IZPITNI KATALOG

SLOVENŠČINO KOT DRUGI JEZIK

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
(V ŠOLAH Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE)

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 46. seji, 13. 12. 2001

VSEBINA

1. UVOD

2. IZPITNI CILJI

3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

3.1. SHEMA IZPITA

3.2. TIPI NALOG

3.3. VREDNOTENJE

4. IZPITNE VSEBINE

5. LITERATURA

1. UVOD

Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo za slovenščino kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre je namenjen dijakom srednjega strokovnega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom. Vsebuje podatke o ciljih, vsebinah, poteku izpita in načinu ocenjevanja.

Izpitni katalog za poklicno maturo temelji na veljavnih učnih načrtih:

Učni načrt za predmet slovenščina kot drugi jezik v 4-letnih strokovnih in tehniških šolah z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre (Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija za slovenščino, Projekt za prenovo slovenščine, 1998)
Učni načrt za predmet slovenščina kot drugi jezik v poklicno-tehniških srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre, program 3 + 2 (Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija za slovenščino, Projekt za prenovo pouka slovenščine, 1998)

Izhodišče za pripravo izpitnega kataloga za poklicno maturo iz slovenščine kot drugega jezika je bil poleg navedenih učnih načrtov tudi izpitni katalog za poklicno maturo iz slovenščine kot materinščine (Katalog znanja za poklicno maturo, 2001).

Izpit iz slovenščine je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.

Pravilnik o poklicni maturi zahteva, da naloge za pisni izpit iz slovenščine pripravi predmetna izpitna komisija. Znanje kandidata ocenita dva učitelja, in sicer skladno z merili in na način, ki je določen s Predmetnim izpitnim katalogom za poklicno maturo za slovenščino kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre. Vprašanja za ustni izpit pripravijo učitelji na šoli v skladu s prej omenjenim izpitnim katalogom.

2. IZPITNI CILJI

Slovenščina je drugi jezik teh dijakov, zato so izpitne vsebine in cilji drugačni kot pri materinščini (italijanščini). Ker je slovenščina njihov državni jezik, jim ustrezno obvladovanje tega jezika omogoča vključevanje v ožje dvojezično in širše družbeno okolje.

SPLOŠNI

Ugotoviti raven ustreznega, razumljivega, pravilnega in učinkovitega govornega ter pisnega sporazumevanja v raznih okoliščinah.
Ugotoviti odnos do slovenščine kot njihovega drugega jezika in kot državnega jezika.
Ugotoviti raven širše kulturne razgledanosti in raven kulturnega dialoga v slovenskem jeziku.
Ugotoviti raven doživljanja in razumevanja slovenske besedne umetnosti iz raznih književnih obdobij in estetskih usmeritev.

CILJI:

PISNEGA IZPITA

Kandidat dokazuje:

v prvi izpitni poli zmožnost opazovanja in razčlenjevanja predloženega neumetnostnega besedila (pragmatično, pomensko, vrednotenjsko, besedno- slovnično in izrazno) in samostojne tvorbe krajšega neumetnostnega besedila dane besedilne vrste (do 70 besed);
v drugi izpitni poli zmožnost tvorjenja daljšega pisnega besedila na književno temo ali daljšega neumetnostnega besedila dane besedilne vrste.

USTNEGA IZPITA

Kandidat dokazuje:

zmožnost estetskega branja predloženega umetnostnega besedila in interpretacije (doživljanja, razumevanja, vrednotenja) besedila z uporabo literarnoteoretičnega in literarnozgodovinskega znanja;
zmožnost opazovanja neumetnostnega besedila in prepoznavanja njegovih jezikovnih posebnosti ali poznavanje vloge in položaja slovenskega jezika v Republiki Sloveniji;
raven kulture dialoga (vljudnost, strpnost, učinkovitost, ustreznost, razumljivost).

3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

Izpit iz slovenščine je sestavljen iz dveh delov: pisnega in ustnega.

Pisni izpit traja 120 minut. Naloge za pisni izpit pripravi Predmetna komisija za slovenščino za poklicno maturo.

Pisni izpit je sestavljen iz dveh izpitnih pol, čas pisanja posamezne izpitne pole je 60 minut. Med pisanjem obeh pol imajo kandidati pravico do odmora (predvidoma 15 minut).

