SKUPNE INFORMACIJE IN POJASNILA PO VRSTAH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

VPISNI POGOJI

V program za pridobitev poklicne ali srednje strokovne izobrazbe oziroma srednje izobrazbe v gimnazijskem programu se lahko vpiše, kdor izpolnjuje z zakonom in programom določene pogoje.

S programom poklicnega ali strokovnega izobraževanja se kot pogoj za vpis lahko določijo posebna nadarjenost ali psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje poklica v določeni stroki ali dejavnosti. Posebna nadarjenost (npr. likovna) se dokazuje s preizkusom, psihofizične sposobnosti pa kandidati dokazujejo z zdravniškim potrdilom. Pri programih, kjer je to potrebno, je to posebej navedeno.

S programom gimnazije se kot pogoj za vpis lahko določijo: znanje iz klasičnega oziroma tujega jezika, preizkus nadarjenosti ali športni dosežki.

V nadaljevanju navajamo le z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za vpis, in sicer po vrstah programov.

Nižje poklicno izobraževanje

V program nižjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in končal najmanj 6 razredov osnovne šole ali je končal osnovno šolo po prilagojenem programu.

Srednje poklicno izobraževanje (šolska in dualna organizacija)

V program srednjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

  • osnovno šolo ali

  • program nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.

    Pogoj za vpis v program, po katerem je izobraževanje organizirano dualno, je tudi sklenjena učna pogodba.

    Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje

    V program srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

  • osnovno šolo ali
  • program nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.

    Poklicno-tehniško izobraževanje

    V program poklicno-tehniškega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal program srednjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.

    Poklicni tečaj 

    V poklicni tečaj se lahko vpiše, kdor je končal 4. letnik gimnazije.

    Gimnazija

    V program gimnazije se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo.

    Maturitetni tečaj

    V maturitetni tečaj se lahko vpiše, kdor je končal:

  • program srednjega tehniškega oziroma strokovnega izobraževanja ali

  • 3. letnik gimnazijskega programa in je prekinil izobraževanje najmanj za eno leto ali

  • program srednjega poklicnega izobraževanja ali

  • je končal osnovno šolo in opravil preizkus znanja na ravni 3. letnika gimnazijskega programa.
  •  

    OMEJITEV VPISA IN MERILA ZA IZBIRO

    Po zakonu se merila za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa določijo s programom. Pri izbiri kandidatov za vpis v poklicno, strokovno in gimnazijsko izobraževanje se upoštevajo zlasti njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju, lahko pa tudi znanje oziroma spretnosti, ki so pomembne za uspešno izobraževanje oziroma opravljanje določenega poklica.

    Če se prijavi več kandidatov, kot je razpisanih mest za posamezni program, šola v soglasju z ministrom za šolstvo in šport sprejme sklep o omejitvi vpisa. V nadaljevanju so opisana skupna merila za izbiro kandidatov, in sicer po vrstah programov.

    Za šolski leti 2001/2002 in 2002/2003 je minister izdal odredbo o merilih za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programoh nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednje tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja ter programih gimnazije (Ur. l. RS št. 6/01 in 2/02).

    Nižje poklicno izobraževanje

    a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu osemletne osnovne šole:
    - boljši učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika), matematike in splošni učni uspeh iz dveh razredov, od 6. do 8. razreda, pri čemer lahko učenec dobi največ 30 točk; če se vpiše z zaključenim 6. razredom, se dosežki le-tega pomnožijo z 2;

    b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu devetletne osnovne šole:
    - boljši učni uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika), matematike in splošni učni uspeh iz dveh razredov, od 7. do 9. razreda, pri čemer lahko učenec dobi največ 30 točk; če se vpiše z zazključenim 7. razredom, se dosežki le-tega pomnožijo z 2;

    Srednje poklicno izobraževanje (dualna organizacija; šolska organizacija)

    a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu osemletne osnovne šole:
    - učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika), matematike in obveznega tujega jezika ter splošni učni uspeh v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole, pri čemer učenec lahko dobi največ 60 točk;
    - kandidatom, ki se vpisujejo s končanim programom nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovrednim programom, se seštevek ocen iz osnovne šole nadomesti z dvakratnikom seštevka ocen iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika), strokovnega računstva oziroma matematike, splošnega učnega uspeha 1. in 2. letnika, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;

    b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu devetletne osnovne šole:
    - splošni učni uspeh 7., 8. in 9. razreda, učni uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) 7., 8. in 9. razreda, matematike 7., 8. in 9. razreda ter obveznega tujega jezika 7., 8. in 9. razreda, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
    - kandidatom, ki se vpisujejo s končanim programom nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovrednim programom, se seštevek ocen iz osnovne šole nadomesti z dvakratnikom seštevka ocen iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika), strokovnega računstva oziroma matematike, splošnega učnega uspeha 1. in 2. letnika, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk.

