IZPITNI KATALOG

NEMŠČINA

POKLICNA MATURA

Izpitni katalog je na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS št. 12/96 in 23/96) določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 44. seji dne 5. 7. 2001 (sklep št. 9).

 

VSEBINA

1. UVOD

2. IZPITNI CILJI

2.1 JEZIKOVNE SPRETNOSTI IN SPOSOBNOSTI

2.2 ZNANJE

2.3 JEZIK STROKE

3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

3.1 SHEMA IZPITA

3.2 VRSTE BESEDIL IN TIPI NALOG

3.3 VREDNOTENJE

4. IZPITNE VSEBINE

4.1 KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE

4.2 TEMATSKA PODROČJA

4.3 JEZIKOVNE STRUKTURE

5. DODATEK

5.1 VZORCI IZPITNIH NALOG ZA PISNI IN USTNI DEL IZPITA

5.1.1 REŠITVE NALOG

6. VIRI IN LITERATURA ZA KANDIDATE IN UČITELJE

 

1. UVOD

Izpitni katalog je namenjen kandidatkam in kandidatom, ki si bodo kot tretjo izpitno enoto na poklicni maturi
izbrali nemščino. V pomoč bo tudi učiteljicam in učiteljem nemščine, ki bodo kandidate pripravljali na ta izpit.

Standard znanja za izpit temelji na standardu znanja nemščine kot prvega tujega jezika v srednjem tehniškem in strokovnem izobraževanju.

Glavni cilj pouka nemščine v srednjem strokovnem izobraževanju je usposobiti dijaka za uporabo jezika v prihodnjem poklicu.

Izpitni katalog temelji na predmetnih katalogih za srednje strokovno in strokovno-tehniško izobraževanje (Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija za nemški jezik, 1998) in Pravilniku o poklicni maturi (UL RS št. 96/2000).

Kandidati, ki bodo opravljali izpit iz nemščine, morajo dokazati, da dosegajo izpitne cilje. Pri tem jim je v pomoč učbeniško in dodatno učno gradivo, ki je namenjeno pouku v srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju.

V izpitnem katalogu so predstavljeni cilji, zgradba, vrednotenje in vsebine izpita, dodani so vzorci izpitnih nalog, navedena pa je tudi literatura za kandidate in učitelje.

2. IZPITNI CILJI

2.1 JEZIKOVNE SPRETNOSTI IN SPOSOBNOSTI

Kandidat na poklicni maturi pokaže, da je sposoben:

1. razumeti bistvo in posamezne informacije v avtentičnih pisnih besedilih v nemščini. Besedila izhajajo iz različnih virov (časopisov, revij, strokovnih knjig, priročnikov, brošur, navodil) ter se nanašajo na predpisana tematska področja in na smer stroke;
2. razumeti bistvo in posamezne informacije v različnih vrstah govornih avtentičnih besedil v nemščini (poročila, intervjuji, obvestila, izjave, navodila, reklame);
3. sporazumeti se v vsakdanjih govornih položajih,
4. izraziti svoje mnenje in občutke na osnovi pisne ali slikovne iztočnice, tudi s strokovno vsebino;
5. ustno in pisno povzeti bistvo v nemščini napisanega besedila;
6. ustno predstaviti pri pouku obravnavano splošno oz. strokovno temo in o njej razpravljati;
7. pisno se izraziti v eni od stalnih oblik sporočanja (pismo, vabilo, prošnja in v oblikah, ki so bile pri pouku obravnavane kot vsebina jezika stroke, npr. povpraševanje, naročilo, reklamacija, itd.);
8. v smiselno zaokroženem pisnem sestavku izraziti svoje mnenje k vprašanjem s predpisanih tematskih področij in s področja stroke ter ga utemeljiti;
9. izbrati ter pisno in ustno uporabiti jezikovna sredstva glede na situacijo oziroma sobesedilo, sporočilni namen in naslovnika.

(Gornje jezikovne spretnosti in sposobnosti so natančneje opredeljene v Operativnih ciljih PREDMETNIH KATALOGOV ZA TEHNIŠKO IN STROKOVNO IZOBRAžEVANJE in za SREDNJE POKLICNO IZOBRAžEVANJE.)

2.2 ZNANJE

Na poklicni maturi kandidat pokaže:

1. poznavanje besedja, glasoslovja, oblikoslovja, skladnje in pravopisa ter sociolingvističnih in pragmatičnih zakonitosti tujega jezika, potrebnih za dosego izpitnih ciljev, ki so opredeljeni v točkah 19,
2. poznavanje in medkulturno razumevanje kulture in civilizacije dežel ciljnega jezika v okviru predpisanih tem.

2.3. JEZIK STROKE

Pod izrazom jezik stroke« razumemo pouk nemškega jezika za določeno ciljno skupino oz. za določeno strokovno usmeritev.

Namen poučevanja in preverjanja poznavanja jezika stroke je zadovoljiti praktične jezikovne potrebe določene ciljne skupine na ravni srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja.

Pri preverjanju poznavanja jezika stroke izhajamo iz kandidatovega strokovnega znanja in praktičnih poklicnih izkušenj.

Preverjana besedila s strokovnimi vsebinami ne smejo presegati okvira kandidatovega strokovnega znanja in praktičnih izkušenj.

Preverjamo in ocenjujemo temeljno znanje, sposobnosti in spretnosti, ki imajo trajno vrednost (sposobnost komuniciranja, utemeljevanja, povzemanja ...).

Pri preverjanju poznavanja jezika stroke dajemo poudarek spretnostim, sposobnostim in znanju, ki so skupni več sorodnim strokam.

Za delo s strokovnimi besedili uporabimo metodo postopnega razumevanja besedila (globalno, selektivno, detajlno), enako kot pri splošnih besedilih, vendar pa dijake glede vsebine, besedišča in slovnice zavestno opozarjamo na posebnosti jezika stroke.

3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

Izpit obsega pisni in ustni del.

