Učni načrt za opisno geometrijo je bil sprejet na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 29. 10. 1998.
VSEBINA
1 Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine
2 Standardi znanj
KATALOG ZNANJ
III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Opisna geometrija je strokovni izbirni predmet (obseg 210 ur) in je skupaj z geometrijo eden od temeljnih jezikov sporazumevanja in sporočanja idej oziroma znanj v razvoju človeške civilizacije ne glede na različne kulture. V tem razvoju je odločilno vplivala na razvoj različnih znanosti in strok. Danes se uporablja predvsem pri problemih načrtovanja, predstavitvah in uresničevanju tehničnih idej in zamislih in tudi kot podlaga za branje načrtov in skic.
Opredeljuje jo prostor in predmeti v njem; kako prostor opisati - označiti - predstaviti ter kako predstaviti odnose med predmeti v prostoru - lege, razmerja, dimenzije, ugotavljanje zakonitosti v naravnem prostoru (od dimenzij prostora vesolja do mikroprostora atoma). Na podlagi veščin in znanja opisne geometrije se razvija tudi prostorska predstava v človeku ter zmožnost za predstavitev zamisli in idej. Na podlagi tega pa človek gradi tudi del abstraktnega mišljenja, ki je sicer povezano s prostorom.
¨ Temeljna poznavanja geometrijskih pojmov, znanj, principov in zakonitosti
za razumevanje prostora (prostorska predstava),
¨ analiza, sinteza in kombinatorika odnosov v prostoru,
¨ uporaba osnov konstruiranja,
¨ prostoročno risanje in skiciranje,
¨ sistematičnost, vztrajnost, natančnost, urejenost in estetska usklajenost
pri delu in izdelkih,
¨ občutek za uporabnost in spoznanje, da je opisna geometrija osnovni
jezik za opisovanje in izražanje pri načrtovanju (tehniška risba) in opisovanju
(risba, skica) vsakdanjih predmetov v našem okolju ter hkrati gradnik abstraktnega
predstavljanja v prostoru.
A VSEBINSKI SKLOPI
Vsebinski skopi so zasnovani kot obvezni in izbirni. Vzrok za tako zasnovo je v sposobnostih učencev v posameznem razredu - za prostorsko predstavo kot tudi za risanje. Predvidevamo, da bodo dijaki tehniške gimnazije v primerjavi z dijaki iz strokovnih srednjih šol počasneje usvajali risanje, saj bo to njihov edini predmet, ki zahteva obvladanje. (Dijaki srednjih strokovnih šol že od prvega letnika razvijajo to veščino pri več predmetih.) Drugi vzrok je v zanimanju, ki ga bodo pokazali dijaki za predmet in posamezne dele predmeta glede na njihovo nadaljnjo usmeritev v visokošolski študij.
Tako pričujoča zasnova temelji na povprečni oceni časa potrebnega za usvojitev snovi posameznega sklopa: obvezni sklopi (121 ur - 57,6 %), čas, potreben za preverjanje znanja (36 ur - glej Specialnodidaktična priporočila/ocenjevanje, točka IV. B - 17,1 %), rezervni oziroma nerazporejeni čas (18 ur - 8,6 %) in izbirni sklopi po presoji profesorja in v skladu z možnostmi šole glede na potrebno opremo (CAD- programi) (35 ur - 16,7 %). Skupaj je predvidenih 3 x 70 ur letno = 210 ur.