Pisni izpit ocenita dva ocenjevalca na podlagi točkovnika in dodatnih navodil za ocenjevanje.

S pisnim delom se preverja:

razčlemba neumetnostnega besedila,
tvorba krajšega neumetnostnega besedila dane besedilne vrste,
tvorba daljšega pisnega besedila (vodeni pisni sestavek na književno temo ali neumetnostno besedilo dane besedilne vrste).

Ustni izpit traja 20 minut, priprava nanj pa 20 minut.

Izpitne listke za ustni izpit sestavijo učitelji v šoli.

Naloge na izpitnem listku so:

glasno branje umetnostnega besedila (odlomka),
interpretacija umetnostnega besedila,
jezikovno vprašanje ob neumetnostnem besedilu.

3.1. IZPITNA SHEMA

PISNI izpit (60 točk)

Izpitna pola	Naloge	Čas reševanja	Potrebno gradivo	Št. točk
1	Branje oz poslušanje neumetnostnega besedila (do 350 besed) a) razčlemba besedila (pomenska, pragmatična, besedno-slovnična, tvarna) b) pisanje krajšega besedila izbrane besedilne vrste (do 70 besed – možnost oblikovanja koncepta)	60 min	1 izpitna pola + priloga – izhodiščno besedilo oz. posnetek + navodila za ocenjevanje	30
2	Tvorba daljšega pisnega besedila: Predmetna izpitna komisija vsako leto določi temo vodenega pisnega sestavka na književno temo (po literarni predlogi slovenskega avtorja 19. oz. 20. stol. – po katalogu) in temo oz. besedilno vrsto daljšega neumetnostnega besedila dane besedilne vrste iz kataloga (možnost oblikovanja koncepta)	60 min	1 izpitna pola + priloga – izhodiščno besedilo + navodila za ocenjevanje	30
SKUPAJ		120 min		60

USTNI IZPIT:

KNJIŽEVNOST (15 + 5 za upoštevanje dialoškosti)

1. glasno branje priloženega odlomka/dela odlomka umetnostnega besedila (5 točk)

2. vodena interpretacija in umestitev prebranega umetnostnega besedila (10 točk)

JEZIK (15 + 5 za upoštevanje dialoškosti)

3. jezikovno vprašanje ob predloženem kratkem neumetnostnem besedilu ali vprašanje o vlogi in položaju slovenskega jezika v Republiki Sloveniji (5 točk za prepoznavanje jezikovne posebnosti, 10 za popravek in njegovo utemeljevanje)

Ustni izpit traja 20 minut.

3.2. TIPI NALOG

PISNI DEL

Prva izpitna pola

Naloge zaprtega tipa:

izbira med DA/NE
podčrtovanje/obkrožanje pravilnih odgovorov med več odgovori
povezovanje podatkov
kratki odgovori in dopolnjevanje
popravljanje napak

Naloge polodprtega tipa – strukturirane naloge (naloge s podvprašanji)

Naloge odprtega tipa – tvorba krajše neumetnostne besedilne vrste

Druga izpitna pola

Naloga odprtega tipa – tvorba daljšega pisnega besedila (vodeni pisni sestavek na književno temo ali daljše neumetnostno besedilo dane besedilne vrste).

USTNI DEL

Naloga zaprtega tipa: glasno branje predloženega umetnostnega besedila/odlomka/dela

Naloge polodprtega in odprtega tipa: odgovori na vprašanja in dialog

3.3 VREDNOTENJE IZPITA

Merila za vrednotenje

1. izpitna pola – 30 točk

Vsaka naloga v izpitni poli je ovrednotena z določenim številom točk.

2. izpitna pola – 30 točk

Kandidat v interpretativnem besedilu izhaja iz literarne predloge in upošteva dana navodila (vodena interpretacija) ali tvori neumetnostno besedilno vrsto in upošteva temo, ki jo določi predmetna izpitna komisija, ter značilnosti dane besedilne vrste.