Izpitno gradivo

Pisni del pripravi predmetna izpitna komisija in je enoten za vse kandidate v državi. Kandidati ga opravljajo sočasno na vseh šolah v skladu s šolskim koledarjem, ocenjujejo ga učitelji oziroma izpraševalci na šolah (izpitna komisija na šoli) v skladu z merili in točkovnikom, ki so določeni zunanje.

Ustni del zaradi preverjanja jezika stroke pripravi vsaka šola posebej. Pisni in ustni del se ocenjuje notranje interno (dva ocenjevalca na šoli). Vrednost pisnega dela je 60 % končne ocene, vrednost ustnega pa 40 % končne ocene. Točkovnik pripravi predmetna izpitna komisija.

Trajanje pisnega dela izpita:

120 minut.

Trajanje ustnega dela izpita:

do 20 minut. Kandidat ima pravico do 20-minutne priprave na ustni odgovor.

Pri pisnem delu bodo z raznimi tipi nalog preverjene naslednje vsebine, spretnosti in sposobnosti:

Reševanje izpitnih pol je časovno omejeno. Med reševanjem posameznih pol je krajši odmor.

Uporaba slovarja je dovoljena samo med reševanjem izpitne pole, ki preverja pisno sporočanje.

Pri ustnem delu se v okviru znane tematike s predloženim gradivom na listu z vprašanji preverja kandidatova spretnost ustne komunikacije in poznavanje tematskih področij, navedenih v Predmetnem katalogu za nemščino za tehniško in strokovno izobraževanje. Izpraševalec preveri tudi kandidatovo znanje s področja jezika stroke (2. in 3. vprašanje).

3.1. SHEMA IZPITA

Pisni del

Izpitna polaSpretnostČas reševanjaDelež pri oceni
1 A, 1 BBralno razumevanje (avtentična besedila različnih zvrsti) 30 minut18 %
1 C

Poznavanje in raba jezika

30 minut18 %
Izpitna pola 1 60 minut36 % (= 60 točk)
 Pisno sporočanje   
2 AVodeni pisni sestavek (5060 besed)20 minut8 %
2 BDaljši pisni sestavek na določeno temo (120150 besed)40 minut16 %
Izpitna pola 2 

60 minut

24 % (= 40 točk)

Izpitna pola 1 + 2

 skupaj 120 minut60 % (= 100 točk)

1 Predvidoma v šolskem letu 2002/03.

Ustni del

Ustno sporočanjeDo 20 minut40 % (= 40 točk)
1. Igranje vlog v različnih situacijah na podlagi vizualne ali verbalne iztočnice  8 % (= 8 točk)
2. Pogovor o temi, obravnavani pri pouku (splošna ali strokovna tema) 12 % (= 12 točk)
3. Interpretacija strokovnega besedila (besedilo ni bilo obravnano pri pouku)  20 % (= 20 točk)

Vrednost točke pisnega dela izpita je 0,6. Skupno število točk na izpitu dobimo tako, da število točk pisnega dela pomnožimo z 0,6 in prištejemo število točk ustnega dela.

3.2 VRSTE BESEDIL IN TIPI NALOG

Za preverjanje bralnega razumevanja se uporabljajo vrste besedil in tipi nalog, ki so navedeni v PREDMETNEM KATALOGU ZA NEMŠČINO kot prvi tuji jezik (420 ur) za srednje tehniško in strokovno izobraževanje.

Pri preverjanju bralnega razumevanja so izhodiščna besedila avtentična. So v skladu z vsebinami predmetnega kataloga in so blizu poklicnim in osebnim interesom dijakov te usmeritve.

1 A BRALNO RAZUMEVANJE

Vrste besedil:

Tipi nalog:

1 B POZNAVANJE IN RABA JEZIKA

V vseh nalogah za poznavanje in rabo jezika se preverjajo jezikovni elementi v sobesedilu.

Tipi nalog:

2 PISNO SPOROČANJE

2 A KRAJŠI PISNI SESTAVEK

Vrste besedil:

Tipi nalog:

2 B DALJŠI PISNI SESTAVEK

Tipi nalog:

USTNO SPOROČANJE

Tipi nalog:

3.3 VREDNOTENJE

PISNI DEL IZPITA

Izpitna pola 1 (1 A + 1 B + 1C):

Izpitna pola 2: pisno sporočanje

2 A: Vodeni pisni sestavek

Merila za ocenjevanje

1. Sporočilnost
Št. točkMerila

6

Sestavek glede na vsebino in obliko, značilno za besedilno vrsto, popolnoma ustreza nalogi. Vse zahtevane informacije so podane izčrpno. Sporočilni namen je dosežen.

5

Sestavek ustreza nalogi, ima nekaj manjših pomanjkljivosti glede na značilnosti besedilne vrste (obliko) oz. je manj natančen pri podajanju informacij. Sporočilni namen je dosežen.

4

Sestavek še ustreza nalogi, vendar je sporočilo na nekaj mestih manj jasen zaradi pomanjkljive uresničitve ene od zahtev glede vsebine in/ali slabšega obvladovanja besedilne vrste (oblika).

3

Sestavek le delno ustreza nalogi, dve zahtevi nista uresničeni. Sporočilni namen je le delno dosežen, oblika ne ustreza vsem zahtevam besedilne vrste.

2

Pomanjkljiva uresničitev zahtev glede vsebine oz. besedilne vrste. Temeljno misel je sicer mogoče razbrati, vendar ima kandidat težave pri upovedovanju. Oblika je neustrezna.
1

Sestavek ne ustreza nalogi. Sporočilni namen ni dosežen. Neprimerna oblika.

2. Jezik

6

Sestavek je skoraj brez napak. Kandidat uporablja tudi zahtevnejše strukture in ima bogato besedišče.

5

V sestavku je nekaj lažjih leksikalnih, pravopisnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih napak. Besedišče je ustrezno.
4

V sestavku je več leksikalnih, pravopisnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih napak, ki pa ne otežujejo razumevanja; pomembne informacije so izražene.