    Srednje strokovno izobraževanje

    a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu osemletne osnovne šole:
    - učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika), matematike in obveznega tujega jezika ter splošni učni uspeh v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole, pri čemer učenec lahko dobi največ 60 točk;
    - uspeh pri skupinskem preverjanju znanja v osnovni šoli iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika) in matematike, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
    - priznanja iz 8. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5 točk, skupaj največ 10 točk;
    - za vpis v programa Oblikovanje in Fotografski tehnik se upošteva tudi uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti, pri čemer lahko učenec dobi največ 50 točk, in sicer tako, da se za vsako točko nad 30 točk upošteva 5 klasifikacijskih točk;
    - kandidatom, ki se vpisujejo s končanim programom nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovrednim programom, se seštevek ocen iz osnovne šole nadomesti z dvakratnikom seštevka ocen iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika), strokovnega računstva oziroma matematike in splošnega učnega uspeha 1. in 2. letnika, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;

    b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu devetletne osnovne šole:
    - splošni učni uspeh 7., 8. in 9. razreda, učni uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena), matematike 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena) in obveznega tujega jezika 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena), pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
    - ocena pri zaključnem preverjanju znanja iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) in matematike, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
    - priznanja iz 9. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5 točk, skupaj največ 10 točk;
    - za vpis v programa Oblikovanje in Fotografski tehnik se upošteva tudi uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti, pri čemer lahko učenec dobi največ 50 točk, in sicer tako, da se za vsako točko nad 30 točk upošteva 5 klasifikacijskih točk;
    - kandidatom, ki se vpisujejo s končanim programom nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovrednim programom, se seštevek ocen iz osnovne šole nadomesti z dvakratnikom seštevka ocen iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika), strokovnega računstva oziroma matematike in splošnega učnega uspeha 1. in 2. letnika, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk.

    Poklicno-tehniško izobraževanje

  • Upošteva se:

  • učni uspeh iz slovenščine (italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika) in matematike ter splošni učni uspeh v 1., 2. in 3. letniku programa srednjega poklicnega izobraževanja (zbrati je mogoče največ 45 točk);
  • učni uspeh iz slovenščine (italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika), strokovnega predmeta in splošnega uspeha pri zaključnem izpitu programa srednjega poklicnega izobraževanja (zbrati je mogoče največ 15 točk).

    Poklicni tečaj

    Upošteva se učni uspeh iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika ter splošni uspeh od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa (zbrati je mogoče največ 80 točk).

    Pri enakem številu točk imajo prednost kandidati z večjim številom točk iz seštevka ocen splošnega uspeha letnika in matematike ali tujega jezika.

    Gimnazija

    a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu osemletne osnovne šole:
    - učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika), matematike in obveznega tujega jezika ter splošni učni uspeh v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
    - uspeh pri skupinskem preverjanju znanja v osnovni šoli iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika) in matematike, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
    - priznanja iz 8. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5 točk, skupaj največ 10 točk;

    b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu devetletne osnovne šole:
    - splošni učni uspeh 7., 8. in 9. razreda, učni uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena), matematike 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena) in obveznega tujega jezika 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena), pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
    - ocena pri zaključnem preverjanju znanja iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) in matematike, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
    - priznanja iz 9. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5 točk, skupaj največ 10 točk.

  • Maturitetni tečaj

    Upošteva se splošni učni uspeh in uspeh iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika v 3. letniku (skupaj največ 20 točk).

    OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje znanja urejata Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnaziji.

    Če se obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja, navedeni pri posameznih programih v tej publikaciji, razlikujejo od tistih v predmetnem katalogu znanja oziroma učnem načrtu ali izpitnem katalogu, velja navedba v tej publikaciji. Prav tako so nične tiste opredelitve, zapisane v predmetnih katalogih znanja oziroma učnih načrtih in izpitnih katalogih, ki niso skladne s citiranima pravilnikoma o preverjanju in ocenjevanju znanja ali so predmet pravilnikov, kot npr. število ocen v ocenjevalnem obdobju, število listkov z izpitnimi vprašanji itd.