VSEBINA
1. OSNOVE GEOMETRIJE, PROSTOROČNO SKICIRANJE IN RISANJE Z ORODJEM
2. PROJEKCIJA IN NAČINI PROJICIRANJA
3. PRAVOKOTNA PROJEKCIJA NA DVE PROJEKCIJSKI RAVNINI
3.1 TELESA V PROJEKCIJAH IN NJIHOVE MREŽE (PLOSKVE) 3.2 LIKI IN TELESA NA SPLOŠNI RAVNINI
3.3 PRESEKI TER PREBODI RAVNIN IN TELES
3.4 PREDORI TELES
4. PERSPEKTIVA
5. KOTIRANA PROJEKCIJA IN TOPOGRAFSKA PLOSKEV
6. UPORABA RAČUNALNIKA PRI NČRTOVANJU IN PREDSTAVLJANJU PROSTORA
7. STREHE
8. ZAHTEVNEJŠE PREDORNINE OKROGLIH TELES IN ZAHTEVNEJŠE PLANIMETRIČNE IN PROSTORSKE KRIVULJE
9. SENČENJE
10. TEHNIŠKA RISBA |
CILJI Dijaki
|
OPOMBE
obvezni 16 ur
obvezni 4 ure
obvezni 22 ur
obvezni 17 ur obvezni 4 ure
obvezni 18 ur
izbirni 16 ur
izbirni 12 ur
izbirni 20 ur
izbirni 16 ur
izbirni 16 ur izbirni16 ur |
B. Podrobnejši pregled vsebin
VSEBINE | ŠTEVILO UR * | OPERATIVNI CILJI | STANDARDI ZNANJA |
1. OSNOVE GEOMETRIJE, PROSTOROČNO SKICIRANJE IN RISANJE Z ORODJEM
1.1 UVOD
1.2 OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI - GEOMETRIJSKI TVORI
1.3 RISANJE Z ORODJEM IN OSNOVNE KONSTRUKCIJE
2. PROJEKCIJA IN NAČINI PROJICIRANJA
2.1 CENTRALNA PROJEKCIJA
2.2 VZPOREDNA PROJEKCIJA |
obvezni - skupaj 16 ur
2
3
obvezni - skupaj
1 1 1 |
Dijaki
|
pojmi: geometrija, točka, daljica, premica, poltrak, liki okrogli
- oglati, pravilni - posebni konstrukcije:
ločevanje projekcij in pravilno razumevanje načrtov |
B. Podrobnejši pregled vsebin
VSEBINE | ŠTEVILO UR * | OPERATIVNI CILJI | STANDARDI ZNANJA |
3. PRAVOKOTNA PROJEKCIJA NA DVE PROJEKCIJSKI RAVNINI
3.0.1 PRAVOKOTNA PROJEKCIJA NA DVE PROJEKCIJSKI RAVNINI, KOORDINATNI SESTAV IN STRANSKI RIS
3.0.2 TOČKA
3.0.3 DALJICA V PROJEKCIJAH
3.0.4 PREMICA
3.0.5 RAVNINA
3.0.6 LIKI V PROJEKCIJAH |
obvezni - skupaj
4
2
4
2
4
6
|
Dijaki |
konstruiranje v projekciji elementov in njihovih povezav: točka, daljica,
ravnina, liki okrogli in oglati |
B. Podrobnejši pregled vsebin
VSEBINE | ŠTEVILO UR * | OPERATIVNI CILJI | STANDARDI ZNANJA |
3.1 TELESA V PROJEKCIJAH IN NJIHOVE MREŽE (PLOSKVE)
3.1.1 KOCKA z mrežo 3.1.2 POKONČNA PRIZMA z mrežo 3.1.3 POŠEVNA PRIZMA z mrežo 3.1.4 POKONČNA PIRAMIDA z mrežo 3.1.5 POŠEVNA PIRAMIDA z mrežo 3.1.6 TETRAEDER z mrežo 3.1.7 OKTAEDER z mrežo 3.1.8 VALJ z mrežo 3.1.9 KROGLA in točke na krogli 3.1.10 STOŽEC z mrežo
3.2 LIKI IN TELESA NA SPLOŠNI RAVNINI |
obvezni - skupaj
2 2 2 2 2 1 1
1 2
obvezni - skupaj |
Dijaki
konstruiranje s pomočjo afinitete |
konstruiranje v projekcijah in določevanje vidnosti obravnavanih teles ter konstrukcije njihovih mrež
konstruiranje teles v splošni legi v prostoru in določevanje vidnosti,
|
