Določil SSRSSI na 44. seji, 5. 7. 2001
VSEBINA
1. UVOD
3.1. SPLOŠNI CILJI
3.2. OPERATIVNI CILJI
3.3. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI
3.3.1. JEZIK
3.3.2. KNJIŽEVNOST
4. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA
4.1. ZGRADBA
4.2. VREDNOTENJE
4.2.1. KRITERIJI VREDNOTENJA IP 1
4.2.2. KRITERIJI VREDNOTENJA IP 2
4.2.3. KRITERIJI VREDNOTENJA USTNEGA DELA IZPITA
5. VSEBINA
5.1. JEZIK
5.1.1. FUNKCIONALNI CILJI
5.1.2. IZOBRAŽEVALNI CILJI
5.2. KNJIŽEVNOST
5.2.1. FUNKCIONALNI CILJI
5.2.2. IZOBRAŽEVALNI CILJI
5.2.3. VSEBINE
Izpitni katalog za poklicno maturo iz madžarščine je namenjen dijakom dvojezičnih (slovensko-madžarskih) štiriletnih strokovnih in tehniških programov, ki se ta predmet učijo v obsegu 490 ur ter tistim dijakom, ki se učijo v takšnih programih na srednjih šolah izven narodnostno mešanega območja in obiskujejo fakultativni pouk madžarščine v obsegu 490 ur.
Izpitni katalog je pripravljen na osnovi veljavnega učnega načrta in vsebuje cilje in naloge pouka materinščine ter cilje izpita, njegovo zgradbo, vrednotenje in standarde.
Maturitetni izpitni katalog je pomoč za delo učiteljem madžarščine pri pripravi dijakov na maturo ter samim dijakom pri pripravi na poklicno maturo iz madžarščine.
DIJAKI RAZVIJAJO POZITIVEN ODNOS DO SVOJEGA MATERNEGA JEZIKA. Uzavestijo, da madžarski jezik ni le primarno sredstvo za njihovo razmišljanje in izražanje, temveč tudi osnova za obvladovanje najnujnejših tehnik pri usvajanju znanja in učenju za dosego osnovne izobraženosti oziroma osnova za najosnovnejše spretnosti in sposobnosti.
DIJAKI UZAVESTIJO POSEBEN POLOŽAJ NJIHOVEGA MADŽARSKEGA MATERNEGA JEZIKA, to, da je materni jezik nosilec narodne in narodnostne kulture, neobhoden pogoj za zavestno narodno identiteto in temelj za strokovno in literarno izobraženost.
DIJAKI OBVLADAJO MADŽARSKI POGOVORNI IN KNJIŽNI JEZIK, natančneje pokrajinski pogovorni jezik, zavedajo se različnih okoliščin za rabo knjižnih in neknjižnih zvrsti.
DIJAKI USVOJIJO JEZIKOVNE IN KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI, POTREBNE ZA DRUŠTVENO-DRUŽBENE DEJAVNOSTI, ZA SODELOVANJE, primeren kulturni jezikovni odnos pri pravilih ustnega in pisnega izražanja, pri vrstah, okoliščinah in vsakokratnih situacijah; z različnimi jezikovnimi danostmi uspešno rešujejo probleme v danih življenjskih situacijah, tako da si s tem krepijo samozavest in zmožnost spoštovanja mnenj drugih.
DIJAKI RAZMIŠLJUJOČE IN KRITIČNO SPREJEMAJO (POSLUŠAJO/BEREJO) IN TVORIJO (GOVORIJO/PIŠEJO) RAZLIČNA UMETNOSTNA IN NEUMETNOSTNA BESEDILA ter tako ne samo, da si pridobivajo nove informacije in spoznavajo domačo in tujo kulturo, temveč si tudi razvijajo logično mišljenje, sposobnost sklepanja in utemeljevanja, bogatijo svoje osebno in poklicno življenje. Usvojijo in izbrano uporabljajo jezik svojega strokovnega področja.
