IZPITNI KATALOG

SLOVENŠČINA

ZA POKLICNO MATURO

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je določil izpitni katalog za poklicno maturo za slovenščino na 44. seji dne 5. 7. 2001.

VSEBINA

1. UVOD

2. IZPITNI CILJI

3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

3.1 SHEMA IZPITA

3.2 TIPI NALOG

3.3 VREDNOTENJE

4. IZPITNE VSEBINE

5. LITERATURA

1. UVOD

Predmetni izpitni katalog iz slovenščine opisuje prvo izpitno enoto, kot to zahteva Pravilnik o poklicni
maturi, objavljen v Uradnem listu RS št. 96/2000.

Izpit iz slovenščine je obvezen za vse kandidate na poklicni maturi. V katalogu so navedeni cilji znanja na poklicni maturi; temeljijo na veljavnih učnih načrtih:

Učni načrt za pouk slovenskega jezika in književnosti za gimnazije in 4-letne strokovne šole (Zavod RS za šolstvo, 1996)
Učni načrt za slovenščino v 4-letnih strokovnih šolah (Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija za slovenščino, 1998)
Učni načrt za pouk slovenščine v programih 3 + 2 (Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija za slovenščino, 1998)

Izpit iz slovenščine je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.

Pravilnik o poklicni maturi zahteva, da pripravi predmetna izpitna komisija naloge za pisni izpit iz slovenščine. Učitelji ocenijo znanje kandidata skladno z merili in na način, ki je določen z izpitnim katalogom. Vprašanja za ustni izpit pripravijo učitelji na šoli.

Predmetni izpitni katalog predstavlja izpitne cilje, vsebine in zgradbo izpita na poklicni maturi.

2. IZPITNI CILJI

SPLOŠNI CILJI

Ugotoviti raven ustreznega, razumljivega, pravilnega in učinkovitega ustnega in pisnega sporazumevanja;
ugotoviti odnos do slovenskega jezika kot maternega in državnega jezika v osebnem in družbenem življenju;
ugotoviti raven kulturnega dialoga;
ugotoviti odnos do književne ustvarjalnosti in raven zmožnosti literarnega branja.

CILJI PISNEGA DELA IZPITA

Kandidat dokazuje:

v prvi izpitni poli zmožnost opazovanja in razčlenjevanja (pragmatično, pomensko, vrednotenjsko, besedno-slovnično in izrazno) predloženega besedila in samostojne tvorbe besedila;
v drugi izpitni poli zmožnost bralnega odzivanja (doživljanje, razumevanje in vrednotenje) na literarno besedilo in rabo literarnoteoretskega in literarnozgodovinskega inštrumentarija ter zmožnost tvorjenja besedila po literarni predlogi.

CILJI USTNEGA DELA IZPITA

Kandidat dokazuje:

raven kulture dialoga (vljudnost, strpnost, učinkovitost, ustreznost, razumljivost);
zmožnost opazovanja besedila, ugotavljanja značilnosti besedilne vrste;
zmožnost estetskega branja predloženega literarnega besedila in interpretacije (doživljanje, razumevanje, vrednotenje) besedila z uporabo literarnovednega in literarnozgodovinskega znanja.

3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

Izpit iz slovenščine je sestavljen iz dveh delov: pisnega in ustnega.

Pisni izpit traja 120 minut. Naloge za pisni izpit pripravi Predmetna komisija za slovenščino za poklicno maturo.

Pisni izpit je sestavljen iz dveh izpitnih pol, čas pisanja posamezne izpitne pole je 60 minut. Med pisanjem obeh pol imajo kandidati pravico do odmora (predvidoma 15 minut).

Pisni izpit ocenita dva neodvisna ocenjevalca na podlagi točkovnika in dodatnih navodil za ocenjevanje.

S pisnim delom se preverja:

razčlemba neumetnostnega besedila,
tvorba krajšega neumetnostnega besedila,
tvorba besedila na književno temo.

Kandidat opravlja ustni izpit; izpitne listke, na katerih so tri naloge, sestavijo učitelji na šoli.

Naloge na izpitnem listku so:

glasno branje dela besedila (umetnostnega),
interpretacija umetnostnega besedila,
jezikovno vprašanje ob neumetnostnem besedilu.

Ustni izpit traja 20 minut, priprava nanj pa 20 minut.