B. Podrobnejši pregled vsebin
VSEBINE | ŠTEVILO UR * | OPERATIVNI CILJI | STANDARDI ZNANJA |
3.3 RESEKI TER PREBODI RAVNIN IN TELES 3.3.1 PRESEKI DVEH LIKOV IN DVEH RAVNIN
3.3.2 PRESEKI POKONČNE PRIZME
3.3.3 PRESEKI POŠEVNE PRIZME
3.3.4 PRESEKI PIRAMIDE
3.3.5 PRESEKI VALJA
3.3.6 PRESEK KROGLE
3.3.7 PRESEKI STOŽCA |
obvezni - skupaj 6
4
4
3
3
2
6
|
Dijaki |
konstruiranje enostavnih presekov |
B. Podrobnejši pregled vsebin
VSEBINE | ŠTEVILO UR * | OPERATIVNI CILJI | STANDARDI ZNANJA |
3.4 PREDORI TELES
3.4.1 REDOR PRIZMA - PRIZMA z mrežo
3.4.2 PREDOR PIRAMIDA - PRIZMA z mrežo
3.4.3 PREDOR PIRAMIDA- PIRAMIDA
3.4.4 PREDOR VALJ - PRIZMA
3.4.5 PREDOR VALJ - PIRAMIDA
3.4.6 VISEČA KUPOLA (valj - prizma) s poševno projekcijo
3.4.7 KRIŽNI OBOK (valj - valj)
3.4.8 PREDOR VALJ - STOŽEC
3.4.9 PREDOR PIRAMIDA - KROGLA
4. PERSPEKTIVA
4.1 SPLOŠNO O PROJEKCIJI
4.2 LIKI NA PLOSKVAH
4.3 TELESA
4.4. PROSTOROČNA PERSPEKTIVA |
obvezni - skupaj
3
3
1
1
2
2 2
2
obvezni - skupaj 1
3
4
8 |
Dijaki
|
konstruiranje enostavnih predorov teles in njihova vidnost
enostavne konstrukcije v perspektivi enostavna prostoročna skicirna perspektivna risba |
B. Podrobnejši pregled vsebin
VSEBINE | ŠTEVILO UR * | OPERATIVNI CILJI | STANDARDI ZNANJA |
5. KOTIRANA PROJEKCIJA IN TOPOGRAFSKA PLOSKEV 5.1 OSNOVE IN TOPOGRAFSKA PLOSKEV, PRESEK DVEH TRIKOTNIKOV 5.2 PLOŠČAD NA RAVNINI 5.3 PLOŠČAD NA TOPOGRAFSKI PLOSKVI 5.4 CESTA NA TOPOGRAFSKI PLOSKVI 6. UPORABA RAČUNALNIKA PRI NAČRTOVANJU IN PREDSTAVLJANJU PROSTORA
6.1 SPLOŠNA SEZNANITEV S PROGRAMSKO OPREMO 6.2 ENOSTAVNO KONSTRUIRANJE LINEARNIH IN PLOSKOVNIH ELEMENTOV 6.3 KONSTRUIRANJE TELES 6.4 KONSTRUIRANJE PRESEKOV TELES 6.5 KONSTRUIRANJE PREDOROV TELES
6.7 RAZLIČNE PROJEKCIJE - POGLEDI |
izbirni - skupaj
2
2
2
6
2 4
2 4
4
2 2
|
Dijaki
|
konstruiranje preprostih posegov na topograski ploskvi
osnovno obvladovanje programa CAD in osnovno konstruiranje s programsko opremo |
B. Podrobnejši pregled vsebin
VSEBINE | ŠTEVILO UR * | OPERATIVNI CILJI | STANDARDI ZNANJA |
7. STREHE
7.1 OSNOVNE OBLIKE 7.2 SESTAVLJENE STREHE 7.3 STREHE S KOMBINACIJAM ODPRTIN IN RAZLIČNIH STREŠIN
8. ZAHTEVNEJŠE PREDORNINE OKROGLIH TELES IN ZAHTEVNEJŠE PLANIMETRIČNE
IN PROSTORSKE KRIVULJE 8.1 PREDOR KROGLE IN VALJA z mrežo dela valja 8.2 PREDOR STOŽCA IN VALJA z mrežama 8.3 PREDOR KROGLE IN STOŽCA z mrežo dela stožca 8.4 CILINDRIČNA SPIRALA - NAVOJNICA 8.5 CIKLOIDA |
izbirni - skupaj 2 6 8
izbirni - skupaj
4
4 4
2 2 |
Dijaki
|
konstruiranje streh na podlagi preseka ravnin z enakimi naklonskimi koti in kadar so naklonski koti različni, uporaba predorov pri strehah