Izoblikujejo kritičen odnos do svojih in tujih besedil, zlasti medijska in propagandna besedila primerjajo s svojimi, jih vrednotijo iz različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost.
DIJAKI SPOZNAVAJO SISTEMSKE ZAKONITOSTI MADŽARSKEGA JEZIKA, zavedajo se njihovega pomena in jih zavestno vključujejo v svoja besedila.
DIJAKI SE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI RAZVIJEJO V KULTIVIRANE IN RAZGLEDANE BRALCE. S spoznavanjem leposlovnih del se v njih izoblikujejo znanja, sposobnosti, zmožnosti, estetski čut, ki omogočajo samostojno razumevanje in vrednotenje književnih besedil, tako pridobljene izkušnje pa lahko dijaki vpletejo v svoje individualno življenje.
DIJAKI S SPOZNAVANJEM LITERARNIH DEL SPOZNAVAJO TEMELJE LITERARNE TEORIJE, ZGODOVINO MADŽARSKE IN SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI oziroma si pridobijo znanja iz zgodovine, umetnostne zgodovine, filozofije itd., ki jih potrebujejo za razumevanje knjižnih pojavov.
DIJAKI Z USTVARJALNIM PISANJEM, GLASNIM INTERPRETATIVNIM BRANJEM IN RECITIRANJEM LEPOSLOVNIH DEL RAZVIJAJO ZMOŽNOST KRITIČNEGA IN IZBIRNEGA BRANJA.
DIJAKI RAZVIJAJO SPOSOBNOST SPREJEMANJA KNJIŽEVNIH DEL TUDI Z OBŠOLSKIMI DEJAVNOSTMI (pripravljanje recitalov, obisk kulturnih prireditev, stik s književnimi ustvarjalci, seznanjanje z izhajajočimi literarnimi revijami, pri literarnih izletih, skupni obiski gledaliških in kino predstav itd.).
DIJAKI KRITIČNO PRESOJAJO RAZMERJE MED ZNANIMI KNJIŽEVNIMI BESEDILI IN NJIHOVIMI POUSTVARJALNIMI INTERPRETACIJAMI (odrskimi, filmskimi, radijskimi, televizijskimi, videom itd.).
DIJAKI OB BRANJU IN INTERPRETACIJI LITERARNIH BESEDIL RAZVIJAJO SVOJE VREDNOTE, OB TEM UTRDIJO PRIPADNOST NARODNI IN OBČI KULTURI. .
Razvijanje ustnega in pisnega sporočanja, usvajanje jezikovnih spretnosti, potrebnih za družabno-družbeno sodelovanje, izoblikovanje olikanega jezikovnega obnašanja. Z usvajanjem gramatičnih, besediloslovnih, stilističnih in splošno jezikovnih znanj oblikovanje zavestnega, odprtega jezikovnega nazora. Zadostna raba jezika stroke.
Razvijanje bralne kulture kandidatov z razvijanjem sposobnosti literarnega branja in interpretacije, s spoznavanjem literarnoteoretičnih in literarnozgodovinskih znanj.
Operativni cilj izpita je, da ugotovi sposobnost pisnega in ustnega sporočanja kandidatov ter poznavanje v učnem načrtu zapisanih znanj in dejavnosti. Le-to kandidat dokaže z:
V 1. izpitni poli kandidat opravi razčlembo prebranega ali poslušanega neumetnostnega besedila in tvori tudi krajše neumetnostno besedilo v obsegu 100-150 besed.
2. izpitna pola zahteva od kandidata pisanje pisnega sestavka, in sicer kandidat piše literarni spis izhajajoč iz umetnostnega besedila in/ali vprašanj v obsegu 400-700 besed
Na ustnem delu izpita kandidat odgovarja na vprašanje iz jezika in književnosti.
V svojem odgovoru zna argumentirati, pravilno uporablja jezikoslovne, literarnoteoretične in literarnozgodovinske izraze. Umetnostno besedilo uvrsti v avtorjev opus, v literarno obdobje, ugotovi njegovo temo, motive, vrednoti besedilo, svoje mnenje argumentira.
Dokaže, da je sposoben voditi kulturni dialog, da uporablja knjižni jezik, da zna glasno in smiselno brati. Zna uporabljati in razložiti strokovno terminologijo svoje stroke.
Funkcionalni cilji
Kandidat:
Izobraževalni cilji
Kandidat:
Izobraževalni cilji
Kandidat:
PISNI DEL (DELEŽ V KONČNI OCENI 60 %)
Izpitna pola |
|
Čas reševanja |
Delež v skupni oceni |
1. IP |
Razčlemba prebranega/poslušanega neumetnostnega besedila s pisanjem krajšega vodenega sestavka (100 do 150 besed) |
60 minut |
30% |
2. IP |
Pisanje literarnega spisa ali vodene interpretacije ob določenem umetnostnem besedilu (400–700 besed) |
60 minut |
30 % |
USTNI DEL (DELEŽ V KONČNI OCENI 40 %)
|
|
|
|
JEZIK |
Jezikovno vprašanje z ali brez priloženega besedila (znanje 17 točk, kultura dialoga, govora 3 točke) |
10 minut |
20 % |
KNJIŽEVNOST |
Glasno branje (odlomka) besedila (3 točke), interpretacija prebranega besedila (14 točk), kultura dialoga, govora (3 točke) |
10 minut |
20 % |
Naloge razčlembe neumetnostnega besedila se vrednotijo v skladu s točkovnikom, skupno število točk je 22. Pisanje krajše besedilne vrste vrednotimo z 8 točkami, predlagano razmerje točk: vsebina: 3 točke, jezikovna pravilnost: 2 točki, slog: 2 točki, zgradba: 1 točka. Predmetna komisija lahko za vsako leto predlaga drugačno razmerje točk, tako med razčlembo in tvorbo, kot tudi znotraj vrednotenja pisnega sestavka.
A) PISANJE LITERARNEGA SPISA
Vsebina (19 točk)
Kriteriji:
Jezikovna pravilnost (6 točk)
Kriteriji:
Slog (3 točke)
Kriteriji:
Zgradba (2 točki)
Kriteriji:
B) PISANJE VODENEGA SESTAVKA SE VREDNOTI SKLADNO S TOČKOVNIKOM
Jezik
Znanje (17 točk)
Kriteriji:
Kultura govora (3 točke)
Kriteriji:
Književnost
Glasno branje (odlomka) besedila (3 točke)
Kriteriji:
Interpretacija prebranega besedila (14 točk)
Kriteriji:
Kultura govora (3 točke)
Kriteriji:
VSEBINE |
Cilji |
1. Tvorba besedil in razumevanje besedil |
|
Kandidat pozna sledeče dialoške besedilne vrste:
|
|
Kandidat pozna sledeče monološke besedilne vrste:
|
|
Kandidat ustno tvori naslednje monološke besedilne vrste:
|
|
Kandidat bere in razčlenjuje sledeče monološke besedilne vrste: |
|
Kandidat zna tvoriti sledeče monologične besedilne vrste: |
|
2. Poznavanje in raba jezika |
|
Kandidat pozna načine bogatenja besedišča. |
|
Pozna vsakdanje in uradne govorne situacije, sodeluje v njih, pozna in pravilno uporablja jezik. |
|
Prepozna in izrazi logične odnose med dejanji in dogajanji. |
|
Upošteva gramatična, pravopisna, pravorečna pravila. |
|
Pozna vlogo madžarskega jezika, njegov položaj, dejavnike jezikovne okolice. |
|
Jezikovna in slovnična znanja |
Pojmi |
Kandidat pozna jezikovne in slovnične pojme, jih zna razložiti in jih pravilno uporablja. |
verbalna in neverbalna komunikacija; materni jezik, tuji jezik, jezik okolja, jezik večine, jezik manjšine, dvojezičnost;
|
A)RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI LITERARNEGA BRANJA, ANALIZE LITERARNIH DEL
BRANJE IN POSLUŠANJE
Kandidat:
B) RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI LITERARNEGA BRANJA, ANALIZE LITERARNIH DEL Z USTNO IN PISNO TVORBO BESEDIL
GOVOR
Kandidat:
PISANJE
Kandidat:
1. Literarnozgodovinska znanja
Kandidat:
2. Literarnoteoretska znanja
Kandidat:
OBVEZNE VSEBINE IN OBDOBJA |
POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO |
Literarnoteoretska znanja, uvod v pouk književnosti (na podlagi književnih del iz madžarske in svetovne književnosti)
|
Funkcije in vpliv umetnosti; umetniško besedilo in njegovo sprejemanje, pomen in večpomenskost, umetniška vrednota, jezik kot svojevrsten umetniški znakovni sistem; literarne vrste in zvrsti
|
Mitologija Mit o Prometeju
|
Mitologija, mit, mitski junak, mitski cikli, kulti
|
Staroorientalska književnost Izgubljeni sin, Himna o ljubezni
|
Zgradba Biblije, njen verski, etični in literarni pomen; biblijska zgodba, evangelij, parabola, himna |
Iz književnosti starega veka |
|
Homer: Odiseja |
Stari vek, antikviteta, homo mensura; trojanski mit Homerjeva epa, vrstne značilnosti epa |
Sofoklej: Antigona (DB)
Katul: Sovražim in ljubim Horacij: Dekle, ne poizveduj, - ker vedeti je greh -, Vergil: IX. ekloga
|
Grško antično gledališče; tebanski mit, tragedija, tragično, tragični junak, katarza
Ljubezenska lirika, epigrama Aurea mediokritas Ekloga, bukolično pesništvo
|
Srednji vek
Dante: Božanska komedija
Halotti beszéd és könyörgés Ómagyar Mária-siralom
|
Svetovni nazor in umetnost srednjega veka; srednjeveške literarne vrste (himna, legenda), umetnostni slogi Številčna kompozicija in simbolika, alegorija
Jezikovni spomeniki, njihove značilnosti in pomen za narodno kulturo |
Renesansa Petrarca: Med travo plete Amor ljubezenske mreže Boccaccio: Dekameron (Peti dan, deveta novela)
Shakespeare: Romeo in Julija (DB)
|
Renesansa, humanizem; petrarkizem, sonet;
Zgradba Dekamerona, novela
A Angleško renesančno gledališče Zgradba drama, humanistične vrednote |
Janus Pannonius: Pannónia dicsérete
Balassi Bálint: Hogy Júliára talála...
|
Madžarska renesansa, narodna kultura; pesnikova zavest; Renesansa in reformacija; pesniška zbirka, cikel
|
Barok Zrínyi Miklós: Szigeti veszedelem
|
Barok, monumentalnost; baročni ep
|
Klasicistična drama Moliėre: Tartuffe (DB)
|
Francosko klasicistično gledališče in drama; normativna estetika; situacijska (položajna) in karakterna (značajska) komika, jezikovna komika
|
Razsvetljenstvo Goethe: Popotnikova nočna pesem
|
Pomeščanjenje in razsvetljenstvo; klasicizem, sentimentalizem; Sturm und Drang; pesem (Lied) |
Madžarska razsvetljenska književnost
Csokonai Vitéz Mihály :A Reményhez
Berzsenyi Dániel A közelítő tél
|
Značilnosti madžarskega razsvetljenstva; programi, letaki; narod in jezik; ortologi in neologi; »Soočanje časov in vrednot« v pesmi elegija, oda, »Lied« Elegija – »soočanje časov« |
Romantika
Puškin: Jevgenij Onjegin
|
Značilnosti romantike; kult osebnosti, človeški ideal Tropi, figure; roman v verzih, fragmentarnost, byronizem |
Obdobje reform na Madžarskem
Katona József: Bánk bán
Kölcsey Ferenc: Himnusz
Vörösmarty Mihály: Csongor és Tünde,
Szózat
Petőfi Sándor: A puszta, télen Szabadság, szerelem... Minek nevezzelek? A XIX. század költői Nemzeti dal
|
Obdobje reform na Madžarskem; domovina in napredek Dramski konflikt, kompozicija, zgodba, junaki, zasebno in družbeno življenje Klasicizem, občutljivost, narodna romantika, motiv greha in kesanja Ljudskost in romantika; motiv, ponavljajoči se motiv, simboličnost; Romantično pesniško izražanje; retorična zgradba; soočanje časov
Ars poetica, vrste lirskih pesmi Krajinska lirika – odnos človeka in pokrajine; Pesnitve soprogi Vizijska pesnitev Romantični jezik |
Arany János: Toldi estéje Ágnes aszony
Epilógus
|
Ljudskost Elegija v obliki epa Umetna balada, enoglasna in večglasna balada; psihološka balada Bivanjska pesem
|
Od romantike k realizmu
Jókai Mór: Az aranyember
Mikszáth Kálmán – Az a fekete folt, Bede Anna tartozása
|
Izpovedni roman; notranji boj; romantične in realistične prvine Mikszáthova pripoved; anekdota, povezanost humorja in ljubezni do sočloveka
|
Madách Imre: Az ember tragédiája
|
Zgradba, temeljna vprašanja dramske pesnitve |
Realizem, naturalizem Stendhal: Rdeče in črno
Čehov: Tri sestre
|
Realizem, naturalizem; vrste romanov, realistični roman; odnos romantike in realizma;
Drama brez klasične dramske zgradbe in zapleta |
Književnost 20. stoletja
|
Simbolizem, impresionizem Pesniška eksistenca, bohemski življenjski stil |
Ady Endre: Góg és Magóg fia... A Hortobágy poétája Héja-nász az avaron
Móricz Zsigmond: Tragédia Barbárok
Babits Mihály: Jónás könyve
Kosztolányi Dezső: Édes Anna
Hajnali részegség
|
Vloga časopisa Nyugat; kulturnozgodovinski pregled;simbolizem;simbolistično-secesijski pogled Ars poetica in program Vizijska krajinska pesem pesmi, posvečene Ledi
Naturalizem; baladna pripoved; dramska strnitev
Samoizpoved, samoironija; jezikovni humor; arhaizacija Psihološki roman; koristoljubnež, človek z vrednotami Impresionizem; Miselna pesnitev
Impresionizem; miselna pesnitev |
Kafka: Preobrazba
Camus: Tujec
Bertold Brecht: Mati Korajža
|
Avantgarda (kubizem, futurizem, ekspresionizem, nadrealizem, dadaizem, konstruktivizem); Povezanost med tradicijo in modernim Groteska, absurd Ekzistencializem; vprašanje absurda v književnosti; Epsko gledališče – odtujenost; absurdno gledališče |
József Attila: Tiszta szívvel Óda Talán eltűnök hirtelen
Radnóti Miklós: Hetedik ecloga Erőltetett menet
Illyés Gyula: Koszorú
Örkény István Tóték
Pilinszky János Harbach 1944
Nagy László Ki viszi át a Szerelmet
|
Časopis Szép Szó; Ekpresionizem; kozmično stališče; ljudskost; nadrealizem; freudizem Kompleksne slike; pesnik in njegova ars poetika
Motivi njegovega pesništva; idila Ekloga; Svobodna pesem, poslovilna pesem, dnevniška pesem Druga generacija Nyugata Svobodni verz; pesniška zavest obračun s sabo, pesniška sinteza
Variante romana; avtobiografski roman; mešanje resničnega in absurda
Generacija Újholda; svetovni nazor in stil; zavračanje odtujenosti, sebičnosti;
Eksistencialno občutenje pomanjkanja, prevrednotanje vrednot
|