Pri tvorjenju daljšega neumetnostnega besedila dane besedilne vrste ocenjevalec ovrednoti:

PRVINE	OPIS	TOČKE
naklonska sestava	upoštevanje zgradbe besedilne vrste (tudi zunanja oblikovanost)	6
predmetnopomenska sestava	povezanost vsebine s temo, ustrezen način razvijanja teme, pomenska, oblikovna in aktualnostna povezanost povedi	7
okoliščinska sestava	slogovna ustreznost besed, besednih oblik in sestave povedi	5
besedno-slovnična sestava	raba besed slovenskega knjižnega jezika in upoštevanje pravil SKJ	6
tvarna sestava	upoštevanje pravopisnih pravil SKJ (tudi estetskost besedila)	6
SKUPAJ		30

V pisnem interpretativnem besedilu ocenjevalec ovrednoti:

PRVINE	OPIS	TOČKE
znanje, razumevanje	povzetek/obnova besedila/odlomka; umestitev avtorja v književno obdobje/smer	5
razlaga, analiza	razlaga podobnosti in razlik; analiza posameznih prvin: motivi, književne osebe, dogajalni čas, dogajalni prostor	6
predstavitev dejstev in stališč	utemeljevanje, argumentiranje s primeri iz besedila; logično členjenje (zgradba)	6
sinteza, izkušenjsko vrednotenje	povzetek temeljnih ugotovitev; opredeljevanje do ugotovitev; presoja	6
jezikovna ustreznost in pravilnost	slogovna ustreznost, bogastvo besedišča ter pravopisna in slovnična pravilnost	7
SKUPAJ		30

4. IZPITNE VSEBINE

JEZIK

Berejo oz. poslušajo neumetnostno besedilo:

voščilnico, čestitko,
uradno vabilo, zahvalo, opravičilo, potrdilo, pooblastilo, izjavo, prošnjo, prijavo, pritožbo,
javno vabilo, zahvalo, pismo, upravno odločbo/pogodbo,
opis, oznako, obvestilo, poročilo, pripoved, navodilo za delo, zapisnik, življenjepis, poljudnoznanstveni članek, strokovno poročilo, oceno/kritiko,
intervju, reportažo,
predstavitev osebe, izdelka, naprave in
besedilo ekonomske propagande.

Razčlenjuje brano oz. poslušano besedilo:

prepoznajo namen, temo (podteme), bistvene podatke in okoliščine nastanka besedila,
besedilo uvrstijo v ustrezno besedilno vrsto (npr. glede na sporočevalčev namen, število naslovnikov, družbeno razmerje sporočevalca do naslovnika, razodevanje sporočevalca, način razvijanja teme, menjavo sporazumevalnih vlog) in prepoznajo njene tipične lastnosti,
ugotovijo število povedi v besedilu/odlomku,
prepoznajo pomensko in oblikovno povezanost povedi v besedilu,
ugotovijo, kako je poved povezana z okoliščinami sporočanja, in ugotovijo njen dobesedni pomen in smisel,
besedo uvrstijo v besedno vrsto in ji določijo temeljne oblikovne značilnosti,
določijo pomen besed/besednih zvez,
prepoznajo besede s prenesenim pomenom ter jih zamenjajo z nemetaforičnimi,
poiščejo stalne besedne zveze ter jim določijo pomen in vlogo,
besedi poiščejo sopomenko, protipomenko, nadpomenko in podpomenko ter člane besedne družine,
določijo slogovno vrednost besed in opredelijo ustrezne sporazumevalne okoliščine,
prepoznajo slogovno zaznamovane besede in jih nadomestijo s slogovno nezaznamovanimi,
prepoznajo prevzete besede in jih zamenjajo z ustreznimi slovenskimi, ugotavljajo potrebnost/nepotrebnost prevzemanja določenih tujih besed, primerjajo z materinščino,
prepoznajo strokovne izraze in jih razložijo,
poiščejo besedne zveze in jih zamenjajo s tvorjenkami,
znajo uporabljati slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar, SSKJ, slovenski pravopis.

Tvorijo besedilo dane besedilne vrste:

voščilnico, čestitko,
uradno vabilo, zahvalo, opravičilo, potrdilo, pooblastilo, izjavo, prošnjo, prijavo, pritožbo,
javno vabilo, zahvalo, pismo,
opis, oznako, obvestilo, poročilo, pripoved, navodilo za delo, zapisnik, življenjepis, poljudnoznanstveni članek, strokovno poročilo, oceno/kritiko,
intervju, reportažo,
predstavitev osebe, izdelka, naprave in
besedilo ekonomske propagande.