    POGOJI ZA NAPREDOVANJE

    V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov letnika in so opravili druge obveznosti po programu. Napredovanje iz 2. v 3. letnik v programu srednjega poklicnega izobraževanja z dualno organizacijo izobraževanja je pogojeno z opravljanjem vmesnega preizkusa, s katerim vajenec izkaže raven znanja in veščin, ki se jih je naučil med praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu. Vsebina in način vmesnega preizkusa je določena z izpitnim katalogom. Vmesne preizkuse organizirajo in izvedejo pristojne zbornice.

    POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE

    Srednjo izobrazbo ali poklicno oziroma strokovno izobrazbo si je mogoče pridobiti po opravljenih obveznostih iz ustreznega programa in uspešno opravljenem zaključnem preverjanju (matura, zaključni izpit, poklicna matura).

    Zaključni izpit

    Opravljen zaključni izpit je pogoj za uspešno dokončanje izobraževanja po programih nižjega poklicnega in srednjega poklicnega izobraževanja in pomeni, da si je dijak oziroma vajenec pridobil poklicno izobrazbo.

    Pri zaključnem izpitu se preverja jezikovno znanje, ki si ga je dijak pridobil pri pouku slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika), ter celovita praktična poklicna usposobljenost; dijak jo dokaže tako, da naredi izdelek ali opravi storitev. Hkrati mora pokazati, da zna uporabiti strokovno-teoretično znanje.

    Zaključni izpit sestavljata teoretični in praktični del.

    Zaključni izpit v programih nižjega poklicnega izobraževanja ima dve izpitni enoti, in sicer

    a) teoretični del:

    pisni in ustni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

    b) praktični del:

    izdelek oziroma storitev in zagovor.

    Zaključni izpit v programih srednjega poklicnega izobraževanja ima tri izpitne enote, in sicer

    a) teoretični del:

    ustni in pisni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

    ustni ali ustni in pisni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta;

    b) praktični del:

    izdelek oziroma storitev in zagovor.

    Za programe s šolsko organizacijo izobraževanja šola izvede zaključni izpit v celoti. Za programe z dualno organizacijo izobraževanja šola izvede teoretični del, pristojna zbornica pa praktični del zaključnega izpita. Zbornica sodeluje tudi pri praktičnem delu zaključnega izpita v programih s šolsko organizacijo.

    Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter načini preverjanja in ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih.

    Poklicna matura

    Po zakonu je poklicna matura oblika zaključnega izpita. Opravljajo jo dijaki, ki se izobražujejo po programih srednjega strokovnega izobraževanja, programih poklicno-tehniškega izobraževanja ter programih poklicnega tečaja. Opravljena poklicna matura je pogoj za dokončanje izobraževanja. Po končanem izobraževanju in z opravljeno poklicno maturo dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo.

    Cilj poklicne mature je preveriti uspešnost izobraževanja pri temeljnih splošnoizobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetih ter celovitost praktične strokovno-poklicne usposobljenosti. Dijak jo dokaže z izdelkom ali storitvijo, pri čemer mora pokazati tudi strokovno-teoretično znanje in sposobnost njegove uporabe.

    Poklicna matura ima obvezni in izbirni del oziroma štiri izpitne enote, in sicer:

    a) obvezni del:

    ustni in pisni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

    ustni ali ustni in pisni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta;

    b) izbirni del:

    ustni in pisni izpit iz tujega jezika ali matematike (po izbiri dijaka);

    izdelek oziroma storitev in zagovor.

    Vsebina znanja, ki se preverja na poklicni maturi, ter načini preverjanja in ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih.

    Matura

    Matura je končni izpit (zunanji izpit na državni ravni), s katerim se na gimnazijah pridobi srednja izobrazba. Maturo sestavljajo skupni (obvezni) in izbirni predmeti.
    Obvezni maturitetni predmeti (materni jezik, tuji jezik in matematika) dajejo znanje, pomembno za študij na univerzi. Izpit iz tujega jezika in matematike lahko kandidat opravlja na osnovni ali višji zahtevnostni ravni.
    Pri izbirnih maturitetnih predmetih si je mogoče pridobiti znanje, ki je pomembno za nadaljevanje posameznega univerzitetnega študija. Kandidat si ob upoštevanju pravil izbere dva izbirna predmeta, lahko pa tudi tretjega (šesti predmet pri maturi).
    Vsebina izpita oziroma znanje, ki se preverja na maturi, raven zahtevnosti in pogoji izvedbe (kot na primer trajanje, dovoljeni pripomočki) ter načini preverjanja in ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih.