3

Leksikalne, pravopisne in/ali oblikoslovno-skladenjske napake na nekaj mestih otežujejo razumevanje sporočila; nekatere informacije niso dovolj jasno izražene.

2

Sestavek je zaradi številnih leksikalnih, pravopisnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih/ pravopisnih napak težko razumljiv.

1

Sestavek je nerazumljiv, ker kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur.

OPOMBA. Če sestavek ni skladen s predpisano temo oz. če kandidat sestavka ni napisal, dobi za to nalogo 0 točk.

2 B: Daljši pisni sestavek na določeno temo

Vrednost naloge je 28 točk 16 % skupne ocene. Vrednotimo:

1. vsebino ustreznost nalogi, upoštevanje zahtev glede vsebine in besedilne vrste;
2. zgradbo ustreznost členitve in logično povezanost;
3. jezik besedišče, skladnjo, oblikoslovje, pravopis.

Merila za ocenjevanje

1. Vsebina

Št. točk

Merila
12 - 10

Sestavek popolnoma ustreza nalogi. Je smiseln, jasen, vsebinsko bogat, argumenti/protiargumenti so sprejemljivi. Kaže samostojnost.

9 - 7

Sestavek ustreza nalogi. Glede na izražene misli je nekoliko manj bogat in izviren, glede sporočilnosti je jasen.
6 - 4

Sestavek deloma ustreza nalogi. Miselno ni bogat, v njem je malo izvirnosti. Nekaj mest je nejasnih, sporočilo celotnega sestavka pa je razumljivo in/ali misli se ponavljajo.

3 - 2

Sestavek je skromen, mestoma nejasen, komaj ustreza nalogi. Sporočilo celotnega sestavka ni dovolj jasno.

1

Zahteve, izražene v navodilih, so (tudi zaradi premajhnega števila besed, toleranca 10 %) zelo pomanjkljivo uresničene oz. sestavek je komaj razumljiv.

2. Zgradba

4

Sestavek je smiselno členjen. Kandidat dobro razvija misli, navaja argumente oz. protiargumente, ilustracije s primeri. Besedilo je koherentno.

3

Sestavek mestoma ni smiselno členjen. Kandidat večinoma dobro razvija misli, pogosto, vendar ne vedno, navaja argumente oz. protiargumente, ilustracije s primeri. Besedilo je v glavnem koherentno.

2

Členitev sestavka je le delno ustrezna. Kandidat ponekod nespretno razvija misli oz. med povedmi ni vedno logične povezave. Navaja le nekaj argumentov oz. protiargumentov.

1

Sestavek ni (smiselno) členjen. Povedi dostikrat niso logično povezane. Malo argumentov oz. protiargumentov ali primerov.

3. Jezikovna pravilnost
12 - 11

Kandidat spretno rabi pridobljeno jezikovno znanje, uporablja tudi zahtevnejše jezikovne strukture, ima bogato besedišče. Slogovno je sestavek skoraj brezhiben.

10 - 9

V sestavku je nekaj lažjih leksikalnih in/ali oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak, ki pa ne otežujejo razumevanja sporočila. Raba besedišča je ustrezna. Nekaj lažjih slogovnih pomanjkljivosti. Nekoliko manj bogat besedni zaklad.

8 - 7

V sestavku je več oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak, ki pa ne otežujejo razumevanja. Nekaj pomanjkljivosti pri rabi besedišča. Nekaj slogovnih pomanjkljivosti.

6 - 5

Leksikalne, oblikoslovno-skladenjske in pravopisne napake na nekaj mestih otežujejo razumevanje. Skromno besedišče. Precej slogovnih napak.

4 - 3

Veliko oblikoslovno-skladenjskih in pravopisnih napak. Zelo skromno besedišče; pogosto neustrezna raba izrazov; precej nerazumljivih povedi.

2

Veliko težkih slovničnih napak, ponavljanje istih besed oz. delov povedi. Besedilo je komaj razumljivo.

1

Kandidat ne obvlada osnovnih jezikovnih struktur in/ali ne upošteva osnovnih pravopisnih pravil oz. sestavek je nerazumljiv.

OPOMBA. Če sestavek ne ustreza predpisani temi oz. če kandidat sestavka ni napisal, dobi 0 točk.

USTNI DEL IZPITA

Ustni del izpita obsega tri vprašanja. Vrednost ustnega dela je 40 % skupne ocene na izpitih. Vsako vprašanje ustnega izpita vrednotimo po naslednjih kriterijih:

1. ustreznost nalogi: komunikacijski položaj, vsebina, poznavanje snovi, odzivnost kandidata;
2. jezikovna pravilnost: glasoslovna in oblikoslovno-skladenjska pravilnost, bogastvo izraznih sredstev, spretnost rabe jezika;
3. sposobnost tekočega izražanja in navezovanja: jasnost izražanja, gladkost govora.

Kriteriji ustnega dela izpita

Štev. točk

Merila

1. vpr.

2. vpr.3. vpr.
7 - 8

11 - 12

17 - 20

Komunikacija je popolnoma samostojna in ustreza nalogi.
Kandidat se pravilno odziva na pobude oz. spremembe med pogovorom.
Kandidat tematiko zelo dobro pozna.
Pogovor poteka naravno brez zastojev.
Kandidat kaže veliko spretnost v rabi jezika.
Kandidat ima bogato besedišče in obvlada jezik stroke.
Izražanje je jasno in tekoče.
Izgovor je lep in pravilen.

5 - 6

9 - 10

13 - 16

Komunikacija ustreza nalogi in je v glavnem samostojna
Kandidat se pravilno odziva, vendarle z manjšo samostojnostjo in prilagodljivostjo.
Poznavanje tematike je dobro.
Pogovor poteka naravno z občasnimi kratkimi zastoji.
Kandidat ima nekaj težav pri zahtevnejših slovničnih strukturah.
Pri izbiri splošnega besedišča oz.strokovnega so manjše težave.
Kandidat se v glavnem izraža jasno in tekoče.
Kandidat ima pri izgovoru nekaj manjših težav.