konstruiranje zahtevnejših predorov in krivulj, ki določajo te predore |
B. Podrobnejši pregled vsebin
VSEBINE | ŠTEVILO UR * | OPERATIVNI CILJI | STANDARDI ZNANJA |
9. SENČENJE
9.1 OSNOVE: 9.2 TEHNIČNA SENCA
9.3 SENCE GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO 9.4 SENCE PRI TOČKOVNI OSVETLITVI
10. TEHNIŠKA RISBA
10.1 TEHNIŠKA RISBA - NJENA VSEBINA IN STANDARDI 10.2 PRIMER PROSTOROČNE SKICE 10.3 PRIMER NAČRTA S TLORISOM, PREREZOM, POGLEDOM IN OPISOM |
izbirni - skupaj 2
3 3
2
2
izbirni - skupaj 4
4 8 |
Dijaki - spoznajo, kaj je senca
* seminarska naloga: v šoli naredijo samo del načrta in dobijo potrebna navodila; končajo doma v pribl. 10 urah |
konstruiranje preprostih senc pri različnih virih svetlobe
izdelava preproste skice |
KATALOG ZNANJ
Katalog znanj je sestavljen glede na obvezni in izbirni del ter ni opredeljen po letnikih šolanja:
1. obvezni del (vsebine od 1 do 4)
Pojmi
Konstrukcije
2. izbirni del:
2.1 konstruiranje enostavnih posegov na topograski ploskvi (vsebina 5)
2.2 osnovno obvladovanje programa CAD in osnovno konstruiranje s programsko
opremo (vsebina 6)
2.3 konstruiranje streh na podlagi preseka ravnin z enakimi naklonskimi
koti in kadar so naklonski koti različni, uporaba predorov pri strehah (vsebina
7)
2.4 konstruiranje zahtevnejših predorov in zahtevnejših krivulj, ki določajo
te predore (vsebina 8)
- izdelava preproste skice,
- izdelava preprostega načrta.
Dijaki:
Bistvo pouka opisne geometrije je v risanju/konstruiranju predmetov/elementov v prostoru in v njihovih medsebojnih odnosih. Pomagamo si s primeri in zgledi. Pri tem prehajamo od najpreprostejših do zahtevnejših, kot je predvideno z zaporedjem obveznih vsebin. Priporočamo postopnost, kajti tako se dijaki po korakih seznanjajo z jezikom geometrije in povezanostjo z matematiko oziroma tehniko, pa tudi z razvojem likovne umetnosti. Pri posredovanju znanja izhajamo iz znanj, ki so jih dijaki že usvojili pri drugih predmetih, predvsem pri matematiki (splošna geometrija).
NAČIN DELA
Specifičnost predmeta in način dela zahtevata OCENJEVANJE IZDELKOV. Ti so:
· VAJE S SKICAMI, ki jih dijaki rišejo v šoli
· DOMAČE NALOGE - risbe in konstrukcije
· USTNO OCENJEVANJE: lahko ocenimo zagovor - razlago postopka domače naloge
ali vaje
· ŠOLSKA NALOGA (2 šolski uri): risanje značilnih osnovnih vaj
Opomba :
1. Pred šolsko nalogo moramo obvezno imeti 2 šolski uri vaj - naloge morajo
biti podobne šolski nalogi.
2. Pri šolski nalogi lahko dijaki uporabljajo vse svoje izdelke (šolske
vaje in domače naloge).
· Možne so tudi SEMINARSKE NALOGE, predvsem v 3. in 4. letniku