    PREDMETNIK

    Poklicno in strokovno izobraževanje

    V programih poklicnega in strokovnega izobraževanja predmetnik sestavljajo:

  • splošnoizobraževalni predmeti,

  • strokovno-teoretični predmeti,

  • praktično izobraževanje in

  • interesne dejavnosti.

    Praktično izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju s šolsko organizacijo izobraževanja vključuje praktični pouk v šoli (v šolskih delavnicah oziroma specializiranih učilnicah ali na šolskih posestvih oziroma deloviščih), v nekaterih programih pa še delovno prakso.

    Praktično izobraževanje z dualno organizacijo izobraževanja obsega:

  • praktični pouk v šoli ali medpodjetniškem centru in

  • praktično izobraževanje pri delodajalcu.

    Praktični pouk v šoli se izvaja po katalogu znanja, pri delodajalcu pa tako, kot je določeno v izpitnem katalogu.


    Gimnazija
    V gimnazijskih programih predmetnik sestavljajo:
    • obvezni predmeti,
    • izbirni predmeti,
    • izbirni strokovni predmeti (strokovna gimnazija),
    • druge oblike samostojnega in skupinskega dela (umetniška gimnazija) in
    • obvezne izbirne vsebine.

    DELITVE DIJAKOV V SKUPINE TER SODELOVANJE SODELAVCEV

    Pri vsakem programu v tej publikaciji je navedeno, pri koliko urah določenega predmeta v posameznem letniku se dijaki oziroma vajenci delijo v skupine ter koliko dijakov oziroma vajencev je lahko največ v skupini. Če je med izvajalci posameznih predmetov v določenem programu predviden tudi sodelavec (laborant, korepetitor), je zanj pri posameznem predmetu in letniku prikazano tisto število letnih ur, pri katerih sodeluje pri pouku poleg učitelja. V posameznih preglednicah je prikazan tudi način njegovega sodelovanja, in sicer lahko sodeluje pri določenih urah bodisi na oddelek bodisi na skupino ali tako na skupino kot na oddelek.

    INTERESNE DEJAVNOSTI V POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

    Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnikov izobraževalnih programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja ter poklicno-tehniškega izobraževanja. Čeprav je namen interesnih dejavnosti razbremeniti dijake oziroma vajence od šolskega pouka, pomenijo med drugim tudi enega od načinov za razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, na eni strani povezanega s cilji programov, ki jih izvaja posamezna šola, ter na drugi strani s spoznanji o socialnem okolju, v katerem šola deluje. Hkrati je z interesnimi dejavnostmi dijakom in vajencem omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena s programom, po katerem se izobražujejo, ter da spoznavajo svoje talente, jih razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma različnost. Z možnostjo proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos dijaka ali vajenca do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve.
    Interesne dejavnosti se izvajajo kot vsebinski sklopi v čim bolj strnjeni obliki in ne kot razporejene ure v okviru urnika. Dijaki oziroma vajenci na podlagi programske ponudbe šole, ki je sestavni del letnega delovnega načrta šole, svobodno izbirajo med posameznimi ponujenimi dejavnostmi. Čeprav šole same z letnim delovnim načrtom opredelijo konkretne interesne dejavnosti, morajo pri tem obvezno načrtovati vsaj v predpisanem minimalnem obsegu tiste vsebine, ki so določene v okviru tako imenovanega “obveznega enotnega dela” v posameznih vrstah programov.
    Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak oziroma vajenec lahko izbira sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski program.

    OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V GIMNAZIJI

    Obvezne izbirne vsebine so sestavni del predmetnikov programov splošnih in strokovnih gimnazij. Od predmetov se razlikujejo po načinu izvajanja. Šole izvajajo programe na podlagi Kataloga obveznih izbirnih vsebin, ki ga pripravi Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ali pa ga izdelajo same. Šole izvajajo obvezne izbirne vsebine same ali v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Izbirne vsebine naj dijakom dajejo možnost pridobivanja znanja in spretnosti po njihovih individualnih željah in nagnjenjih v skladu z njihovimi vrednotami in življenjskimi cilji. Obvezne izbirne vsebine so dejavnosti, ki jih šola ponuja dijakom zelo avtonomno, izvaja pa praviloma v strnjeni obliki. Zato obvezne izbirne vsebine niso niti predmeti niti nadomestilo za pouk niti s podrobnim učnim načrtom omejene dejavnosti.

     

    Obvezne izbirne vsebine se delijo na:

  • vsebine, obvezne za vse dijake ter

  • vsebine, povezane z dijakovo prosto izbiro.