3.1 IZPITNA SHEMA

PISNI DEL izpita (60 točk) sestavljen iz:

1. izpit. pola
razčlemba prebranega oz. poslušanega neumetnostnega besedila in pisanje krajšega besedila izbrane besedilne vrste
(do 150 besed)
(možnost oblikovanja koncepta) 60 minut 1 izpitna pola + (kaseta) + priloga izhodiščno besedilo + navodila za ocenjevanje 30 točk
2. izpit. pola Pisanje besedila na književno temo
(po literarni predlogi slovenskega avtorja 19. oz. 20. stol. po katalogu)
Kandidat izbira med:
a) vodeno interpretacijo
b) samostojno interpretacijo književnega besedila (odlomka); obseg besedila:
400 do 700 besed,
(možnost oblikovanja koncepta)
60 minut navodila za pisanje + literarna predloga + navodila za ocenjevanje 30 točk
Skupaj 120 minut 60 točk

USTNI DEL izpita (40 točk)

JEZIK:

1. jezikovno vprašanje ob predloženem kratkem neumetnostnem besedilu
(15 točk + 5 točk za upoštevanje dialoškosti)

KNJIŽEVNOST:

2. glasno branje odlomka/dela odlomka umetnostnega besedila,
3. vodena interpretacija, umestitev prebranega besedila
(15 točk + 5 točk za upoštevanje dialoškosti)

Ustni izpit traja 20 minut, 10 minut je namenjeno jeziku in 10 minut književnosti.

3.2 TIPI NALOG

PISNI DEL

Prva izpitna pola

Naloge zaprtega tipa:	izbira med DA/NE podčrtovanje/obkrožanje pravilnih odgovorov med več odgovori povezovanje podatkov kratki odgovori in dopolnjevanje popravljanje napak
naloge polodprtega tipa:	strukturirane naloge (naloge s podvprašanji)
naloge odprtega tipa:	tvorba krajše besedilne vrste

Druga izpitna pola

a) naloga polodprtega tipa:	strukturirana vprašanja
b) naloga odprtega tipa:	tvorba samostojne interpretacije

USTNI DEL

Naloga zaprtega tipa:	glasno branje predloženega besedila/odlomka/dela odlomka
Naloge polodprtega in odprtega tipa:	odgovori na vprašanja in dialog

3.3 VREDNOTENJE IZPITA

Merila za vrednotenje

Prva izpitna pola 30 točk

Vsaka naloga v izpitni poli je ovrednotena z določenim številom točk.

Druga izpitna pola 30 točk

Kandidat napiše besedilo, izhajajoč iz književne predloge; izbere eno izmed interpretacij.
a) Vodena interpretacija
Kandidat ob književni predlogi dobi naloge odprtega tipa strukturirane naloge
b) Samostojna interpretacija
Kandidat dobi navodila za samostojno interpretacijo.

V besedilu ocenjevalec ovrednoti:

Elementi	Opis	Točke
Znanje/Razumevanje	Povzetek/obnova besedila/odlomka; umestitev avtorja v književno obdobje /smer/	6
Razlaga/Analiza	Razlaga podobnosti in razlik; analiza posameznih prvin: motivi/književne osebe/dogajalni čas/dogajalni prostor ...	6
Predstavitev dejstev in stališč	Utemeljevanje, argumentiranje s primeri iz besedila; logično členjenje/zgradba ...	6
Sinteza/Vrednotenje	Povzetek temeljnih ugotovitev; opredeljevanje do ugotovitev; presoja	6
Jezikovna ustreznost in pravilnost	Slogovna ustreznost (slogovni postopki, jasnost, razumljivost ...) Pravopisna in slovnična pravilnost (raba ločil; besedišče, skladnja)	6
Skupaj		30

4. IZPITNE VSEBINE

JEZIK

Bere oz. posluša neumetnostno besedilo, in sicer:

uradno vabilo, zahvalo, opravičilo, izjavo, prošnjo, potrdilo, pooblastilo,
javno vabilo, zahvalo, pismo,
obvestilo, poročilo, novico,
predstavitev osebe, intervju, reportažo, oceno,
poljudnoznanstveni članek,
besedilo ekonomske in politične propagande,
življenjepis,
zapisnik.