KNJIŽEVNOST

OBVEZNA BESEDILA IN OBDOBJA

POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

Srednji vek

Brižinski spomeniki

Kulturnozgodovinski oris

Verska vsebina, literarnozgodovinski pomen

Reformacija, protireformacija in barok na Slovenskem

Trubar, Proti zidavi cerkva

Svetokriški, Na noviga lejta dan (odlomek)

Zgodovinske in kulturnozgodovinske značilnosti časa

Protestantska miselnost, polliterarno besedilo, jezikovne značilnosti

Pridiga

Ljudsko slovstvo

Od lepe Vide

Kralj Matjaž

Značilnosti in vrste ljudskega slovstva

Razvoj motiva, baladne prvine

Ljudska pripovedka

Razsvetljenstvo na Slovenskem

Vodnik, Dramilo

Razsvetljenske ideje: poučnost, utilitarizem, optimizem, alpska poskočnica

Romantika na Slovenskem

Prešeren, Sonetni venec, 1. in 15. sonet

Prešeren, Zdravljica

Prešeren, Krst pri Savici

Prešernova osebnost in delo, predstavniki kulturnega življenja (Čop, Kopitar ...)

Sonet, zgradba Sonetnega venca, motivna in tematska analiza

Napitnica, idejna in oblikovna analiza

Zgradba in interpretacija epa (Črtomirova usoda, pomen pokristjanjevanja Slovencev, lirske, epske in dramatske prvine)

Med romantiko in realizmom na Slovenskem

Tavčar, Cvetje v jeseni (odlomek)

Kersnik, Jara gospoda (odlomek)

Jenko, Obrazi (1. in 5.)

Zgodovinski in literarnozgodovinski okvir, predstavniki, smeri, vrste in zvrsti

Tema, motivi, pripovedne osebe, pripovedovalec, slog

Oblikovna (kitica, verz), motivna in slogovna interpretacija

Slovenska moderna

Kette, Na trgu

Župančič, Vsa tenka, vsa mirna

Gradnik, Istrska vas

Cankar, Gospod stotnik

Cankar, Hlapci ali

Kralj na Betajnovi

Zgodovinski in literarnozgodovinski okvir, literarne smeri in predstavniki, vrste in zvrsti

Podoknica, motivno-tematska in slogovna interpretacija, impresionizem

Motivno-tematska in slogovna interpretacija

Idejna in slogovna analiza, podobe, verz

Simbolika, zgradba, slog, črtica

Satiričnost, idejna analiza, dramske osebe, dramska tehnika

Slovenska književnost med obema vojnama

Kosovel, Slutnja ali

Moja pesem ali

Pesem št. X

Grum, Dogodek v mestu Gogi

(prizor)

Voranc, Boj na požiralniku (odlomek)

Kosmač, Tantadruj (odlomek)

Zgodovinski in literarnozgodovinski okvir, literarne smeri, predstavniki, vrste in zvrsti

Motivno-tematska in slogovna interpretacija,

iumpresionizem, nominalni slog

Motivno-tematska in slogovna interpretacija, ekspresionizem

Konstruktivizem, montaža

Ekspresionizem; grotesknost, didaskalije

Socialni realizem, simbolika

Motivno-tematska in slogovna interpretacija

Slovenska književnost med 2. svetovno vojno

Bor, Srečanje

Teme, motivi, slog, vrste in zvrsti (dnevniška proza)

Balada, motivno-tematska in slogovna interpretacija

Smeri v slovenski književnosti po 2. svetovni vojni

PESNIŠTVO

Zlobec, Gazelica

Šalamun, Stvari 5

PRIPOVEDNIŠTVO

Kocbek, Črna orhideja (odlomek)

Rožanc, Ljubezen (odlomek)

Tomšič, Šavrinke (odlomek)

DRAMATIKA

Jančar, Veliki briljantni valček (prizor)