3 - 47 - 89 - 12

Komunikacija je glede na nalogo primerna, a je le delno samostojna, in omejena na krajše povedi.
Kandidat razume in zna posredovati bistvene informacije iz naloge in zato potrebuje več časa.
Pri pogovoru prihaja do zastojev.
Kandidat dela na določenih mestih oblikoslovne-skladenjske napake.
Splošno oz. strokovno besedišče je skromno, a zadošča za pogovor o vsakdanjih temah.
Izgovor je zadovoljiv.

25 - 65 - 8

Komunikacija je možna le v omejenem obsegu.
Kandidatovo poznavanje snovi je zelo skromno.
Kandidat potrebuje za odzivanje na pobude več časa.
Izraža se le s kratkimi povedmi.
Pri pogovoru prihaja do pogostih zastojev.
Kandidat dela pogoste oblikoslovno-skladenjske napake.
Splošno oz. strokovno besedišče je zelo skromno.

Izgovor je nezanesljiv, a je sporočilo še možno razumeti.

11 - 41>

Kandidatovo znanje ne omogoča komunikacije.
Kandidat ne pozna snovi.
Na pobude se ne odziva ali pa le delno.
Govor je nepovezan in nerazumljiv.
Kandidat napačno rabi posamezne jezikovne elemente.
Splošno in strokovno besedišče je neustrezno.
Izgovor je težko razumljiv ali celo nerazumljiv.

000

Kandidat ni odgovoril na vprašanje.

4. IZPITNE VSEBINE

V okviru standardov znanja tehniškega in strokovnega izobraževanja so opredeljene naslednje izpitne vsebine in znanja, ki jih kandidati poznajo in znaje ustrezno uporabljati:

4.1 KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE

Kandidat zna glede na situacijo ustrezno rabiti naslednje komunikacijske funkcije.
Komunikacijske funkcijePrimeri

Dajati predloge

za preprečevanje zasvojenosti
Dogovoriti seza termin pri zdravniku po telefonu, za zmenek

Izraziti kritiko, mnenje

o nekem izdelku, panogi

Izraziti

simpatijo, antipatijo, veselje, žalost, presenečenje, željo, zadovoljstvo, nezadovoljstvo in na to reagirati

Našteti nekaj

bolezenske znake
Prositi za nekajpojasnilo, pomoč
Ocenitinpr. kaj je težko pri učenju tujih jezikov
Opisovatisvojo pot v šolo, vremenske razmere, določeno žival
Poimenovati nekajvzorec, material, kakovost, vrste prodajaln
Pojasnjevati

prednosti in slabosti bivanja zunaj doma

Poročati

o dejavnostih v šoli, obisku sejma, prometni nesreči

Povabiti

na zabavo, izlet

Povprašati

po osebnem počutju, izdelku, ceni

Pozanimati se

po športnih objektih, športnih prireditvah

Pozdraviti

prijatelja, neznanca

Predlagati

obisk, razstave, predstave, ogled filma

Predstaviti

nekoga, nekaj znanega športnika, znanstvenika poznanega iz stroke

Primerjati

bivanje doma in izven doma, standard doma in v tujini
Pripovedovatio počitnicah, potovanju
Prositi za pomoč ob prometni nesreči, okvari avtomobila

Razložiti nekaj

slovenski šolski sistem

Utemeljiti

svoj odnos do medijev, svojo odločitev

Vprašati

za pot, dobavni rok

Zahtevati

določene izdelke, pojasnilo

4.2 TEMATSKA PODROČJA

Učne vsebine povzete po Predmetnem katalogu za srednje tehniško in strokovno izobraževanje.
KDO SEM JAZ?
KDO SI TI?
  • osebna predstavitev
  • predstavitev prijatelja
  • zunanji videz oseb
  • značajske lastnosti posameznika
TELO
  • deli telesa
  • notranji organi
  • psihično in fizično počutje
  • dnevna higiena

BOLEZEN

  • bolezni in bolezenski znaki
  • zdravila (oblike zdravil)

OBLEKA

  • vrste oblačil
  • kvaliteta, vzorec, material oblačil
DRUŽINA
  • naša družina
  • življenje (delitev dela in odnosi) v sodobni družini
  • odnos med generacijami

STANOVANJE

  • naš dom
  • stanovanjski prostori (razporeditev) in namembnost prostorov
  • pohištvo
  • moja soba
  • stanovanjski stroški

STANOVATI ZUNAJ DOMA
NAJEMNINSKA RAZMERJA

  • prednosti in slabosti bivanja zunaj doma
  • stanovanjske možnosti študentov
  • časopisni oglasi

HRANA, PIJAČA

  • vrste jedi
  • pomembnejša živila
  • vrste pijač
  • prehrambene navade doma
  • slovenske narodne jedi
PROSTI ČAS

  • moj prosti čas
  • TV, branje, računalnik
  • družabne igre: pravila

ŠOLA

  • šolske potrebščine
  • šolski predmeti
  • pouk: trajanje pouka
  • dejavnosti v šoli
  • moja pot v šolo
  • šola nekoč in danes
  • vrste šol
  • slovenski šolski sistem/primerjava s tujimi

NAKUPOVANJE

  • vrste prodajaln
  • v marketu, papirnici, mesnici ... vrste izdelkov, cena, pritožba
  • gospodinjski aparati
  • upravljanje določenega strojčka
  • tipični slovenski spominki
  • mladostniki in nakupovanje

POŠTA

  • vrste poštnih pošiljk
BANKA

  • tuje valute
  • denar kot plačilno sredstvo
POČITNICE

  • počitnice
POTOVANJA

  • potovanje
  • načrtovanje potovanja
  • znamenitosti
  • javni napisi, obvestila
  • načrt mesta
  • vozni red
  • avtobusna in železniška postaja
  • možnosti prenočišča
VREME