Razčlenjuje brano oz. poslušano besedilo, tako da:

prepozna namen, temo (morebitne podteme) in bistvene podatke besedila ter razmerje med njimi,
ugotovi okoliščine nastanka besedila,
ugotovi besedilno vrsto po merilih za razvrščanje glede na
praktični namen,
prenosnik,
spodbujanje naslovnika k odzivu,
razodevanje sporočevalca,
izbrani krog naslovnikov,
družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom,
sporočilni namen,
slogovni postopek,
ugotovi vlogo nebesednih spremljevalcev pisanja oz. govorjenja,
ugotovi pomensko, slovnično in aktualnostno povezanost povedi med seboj ter prepozna, kako je izražena.
pretvori premi govor v odvisnega,
ugotovi število povedi v delu besedila, določi število stavkov v izbrani povedi,
prepozna stavčno sestavo povedi,
pretvori dvostavčne v enostavčne povedi,
ugotovi stavčne člene in njihove dele v enostavčni povedi,
poišče slogovno zaznamovani besedni red,
poišče prevzeto besedo (sposojenko, tujko, citatno besedo) in jo zamenja z domačo ustreznico,
poišče eno- in večpomenke,
poišče nadpomenke, sopomenke, protipomenke, podpomenke in blizuzvočnice,
ugotovi pravilnost zapisa lastnega/občnega imena,
izpiše besede iste besedne družine,
izpiše stalne besedne zveze in jih zamenja s prostimi besednimi zvezami,
izpiše slogovno zaznamovane besede in navede slogovno nezaznamovane ustreznice,
pravopisno uredi besedilo (velika začetnica, ločila, pisanje skupaj/narazen),
določi izgovor zapisane besede,
besedo uvrsti v besedno vrsto in utemelji svojo odločitev,
znajde se v slovarskem sestavku SSKJ in v terminološkem slovarju.

Tvori besedilo naslednje vrste:

uradno vabilo,
zahvalo, opravičilo, izjavo,
prošnjo,
potrdilo, pooblastilo,
obvestilo, poročilo,
predstavitev osebe, kraja, naprave, predmeta,
življenjepis.

Književnost

Obvezna besedila in obdobja	Pojmi, prvine za interpretacijo
Antična književnost	Časovna umestitev.
Homer: Odiseja	Mit o trojanski vojni. Ep, epsko.
Sofoklej: Kralj Ojdip	Tebanski mit. Antično gledališče. Tragedija, tragično.
Biblija	Nastanek, sestava, kulturni in literarni pomen Biblije.
Prilika o izgubljenem sinu	Prilika.
Srednji vek	Brižinski spomeniki Vsebina in pomen.
Renesansa	Zgodovinske in kulturnozgodovinske značilnosti časa.
Shakespeare: Romeo in Julija	Renesančno gledališče. Zgradba drame (prostor, čas, osebe).
Reformacija na Slovenskem, protireformacija in barok
Trubar: Proti zidavi cerkva	Protestantske ideje v besedilu.
Svetokriški: Na noviga lejta dan	Pridiga. Baročni slog.
Razsvetljenstvo na Slovenskem
Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi	Začetki slovenskega gledališča. Komedija. Vrsta komike.
Obvezna besedila in obdobja	Pojmi, prvine za interpretacijo