Značilnosti literarnih smeri

Intimizem, motivno-tematska in slogovna interpretacija

Ludizem

Motivno-tematska analiza, eksistencialistične prvine v noveli

Sporočilo, jezik, slog, sodobno pripovedništvo

Motivno-tematska in slogovna interpretacija

Sodobna groteskna drama

5. LITERATURA

Marja Bešter, Martina Križaj Ortar, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož, Stanislava Židan: Na pragu besedila 1, Rokus, Ljubljana 1999.
Marja Bešter, Martina Križaj Ortar, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož, Stanislava Židan: Na pragu besedila 1; Delovni zvezek, Rokus, Ljubljana 1999.
Martina Križaj Ortar, Marja Bešter, Marija Končina, Mojca Poznanovič, Mojca Bavdek: Na pragu besedila 2, Rokus, Ljubljana 2000.
Martina Križaj Ortar, Marja Bešter, Marija Končina, Mojca Poznanovič, Mojca Bavdek: Na pragu besedila 2; Delovni zvezek, Rokus, Ljubljana 2000.
Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič: Na pragu besedila 3, Rokus, Ljubljana 2001.
Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič: Na pragu besedila 3; Delovni zvezek, Rokus, Ljubljana 2001.
Jožica Jožef Beg: Slovenska književnost, DZS, Ljubljana 1997.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, I – V, DZS, Ljubljana 1970 – 1992.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1994.
Slovenski pravopis 1, Pravila, DZS, Ljubljana 1997.
Marko Snoj: Slovenski etimološki slovar, MK, Ljubljana 1997.
France Verbinc: Slovar tujk, CZ, Ljubljana 1989.
Jože Toporišič: Slovenska slovnica, Obzorja, Maribor 2000.
Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika, CZ, Lubljana 1992.
Marta Kocjan-Barle: Abeceda pravopisa, DZS, Ljubljana 1999.
Darinka Ambrož, Vinko Cuderman, Majda Degan Kapus, Boža Krakar Vogel, Jana Kvas, Adrijana Špacapan, Marjan Štrancar: Branja 1, DZS, Ljubljana 2000.
Vinko Cuderman, Silvo Fatur, Samo Koler, Rajko Korošec, Boža Krakar Vogel, Mojca Poznanovič, Adrijana Špacapan: Branja 2, DZS, Ljubljana 2001.
Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 1, DZS, Ljubljana 1996.
Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 1, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana, 1996.
Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 2, DZS, Ljubljana 1998.
Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 2, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana, 1998.
Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 3, DZS, Ljubljana 1998.
Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 3, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana, 1998.
Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 4, DZS, Ljubljana 1999.
Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 4, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana, 1999.
Jana Kvas: Potovanje besed, Književnost 5, DZS, Ljubljana 2000.
Magda Cencelj, Dragomira Kunej, Cvetka Završnik: Potovanje besed, Književnost 5, Delovni zvezek, DZS, Ljubljana, 2000.
Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija, Modrijan, Ljubljana 1996.
Janko Kos: Književnost, učbenik literarne zgodovine in teorije, Obzorja, Maribor 1999.
Janko Kos: Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana 1996.
Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva, DZS, Ljubljana 1998.
Janko Kos: Očrt literarne teorije, DZS, Ljubljana 1996.
Književnost v 1. letniku srednje šole, Priročnik za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana 1994.
Književnost v 2. letniku srednje šole, Priročnik za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana 1997.
Književnost v 3. letniku srednje šole, Priročnik za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana 1996.
Književnost v 4. letniku srednje šole, Priročnik za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana 1996.
Silvo Fatur, Marjan Štrancar: Abecedarij književnosti za štiriletne srednje šole, ZRSŠ, Ljubljana 1997.
Boža Krakar Vogel: Teme iz književne didaktike, Druga popravljena in dopolnjena izdaja, ZRSŠ, Ljubljana 1997.

IZPITNI KATALOG

SLOVENŠČINO KOT DRUGI JEZIK

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (V ŠOLAH Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE)

1. UVOD

2. IZPITNI CILJI

3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

3.1. IZPITNA SHEMA

3.2. TIPI NALOG

3.3 VREDNOTENJE IZPITA

4. IZPITNE VSEBINE

5. LITERATURA

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
(V ŠOLAH Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE)