri čemer se priporoča, da dijak oziroma dijakinja izbere sklope v zaporedju in minimalnem obsegu:

    1.      multimedija (70 ur);
    2.      obdelava podatkov (35 ur);
    3.      programiranje (35 ur);
    4.      izdelava projekta (70 ur).

    V osnovnem programu izdela vsak dijak oziroma dijakinja samostojno ali v skupini dve projektni nalogi. V prvi analizira in ovrednoti možnosti aktualnega računalniškega programa po lastni izbiri, ki ni vključen v učni načrt predmeta informatika (npr. izobraževalni program, igre, programska orodja itd.). V drugi nalogi izdela, oblikuje, predstavi in ovrednoti pisni dokument z vsebino po lastni izbiri (npr. jedilni list, zbirko pesmi, cenik, zbirko receptov itd.). Pri tem je možno tudi sodelovanje z drugimi dijaki in dijakinjami (vsak napiše npr. eno poglavje). Za bolj popolno doseganje globalnih ciljev predmeta lahko učitelj oziroma učiteljica vključi v ta del tudi določene izbirne vsebine, vendar ne več kot 5 % ur.

    Tudi v izbirnem programu izdelajo dijaki in dijakinje projektne naloge, le da poteka tu delo v skupinah oziroma le izjemoma samostojno. V sklopu multimedija izdelajo dijaki in dijakinje dva projekta: multimedijsko predstavitev informacije po lastni izbiri in spletno stran, na kateri predstavijo sebe, šolo, domači kraj, dejavnosti ki jih zanimajo ipd. Stran vpletejo v Svetovni splet, pri čemer je zaželeno da so spletne strani dijakov in dijakinj med seboj povezane.

    V sklopu obdelava podatkov izdelajo in predstavijo dijaki in dijakinje preprosto bazo podatkov,  v sklopu programiranje pa računalniški program, ki rešujeta konkreten informacijski problem.

    Naloga v sklopu izdelava projekta je obsežnejša, zato jo dijaki in dijakinje rešujejo praviloma v skupinah. V nalogi dijaki in dijakinje analizirajo določen informacijski problem, pri čemer se povežejo v mednarodne ali medšolske projekte namenjene dijakom in dijakinjam njihove starosti, aktivno sodelujejo pri iskanju in oblikovanju rešitve, izdelajo poročilo, ga predstavijo drugim dijakom in dijakinjam, ki predstavljeno nalogo ovrednotijo.

    Temeljna naloga učitelja pri predmetu je, da omogoči dijakom in dijakinjam doseči zastavljene globalne cilje predmeta. V tem smislu seznanja učence z različnimi možnostmi, ki jih odpira informacijska tehnologija pri reševanju informacijskih problemov, svetuje dijakom in dijakinjam pri izbiri nalog, spremlja njihove aktivnosti in jih opozarja  na odklone, jih motivira in vzpodbuja pri njihovem delu in analizira in ocenjuje njihova prizadevanja. Pri tem mora paziti, da dijakom in dijakinjam ne vsiljuje lastnih zamisli in predlogov, ampak jih vzpodbuja k iskanju izvirnih informacijskih rešitev. Predlagane rešitve s predlagatelji vedno analizira glede na individualne zmožnosti in razpoložljivost opreme in drugih virov ter si prizadeva za njihovo čim bolj uspešno in učinkovito udejanjanje. 

    2. Medpredmetne povezave

    Tema, ki jo v svojih nalogah obravnavajo dijaki in dijakinje, je svobodna in odvisna od njihovega interesa in zanimanja. Ker izvira iz realnega okolja, običajno presega meje posameznih učnih predmetov, zato je predmet bogato prepleten z vsebinami  drugih predmetov

    Povezava s materinim jezikom, matematiko in sociologijo je razumljiva sama po sebi, zaradi iskanja podatkov po Internetu je izražena tudi povezava z angleščino, povezava s knjižničnimi informacijskimi znanji je prisotna pri iskanju informacij v knjižnih gradivih. Ko dijak oziroma dijakinja izbire temo, katere vsebina se naslanja na določen družboslovni, naravoslovni ali strokovni predmet, pa se vzpostavi povezava tudi  s tem predmetom.

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje pri predmetu poteka ustno, ocenjuje pa se tudi izdelek.

    Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti informatike ter uspešnost vrednotenja in razlaganja uporabljenih postopkov pri izdelavi naloge. To ocenjevanje izvedemo z razgovorom neposredno med izdelavo naloge.

    Sestavini ocene izdelka sta:

  • kakovost izvedene naloge oziroma projekta
  • uspešnost predstavitve izbrane informacije.

    Pri kakovosti naloge oziroma projekta ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbranega problema, razumljivost in jasnost opredelitve problema in prikazanih rešitev, pestrost uporabljenih virov in medijev, kvaliteto in aktualnost pridobljenih podatkov, organiziranost naloge v skladu z zahtevami, širino predstavljene informacije, bogastvo in ustreznost besedišča, tehnično in oblikovno dovršenost izdelka ter napor, ki je bil potreben za njegovo izdelavo.

    Pri uspešnosti predstavitvi ocenjujemo prepričljivost in samostojnost dijaka oziroma dijakinje, pri čemer le ta:

  • pripravi in izvede predstavitev izbrane informacije;
  • vrednoti uporabljene podatke in razlaga dobljene rezultate;
  • zagovarja predlagane rešitve;
  • razlaga uporabljene postopke.

    Dijak, ki je zadostil  zahtevam za izdelavo, oblikovanje in predstavitev naloge, ne more biti ocenjen negativno.