Evropska romantika	Značilnosti literarne smeri, predstavniki, družbeni in kulturnozgodovinski okvir. Pripovedništvo, lirika.
Puškin: Jevgenij Onjegin	Roman v verzih; odvečni človek
Romantika na Slovenskem	Značilnosti obdobja, družbeni in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki kulturnega življenja; pesništvo.
Prešeren: Sonetni venec (1., 7., 8. in 15. sonet)	Zgradba Sonetnega venca. Motivna in tematska analiza. Magistrale in akrostih.
Prešeren: Zdravljica	Narodna in politična ideja.
Prešeren: Krst pri Savici	Zgradba pesnitve, tercina, stanca. Teme in ideje.
Evropski realizem in naturalizem	Družbeni in kulturnozgodovinski okvir; predstavniki. Pripovedništvo, dramatika.
Flaubert: Gospa Bovary	Snov, zgodba, čas, prostor.
Dostojevski: Zločin in kazen ali	Psihološki realizem; oznaka glavne osebe. Kraj in čas dogajanja. Zgodovinski roman.
Tolstoj: Vojna in mir ali	Realistčni roman. Književna oseba. Opis.
Balzac: Oče Goriot
Zola: Beznica	Naturalizem v pripovedništvu.
Ibsen: Nora	Tezna drama, analitična tehnika.
Med romantiko in realizmom na Slovenskem	Značilnosti obdobja. Družbeni in literarnozgodovinski okvir; predstavniki, smeri in programi.
Jurčič: Deseti brat	Začetki slovenskega romana. Zgradba, pripovedovalec in književne osebe.
Jenko: Tilka	Začetki slovenske novele. Značajevka/obraz.
Kersnik: Jara gospoda ali Agitator	Teme, motivi, književne osebe, slog. Zgodba. Pripovedovalec.
Tavčar: Visoška kronika ali Cvetje v jeseni ali V Zali	Zgodovinski roman. Zgodba. Pripovedovalec. Okvirna pripoved, motivi in teme. Ideje. Pripovedovalec. Okvirna pripoved.
Jenko: Obrazi (predvsem uvodni, V., VII., X.)	Pesništvo med romantiko in realizmom; motivi, ideje. Oblikovna analiza (verz, kitica). Vloga podobe v Obrazih.
Gregorčič: Njega ni	Povezava med ljudsko in umetno liriko.
Aškerc: Mejnik	Balada; epske in dramatske prvine, monolog, dialog.
Evropska nova romantika/moderna	Zgodovinski okvir, literarne smeri in predstavniki. Motivi, ideje, estetika.
Wilde: Saloma	Poetična drama, motivi, snov.
Nova romantika/moderna na Slovenskem	Družbeni in kulturnozgodovinski okvir, predstavniki in sopotniki, smeri.
Kette: Na trgu ali Spomini	Tema, podoknica; zvočni učinki, personifikacija. Motivi, oblika, zgradba pesmi; metaforika.
Cankar: Martin Kačur	Tema, ideja, osebe, zgradba.
Cankar: Hlapci	Tematska in idejna analiza. Tragičnost.
Cankar: Podobe iz sanj; Kostanj posebne sorte	Črtica; simbolika. Motiv, ideja.
Župančič: Duma ali Z vlakom	Motivi in teme, jezik in slog.
Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno	Nove književne smeri v 20. stoletju.
Kafka: Preobrazba	Tematika, groteska.

Obvezna besedila in obdobja	Pojmi, prvine za interpretacijo

Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno	Družbeni in kulturnozgodovinski okvir. Literarne smeri, predstavniki, zvrsti.
Kosovel: Slutnja ali Otožje	Nominalni slog, impresionizem. Občutje in podoba; jezik in slog.
Kosovel: Ekstaza smrti	Ekspresionizem; ideje in slog.
Kosovel: Kons 5	Konstruktivizem.
Grum: Dogodek v mestu Gogi	Dramska tehnika. Ekspresionistične prvine. Groteskne prvine.
Pregelj: Matkova Tina	Ekspresionistične prvine.
Prežihov Voranc: Samorastniki ali Boj na požiralniku	Socialni realizem. Motivi, sporočilo, slog. Primerjava s filmsko obdelavo.
Ciril Kosmač: Tantadruj	Osebe, osrednja tema; realistične, fantastične prvine; slog (barve in zvočnost).
Kajuh: Bosa pojdiva	Lirika upora. Ponavljanje, kontrast.
Svetovna književnost po 2. svetovni vojni	Družbeni in socialnozgodovinski okvir. Literarne smeri, predstavniki.
Camus: Tujec	Filozofija absurda v književnosti.
Smeri v slovenski književnosti po 2. svetovni vojni	Značilnosti literarnih smeri. Povezave s predvojno književnostjo.
PESNIŠTVO	Intimizem v povojni poeziji.
Menart: Croquis	Analiza jezika in stila.
Pavček: Še enkrat glagoli ali Pesem o zvezdah	Bivanjska tematika. Jezik in slog.
Kovič: Južni otok	Tema, oblika.
Zajc: Črni deček	Absurd v sodobni poeziji. Verz.
Strniša: Večerna pravljica	Groteskne prvine v liriki.
S. Makarovič: Zeleni Jurij	Aktualizacija ljudske motivike.
Šalamun: Maline so	Modernizem. Pesniški jezik.
PRIPOVEDNIŠTVO	Motivno- tematske in slogovne prvine.
Zupan: Menuet za kitaro	Vojni roman, modernistični pripovedni postopki.
Zidar: Sveti Pavel	Družbenokritični realizem. Jezik in slog.
Kovačič: Ljubljanske razglednice	Motivika. Tematika, slog.
DRAMATIKA	Moderna tematska in dramaturška iskanja.
Jovanovič: Generacije	Moderna slovenska satira.
Jančar: Veliki briljantni valček	Moderna groteskna drama.

5. LITERATURA

UČBENIKI IN PRIROČNIKI ZA UČENCE

Marja Bešter, Martina Križaj Ortar, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož, Stanislava židan: Na pragu besedila 1, Rokus, Ljubljana 1999.

Marja Bešter, Martina Križaj Ortar, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož, Stanislava židan: Na pragu besedila 1; Delovni zvezek, Rokus, Ljubljana 1999.

Marja Bešter, Martina Križaj Ortar, Marija Končina, Mojca Poznanovič, Mojca Bavdek: Na pragu besedila 2, Rokus, Ljubljana 2000.

Marja Bešter, Martina Križaj Ortar, Marija Končina, Mojca Poznanovič, Mojca Bavdek: Na pragu besedila 2; Delovni zvezek, Rokus, Ljubljana 2000.

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič: Na pragu besedila 3, Rokus, Ljubljana 2000.

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič: Na pragu besedila 3; Delovni zvezek, Rokus, Ljubljana 2000.

Janez Dular, Tomo Korošec: Slovenski jezik 4, Obzorja, Maribor 1997.

Slovar slovenskega knjižnega jezika I V, DZS, Ljubljana 1970 1992.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1994.

Slovenski pravopis 1, Pravila, DZS, Ljubljana 1997.

Slovenski pravopis 2001, MK, Ljubljana 2001

France Bezlaj: Etimološki slovar 1, 2, 3 SAZU, Ljubljana 1977, 1982, 1995.

Marko Snoj: Slovenski etimološki slovar, MK, Ljubljana 1997.

France Verbinc: Slovar tujk, CZ, Ljubljana 1989.

Marta Kocjan-Barle: Abeceda pravopisa, DZS, Ljubljana 1999.

Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus, Boža Krakar Vogel, Jana Kvas, Marjan Štrancar: Branja 1, DZS, Ljubljana 2000.

Vinko Cuderman, Silvo Fatur, Samo Koler, Rajko Korošec, Boža Krakar Vogel, Mojca Poznanovič, Adrijana Špacapan: Branja 2, DZS, Ljubljana 2001.

Peter Kolšek, Janko Kos, Andrijan Lah, Tine Logar, Stanko Šimenc: Berilo 3, Obzorja, Maribor 1999.

Peter Kolšek, Janko Kos, Andrijan Lah, Tine Logar, Stanko Šimenc: Berilo 4, Obzorja, Maribor 1999.

*Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 1, DZS, Ljubljana 199.

*Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 1, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana 199.

*Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 2, DZS, Ljubljana 1997.

*Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 2, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana 1997.

*Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 3, DZS, Ljubljana 1998.

*Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 3, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana 1998.

*Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 4, DZS, Ljubljana 1999.

*Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 4, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana 1999.

*Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 5, DZS, Ljubljana 2000.

*Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 5, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana 2000.

Vladimira Korošec: Stezice do besedne umetnosti 1-4, Rokus, Ljubljana 1998-2000.

Janko Kos: Književnost, Učbenik literarne zgodovine in teorije, Obzorja, Maribor 1999.

Silvo Fatur, Marjan Štrancar: Abecedarij književnosti za štiriletne srednje šole, ZRSŠ, Ljubljana 1997.

ZA UČITELJE

Jože Toporišič: Slovenska slovnica, Obzorja, Maribor 2000.

Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika, CZ, Ljubljana 1992.

Janko Kos: Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana 1996.

Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva, DZS, Ljubljana 1998.

Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija, Modrijan, Ljubljana 1996.

Janko Kos: Očrt literarne teorije, DZS, Ljubljana 1996.

Književnost v 1. letniku srednje šole, Priročnik za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana 1994.

Književnost v 2. letniku srednje šole, Priročnik za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana 1997.

Književnost v 3. letniku srednje šole, Priročnik za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana 1996.

Književnost v 4. letniku srednje šole, Priročnik za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana 1996.

Boža Krakar Vogel: Teme iz književne didaktike, Druga popravljena in dopolnjena izdaja, ZRSŠ, Ljubljana 1997.

Zbirka Šolska ura z/s, ZRSŠ, Ljubljana 1993 in dalje.

*Opomba: Učbeniki so namenjeni za programe 3 + 2.