    Organiziranje obveznih izbirnih vsebin:

    Šola je pedagoško in organizacijsko odgovorna za izvedbo obveznih izbirnih vsebin. Po lastni presoji in odgovornosti dijaku prizna opravljene vsebine iz sklopa dijakove proste izbire za določeno šolsko leto, tudi če jih ni opravil v organizaciji šole. To so lahko:
  • glasbena šola,
    organizirani športni in plesni treningi,
    aktivnosti v pevskem zboru ali drugem kulturno-umetniškem društvu,
    tečaji tujih jezikov in računalništva ter drugih spretnosti in znanja,
    aktivna udeležba v šolskem krožku,
    gledališki, filmski in glasbeni abonmaji,
    raziskovalna naloga,
    tečaj cestnoprometnih predpisov,
    pedagoško delo v planinski, taborniški ali skavtski organizaciji,
    tekmovanje v znanju,
    organizirano prostovoljno socialno delo,
    sodelovanje v drugih društvih (gasilskem, ekološkem, interesnem, ...),
    druge vsebine po presoji šole.

     

    Šola obvezne izbirne vsebine organizira praviloma tako, da dijak v prvih treh letnikih vsako leto opravi najmanj tretjino obveznega dela obveznih izbirnih vsebin.

    ZNANJE IN IZOBRAZBA STROKOVNIH DELAVCEV

    Zahtevane izobrazbene pogoje za vse strokovne delavce opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 96. in 97. členu. Minister, pristojen za šolstvo, z odredbami oziroma s pravilniki določi konkretne izobrazbene pogoje za vse strokovne delavce.

    Odredbi o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev in laborantov v gimnazijskih programih sta objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije št. 14/99 oziroma 14/02.

    Odredbi o smeri in stopnji izobrazbe učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov sta objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije št. 60/99 in 77/00. Odredbe o smeri in stopnji izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja pa v Uradnnih listih Republike Slovenije št. 3/00, 22/00, 51/00, 64/00, 77/00, 8/01 in 69/01.

    KATALOGI ZNANJA IN IZPITNI KATALOGI V PROGRAMIH POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA

    Katalogi znanja so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti, ki so navedene v posameznem katalogu znanja.

    Iz katalogov znanja za strokovno-teoretične predmete in praktično izobraževanje je razvidna didaktična aplikacija in prehod od poklicnih zahtev, prek ciljev izobraževanja, vsebine oziroma standardov znanja do posebnosti izvedbe.

    Katalogi znanja vsebujejo: ime predmeta, število ur po posameznih letnikih in oblike izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja in posebnosti, povezane s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, okvirni seznam literature ter povezanost z drugimi predmeti.

    Izpitni katalogi določajo standarde znanja pri predmetih, ki se preverjajo in ocenjujejo pri poklicni maturi ali zaključnem izpitu. Izpitni katalogi vsebujejo: vsebine in znanja oziroma cilje, merila ter oblike in načine ter kriterije ocenjevanja, literaturo kot podlago za pripravo na izpit, čas izvedbe (če ni enotno določeno s pravilnikom oziroma ustreznim predpisom), dovoljene učne pripomočke itd. Izpitni katalog lahko določa še druge zahteve, ki jih je treba preveriti pri izpitu.

    UČNI NAČRTI V GIMNAZIJSKIH PROGRAMIH

    Učni načrti so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti v učnem načrtu, ki so navedene v posameznem učnem načrtu, in minimalne standarde splošne izobrazbe.

    Učni načrti so pripravljeni v več različicah (strokovne gimnazije, programi gimnazije, prilagojeni za izvajanje na narodno mešanem območju). Pri maturitetnih predmetih se delijo na skupni (obvezni) in izbirni del.

    Učni načrti vsebujejo: ime predmeta, število ur po posameznih letnikih, možne oblike vzgojno-izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja znanja, okvirni seznam literature, povezanost z drugimi predmeti in didaktična navodila za izvedbo predmeta.

    Ker se gimnazijsko izobraževanje konča z maturo, Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, na predlog Republiške maturitetne komisije, vsako leto sprejme maturitetni izpitni katalog in predmetne izpitne kataloge. Maturitetni izpitni katalog opredeljuje cilje mature, določa število predmetov mature, predmete skupnega in izbirnega dela mature, načine ocenjevanja in obseg zunanjega ocenjevanja ter ravni zahtevnosti, na katerih se lahko preverja znanje pri posameznem predmetu. Predmetni izpitni katalogi vsebujejo izpitne cilje, zgradbo izpita in merila za vrednotenje izpita, izpitne vsebine in literaturo kot podlago za pripravo na izpit.