  • vremenske razmere
ŠPORT

  • pomen športa: športne panoge, oprema, objekti
  • športne prireditve: potek tekme, izid
  • znani športniki

PROMET

  • prevozna sredstva
OKVARA AVTOMOBILA
  • prednosti in slabosti posameznega prevoznega sredstva
  • javni in zasebni promet
  • deli kolesa, avtomobila
  • okvara avtomobila

MEDČLOVEŠKI ODNOSI

  • osebni stiki: prijateljstvo, tujci, poklicni partnerji

ISKANJE IDENTITETE

  • generacijske težave (problemi)

GENERACIJE

  • socialne skupine

NARAVA IN OKOLJE

  • onesnaževalci okolja
EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST
  • posledice onesnaženosti
  • zaščitni ukrepi

  • vpliv prometa na okolje

  • živalske vrste: opis določene živali

  • rastlilnske vrste (drevesa, rože)

  • domači rastlinski in živalski svet (Triglavski narodni park)

  • ogrožene rastlinske in živalske vrste

  • vzroki za ogroženost

ZDRAVA PREHRANA

  • potrebe človeškega organizma (beljakovine, minerali itd.)

SKRB ZA ZDRAVJE

  • zdrava/nezdrava prehrana
  • zdrav jedilnik
  • zdravilna želišča
  • zdrav način življenja

ZASVOJENOST
(ODVISNOST)

  • zasvojenosti pri mladostnikih (vzroki, oblike)
  • preprečevanje zasvojenosti

  • možnosti zdravljenja

MEDIJI

  • vrste medijev
  • odnos mladostnikov do medijev
  • vpliv medijev na mladostnike
KULTURA IN UMETNOST

  • osebni odnos do kulture
  • kulturna bogastva v Sloveniji
  • znamenitosti
  • kritika, mnenje
  • običaji in navade
POKLIC

  • vrste poklicev: prednosti in slabosti posazmeznih poklicev
IZOBRAžEVANJE

  • privlačni poklici

DELO

  • moj poklic in moje prihodnje delo

DELOVNI POGOJI

  • potek izobraževanja
  • nadaljnje izobraževanje
  • delovni čas v Sloveniji in v deželah nemškega govornega območja
  • delovno mesto staršev
  • brezposelnost mladih
POSLOVNI STIKI (SEJEM)

  • na sejmu (prospekti, katalogi, izdelki)
ZNANOST

  • novonastale znanosti in njihovi dosežki
  • predstavitev znanstvenika (glede na poklicni interes)

GOSPODARSTVO

  • gospodarske panoge
  • turizem gospodarstvo v Sloveniji (osnove in bogatstva, stanje)
  • promet izvoz, uvoz (izdelki)
  • kmetijstvo predstavitev panoge glede na poklicni interes
  • gozdarstvo
  • gradbeništvo
  • strojništvo
  • elektronika

ŽIVLJENJSKE RAZMERE

  • življenjski standard
  • standard v Sloveniji in nemškem govornem območju
POLITIKA

  • notranja, zunanja opredelitev pojma demokracija
  • politični sistem doma in v nemškem govornem območju
  • dijaški parlament
  • politična osebnost (opis)
MOJA DOMOVINA

  • svetovni jeziki (razširjenost)
MOJ JEZIK
TUJ JEZIK

  • težave pri učenju tujega jezika
  • kako se učiti tuj jezik
  • pomembnost učenja tujih jezikov
  • odnos do tujcev
  • skrb za slovenski jezik (kdo?)

4.3 JEZIKOVNE STRUKTURE

Oblikoslovje (Morphologie)
Člen (Artikel)
  • Der bestimmte Artikel
  • Der unbestimmte Artikel
  • Artikelgebrauch
  • Deklination des Artikels

Glagol (Verb)

  • Präsens
  • Trennbare Verben
  • Modalverben
  • Perfekt
  • Präteritum
  • Futur I
  • Imperativ
  • Reflexivverben
  • Würde + Infinitiv Konstruktion
  • Passiv (Präsens, Perfekt, Präteritum)
  • Zustandspassiv
  • Vorgangspassiv
  • Partizipien (I, II)
  • Die indirekte Rede
  • Infinitiv mit zu« und ohne zu«
  • Rektion der Verben
  • Konjunktiv I
  • Konjunktiv II

Samostalnik (Substantiv)

  • Genus, Kasus, Numerus der Substantive
  • Deklination

Zaimek (Pronomen)

  • Personalpronomen
  • Possessivpronomen
  • Indefinitpronomen (jemand, niemand, etwas, nichts, einige, viele, es«)
  • Reflexivpronomen
  • Demonstrativpronomen
  • Relativpronomen
  • Interrogativpronomen
Pridevnik (Adjektiv)
  • Deklination
  • Komparation
Števniki (Zahlwörter)
  • Grundzahlen
  • Ordnungszahlen
  • Bruchzahlen

Predlogi (Präpositionen)

  • Präpositionen mit dem Genitiv (anstatt, wegen, trotz, während, ausserhalb, innerhalb)
  • Präpositionen mit dem Dativ
  • Präpositionen mit dem Akkusativ
  • Wechselpräpositionen

Prislov (Adverb)

  • Lokaladverbien
  • Temporaladverbien
  • Modaladverbien
  • Pronominaladverbien
Skladnja (Syntax)  
Vrste povedi (Satzarten)
  • Aussagesatz
  • Fragesatz
  • Negation
  • Aufforderungssatz
  • Wunschsatz
  • Modalsatz
Wortfolge im Haupt- und Nebensatz

Priredje (Satzverbindungen)

  • Hauptsätze mit den Konjunktionen: und, aber, denn, oder, sondern
Podredje (Nebensätze)
  • Objektsatz (dass-Satz)
  • Kausalsatz (weil-Satz)
  • Finalsatz (damit)
  • Temporalsatz (während, als, wenn, bevor)
  • Komparativsatz (wie, als)
  • Relativsatz
  • Konzessivsatz (obwohl)
  • Komparativsatz (als ob)
  • Konditionalsatz
Besedotvorje (Wortbildung)
  • Substantiv
  • Adjektiv
  • Verb

5. DODATEK

5.1 VZORCI IZPITNIH NALOG ZA PISNI IN USTNI DEL IZPITA

BRALNO RAZUMEVANJE

Text 1

Zeppeline früher und heute

1/
Zeppeline waren zigarrenförmige Ballone mit Motoren. Den Namen haben sie von ihrem Erfinder Ferdinand Graf von Zeppelin (18381917). Durch den ersten Flug im Jahr 1900 wurde er weltberühmt. Die Zeppeline flogen mit Fracht und Passagieren sogar über den Atlantik bis nach Amerika. Dafür brauchten sie 70 Stunden. (Verkehrsflugzeuge brauchen heute sechs Stunden).

2/
Einige von ihnen waren Luxusluftschiffe wie die Graf Zeppelin". Sie war 235 Meter lang und ihre Spitzengeschwindigkeit lag bei 125 Stundenkilometern. Die Passagiere hatten allen Komfort in ihren Privatkabinen, sogar kaltes und warmes Wasser. Daneben gab es gemütliche Salons auf zwei Stockwerken.

3/
Die Luftschifffahrt endete sehr plötzlich, als die Hindenburg" 1937 bei einer Landung im amerikanischen Lakehurst, New Jersey, explodierte.

4/
Es gibt auch heute noch Zeppeline, aber die sind viel kleiner und sicherer. Sie sind nicht mehr mit Wasserstoff, sondern mit einem nichtbrennbaren Gas gefüllt. Man verwendet sie heute hauptsächlich in der Werbung.

Vir: Stufen International 1, LHB

Naloga alternativnega tipa

Lesen Sie den Text Zeppeline früher und heute und entscheiden Sie, ob die folgenden Behauptungen R (richtig) oder F (falsch) sind und markieren Sie jeweils den entsprechenden Buchstaben.

Die bekannten Zeppeline konnten nicht über den Atlantik fliegen. R F

Die Länge der zigarrenförmigen Ballone hat 125 Stundenkilometer betragen. R F

Kratki odgovori na vprašanja

Lesen Sie den Text und beantworten Sie ganz kurz die folgenden Fragen. Die richtigen Antworten finden Sie nur im obigen Text.

Wie werden in Text Zeppeline genannt? Als


Nach wem bekamen sie ihren Namen? Nach


Wann startete der erste Zeppelin?


Wie schnell schaffte das Luftschiff den Flug bis nach Nordamerika?


Dopolnjevanje

Lesen Sie den Text und ergänzen Sie die fehlenden Wörter. Die richtigen Lösungen finden Sie nur im vorliegenden Text.

Graf von Zeppelin war _________________ der gleichnamigen weltberühmten Luftschiffe.

Die "Graf Zeppelin" war ein ______________________ und konnte über 120/km pro Stunde fliegen.

Den Passagieren stand großer _______________ zur Verfügung.

Parafraziranje

Finden Sie im Text die Wörter mit ähnlicher Bedeutung:

Der Schöpfer von etwas Neuem, der



Etwas hörte unerwartet auf, etwas


Izbirni tip

Markieren Sie den Buchstaben mit der richtigen Lösung.

Die Spitzengeschwindigkeit lag bei 125 Stundenkilometern, bedeutet:

a) Die Zeppeline machten in 125 Stunden einen Kilometer.
b) Die Zeppeline konnten nicht langsamer als 125 Stundenkilometer fliegen.
c) Die Zeppeline konnten nicht schneller als 125 km/h fliegen.
d) Die Zeppeline brauchten 125 Stunden bis nach Nordamerika.

Povezovanje in urejanje

Lesen Sie den Text und geben Sie den einzelnen Abschnitten den entsprechenden Titel.

Schreiben Sie in die Leerzeile den entsprechenden Buchstaben. Ein Titel ist zu viel.

A: Das tragische Ende des Giganten 1. _______

B: Technische Daten und Ausstattung der Graf Zeppelin« 2. _______

C: Seit dem Anfang hohes Ansehen in der öffentlichkeit 3. _______

D: Zeppeline der Gegenwart 4. _______

E: Absturz in den Ozean

Text 2

Der erste Strandkorb

Am deutschen Ostseestrand entstand, so wird berichtet, im Jahre 1880 in einer Rostocker Korbmacherei der erste Strandkorb. Den Anstoß zu dieser "Erfindung" gab eine rheumaleidende ältere Rostockerin, die die Sonne, die See und die gute Luft genießen wollte, ohne dass sich durch feuchten Sand und Wind ihr Leiden verschlimmerte.

Korbmachermeister Bartelmann fertigte daher aus Weiden und Rohr einen "Strandstuhl" und überzog das Gestänge mit einem grünen Markisenstoff.

Das Sitzmöbel erregte am Strand so großes Aufsehen, dass der Meister alle Hände voll zu tun hatte, um die eingehenden Bestellungen weiterer Strandstühle erledigen zu können.

Als die Nachfrage immer größer wurde, verkaufte er die Stühle nicht mehr, sondern vermietete sie. So wurde Frau Bartelmann, die Gattin des einfallsreichen Rostocker Strandkorbpioniers, die erste Strandkorbvermieterin an der Ostsee überhaupt.

(Karin Kohl: Deutsch zum schnellen Lernen, WESTERMANN)

AUFGABE 1

Lesen Sie den Text und beantworten Sie ganz kurz folgende Fragen.

1. Wo wurde der erste Strandkorb zum ersten mal zur Schau« gestellt?


2. Für wen wurde der erste Korb gefertigt?


3. Woran litt diese Frau? An


4. Wer hat dieses Sitzmöbel gemacht?


5. Woraus war der Strandkorb?


6. Wie reagierten die Touristen beim Blick auf die Erfindung?


7. Warum begann der Korbmacher die Strandkörbe zu vermieten? Was war der Grund dafür?


8. Was ist die Gattin des Erfinders geworden?

AUFGABE 2

Lesen Sie den Text und beantworten Sie ganz kurz folgende Fragen. Die richtigen Lösungen finden Sie nur im obigen Text.

1. Der Ort , wo der Strandkorb zum erstenmal stand?


2. Das Jahr der Entstehung:


3. Der Erfinder:


4. Das Material, woraus der Korb gefertigt wurde:


5. Der andere Name für den Strandkorb:


6. Die Reaktion auf die Erfindung:


7. Als was gilt der Erfinder:


8. Frau Bartelmanns späterer Job:


AUFGABE 3

Finden Sie im Text die Wörter mit ähnlicher Bedeutung.

1. die Anregung für etwas geben den ________________ geben

2. eine erfundene Sache die


3. die Einwohnerin von Rostock die


4. man stellte etwas her man ________________ etwas

5. etwas erweckte allgemeine Aufmerksamkeit etwas


6. er war sehr beschäftigt er


7. jemand gab etwas gegen Entgeld zur Benutzung jemand _____________ etwas

8. die Ehefrau die


AUFGABE 4

Lesen Sie den Text und entscheiden Sie, ob folgende Behauptungen richtig (R) oder falsch (F) sind. Kreuzen Sie jeweils den entsprechenden Buchstaben R oder F.

1. Der Strandkorb entstand in Deutschland. R F

2. Der erste Strandkorb wurde vor mehr als 100 Jahren gefertigt. R F

3. Herr Bartelmann hat an Rheuma gelitten. R F

4. Seine Frau stellte Strandkörbe her. R F

5. Herr Bartelmann hatte eine Korbmacherei. R F

6. Der Strandkorb hatte einen überzug. R F

7. Die Leute am Strand widmeten der Erfindung keine Aufmerksamkeit. R F

8. Der Korbmacher hatte plötzlich eine Menge Arbeit. R F

9. Frau Bartelmann gilt als Strandkorbpionier. R F

10. Ihr Mann vermietete am Strand die beliebten Körbe. R F

POZNAVANJE IN RABA JEZIKA

Izbirni tip

1. Markieren Sie den Buchstaben mit der richtigen Lösung.

1. Hörst du gern Jazz? Nein, diese Musik . ich nicht.

a) soll
b) darf
c) kann
d) mag

2. Maria und Paul sind mit ................... Plänen sehr zufrieden.

a) seinen
b) unseren
c) ihren
d) Ihren

3. Sie ......... (ziehen) die Papiere aus der Tasche und .............. (zeigen) sie dem Polizisten. (Präteritum)

a) zieht .......... zeigte
b) zogt ........... zeigt
c) zog ............ zeigte
e) gezogen .... gezeigt

4. Hast du Maria diesen wunderbaren Blumenstrauß gegeben? - Ja, ich habe . .. gebracht.

a) ihr ihn
b) ihn sie
c) ihn ihr
d) er ihr

Tip dopolnjevanja

2. a Grammatik

Ergänzen Sie die fehlenden Wörter.

1. Marianne wohnt __________ihrer Tante Martha.

2. Du hast ja ein Loch in der Tasche! __________ hast du das Geld verloren.

3. Wo ist doch mein Haustorschlüssel? Ich habe ihn vor zwei Minuten auf den Tisch


4. __________ wir den 50. Geburtstag meines Vaters feierten, luden wir viele Gäste ein.

5. Sonja fährt gern ans Meer, aber noch __________ geht sie in die Berge.

6. Ich _____________ gern kommen, wenn ich Zeit hätte, aber leider habe ich keine.

7. Denkst du schon an dein Studium? Natürlich, ich denke schon jetzt


8. Meine Schwester fährt im Juli nach München, ________ dort einen Deutschkurs zu besuchen.

9. Frankfurt ist nicht so groß _______ Berlin.

10. Die Schüler warten kaum __________ den Anfang der Ferien.

11. Ich würde __________ sehr freuen, wenn du mich zum Wochenende besuchen wirst.

12. Hier im Restaurant _____________ nicht geraucht werden.

13. Mach bitte das Fenster zu! Aber Michael, ich habe es schon ________________ (Partizip Perfekt)

14. ___________ so freundlich und sage mir die Wahrheit! (Imperativ)

2. b Wortbildung

Bilden Sie aus den unterstrichenen Wörtern neue Wörter.

1. Pirmin Zurbriggen kommt aus der Schweiz, er ist also


2. Hast du dich schon einmal um einen Ferienjob beworben? Ja schon und ich habe auch ein paar __________________ geschrieben.

3. Er hat so geschrieben, dass ich seine Unterschrift nicht lesen kann. Wirklich. Seine Unterschrift ist nicht


4. Wir haben in den Winterferien ein Appartement gemietet. Wirklich, und wie hoch war die


PISNO SPOROČANJE

Vodeni pisni sestavek (50 - 60 besed)

Sie haben im Kaufhaus Fotoshop (Trattengasse 23, A-8054 Graz) einen Fotoapparat gekauft. Jetzt haben Sie festgestellt, dass er nicht richtig funktioniert. Schicken Sie den Fotoapparat zurück und schreiben Sie ans Kaufhaus einen kurzen Brief.

Berücksichtigen Sie dabei folgende Inhaltspunkte.

Der Fotoapparat hat 1 Jahr Garantie.

Die Zoomtaste funktioniert nicht.

Sie brauchen den Fotoapparat in Tagen wieder.

Beachten Sie auch die entsprechende Briefform.

Daljši pisni sestavek (120 - 150 besed)

Schreiben Sie einen Aufsatz zum Thema 1. oder 2. Die Anhaltspunkte unter 2. können Ihnen dabei helfen.

1. Mein Tagebuch, nur dir kann ich vertrauen

2. Die Fremdsprachenkenntnisse öffnen viele Türen

Sind Sie damit einverstanden? Begründen Sie Ihre Antwort.

Ihre Erfahrungen mit den Fremdsprachen

USTNO SPOROČANJE

(Pripravi učitelj)

Igranje vlog

Izpraševalec predloži slikovno iztočnico, ki prikazuje možnosti počitnikovanja.

Die vier Bilder zeigen vier Möglichkeiten für die Ferien.

Was wäre für Sie am interessantesten?

Wo möchten Sie 14 Tage lange Ferien verbringen und warum eben dort?

Was für Argumente sprechen für Ihre Entscheidung?

Begründen Sie Ihre Auswahl (in 50 bis 60 Wörtern).

Vodeni pogovor

Das Thema Beruf:

Erzählen Sie über Ihren Traumberuf.

Nennen Sie drei Berufe, die Sie am interessantesten finden.

Was wissen Sie über das momentane Stellenangebot in Slowenien.

Strokovna tema

Fahr- und Spar-Tipps"

  • Motor nie im Stand warm laufen lassen, gleich losfahren.
  • Mit möglichst wenig Gas anfahren. Früh hochschalten.
  • Bei Stopps ab etwa 30 Sekunden Motor abstellen.
  • Keinen unnötigen Ballast herumfahren (Kofferraum leeren; Dachgepäckträger demontieren).
  • Vorausschauend fahren, frühzeitig vom Gas gehen, rollen lassen.
  • elektrische Verbraucher möglichst selten einschalten.
  • Staus vermeiden, nicht zur Rushhour fahren.
  • Reifenluftdruck regelmäßig prüfen, um 0,2 bar erhöhen. (Auto Bild, 6.8.1999)

    Bestimmen Sie die Textsorte.

    Geben Sie mit eigenen Worten Auskunft über Textinformationen?

    Wissen Sie sonst noch etwas über das Thema?

    5.1.1 REŠITVE NALOG BRALNEGA RAZUMEVANJA

    Vsak pravilni odgovor je vreden 1 točko.

    TEXT 1: Zeppeline früher und heute«

    Naloga alternativnega tipa

    F

    F

    Kratki odgovori na vprašanja

    Zigarrenförmige Ballone mit Motoren.

    Nach ihrem Erfinder Ferdinand Graf von Zeppelin (nach dem Graf Zeppelin).

    Im Jahr 1900.

    70 Stunden.

    Dopolnjevanje

    Erfinder

    Luxusluftschiff

    Komfort

    Parafraziranje

    Erfinder

    endete plötzlich

    Izbirni tip

    C

    Povezovanje in urejanje

    1. C

    2. B

    3. A

    4. D

    Text 2: DER ERSTE STRANDKORB

    AUFGABE 1 Beantworten Sie ganz kurz die folgenden Fragen

    1. Am deutschen Ostseestrand/am Ostseestrand/in Rostock

    2. Für eine rheumaleidende ältere Rostockerin /für Frau Bartelmann/für die Frau eines Korbmachermeisters

    3. Rheuma

    4. Der Korbmachermeister Bartelmann/ein Korbmacher/Herr Bartelmann

    5. Weiden, Rohr, Markisenstoff

    6. Sie (die Erfindung) erregte großes Aufsehen

    7. Die Nachfrage wurde immer größer/Der Korbmacher hatte viele Bestellungen/Der K. konnte die eingehenden Bestellungen nicht mehr erledigen

    8. Sie wurde die erste Strandkorbvermieterin/Sie vermietete die Strandkörbe/Sie begann die S. zu verm.

    AUFGABE 2

    1. Am Ostseestrand

    2. 1880

    3. Der Korbmachermeister Bartelmann /Herr Bartelmann

    4. Weiden, Rohr, Markisenstoff

    5. Strandstuhl«

    6. großes Aufsehen

    7. Als Strandkorbpionier

    8. Strandkorbvermieterin

    AUFGABE 3

    1. Anstoß

    2. Erfindung

    3. Rostockerin

    4. fertigte

    5. Aufsehen erregen

    6. Alle Hände voll zu tun

    7. vermietete

    8. Gattin

    AUFGABE 4

    1. R

    2. R

    3. F

    4. F

    5. R

    6. R

    7. F

    8. R

    9. F

    10. F

    POZNAVANJE IN RABA JEZIKA

    Vsak pravilen odgovor je vreden 1 točko.

    VODENI PISNI SESTAVEK

    Naloga je vredna 12 točk.

    DALJŠI PISNI SESTAVEK

    Naloga je vredna 28 točk.

    6. VIRI IN LITERATURA ZA KANDIDATE IN UČITELJE

    ZA UČITELJE IN KANDIDATE

    Predmetni katalog za srednje strokovno in strokovno-tehniško izobraževanje; Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija za nemški jezik, 1998 (učni načrt).

    Pravilnik o poklicni maturi (Ur. l. RS št. 96/2000) (pravne podlage za poklicno maturo).

    Učbeniki (veljavni učbeniki po Katalogu učbenikov, Zavod RS za šolstvo).

    Häublein,G., Müller, M., Rusch, P., Wertenschlag: MEMO, Wortschatz und Fertigkeitstraining zum Zertifikat Deutsch als Fremdsprache, Založba Langenscheidt, Berlin 1995 (besedišče za posamezne tematske sklope z vajami).

    Novejši slovarji

    ZA UČITELJE

    Seiffarth, A., Medaglia, C.: Schlag auf Schlag, Cideb Editrice, Genua 1997 (deželoznanstvo, urjenje vseh štirih jezikovnih spretnosti).

    Muster - Čenčur, A. M., Nemščina za poslovno uspešne, Cankarjeva založba, Ljubljana 1998 (vzorci poslovnih pisem).

    Fandrych, C., Tallwitz, Ulrike: Klipp und klar in 99 Schritten (übungsgrammatik Grundstufe Deutsch), Založba Klett (slovnične vaje).