SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Izobraževalni program: AVTOLIČAR (ds)
IZPITNI KATALOG
Sprejeto na 43.seji
Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 11. 2000
1.
IME PREDMETA
PRAKTIČNI DEL ZAKLJUČNEGA IZPITA
2. IZPITNI CILJI
Na izpitu ocenjujemo:
stopnjo praktične usposobljenosti na poklicnem
področju,
povezanost strokovno-teoretičnih in praktičnih znanj,
ustrezen pristop in izbiro tehnoloških postopkov pri
opravljanju nalog,
uporabo ustreznih merilnih in kontrolnih postopkov,
upoštevanje predpisov s področja varstva pri delu in
varstva okolja,
racionalno rabo energije, materiala in časa.
3. PRIPOROČILA ZA UPORABO
Izpitna enota izdelek z zagovorom zajema samostojno izdelavo izdelka (enostavnega
sklopa) oziroma opravljanja storitve, ki se oceni. Ocenjevanje temelji na
doseženi povezanosti kandidatovih psihofizičnih, motoričnih in intelektualnih
sposobnosti, kulture dela in delovnih izkušenj.
Izbor
izdelkov/storitev za izpitno enoto je možno izbirati iz predlaganega seznama
oziroma iz razširjenega nabora na podobnem nivoju zahtevnosti. Navedeni
izdelki/storitve služijo izpitnemu odboru kot vodilo o primernosti in
tehnoloških zahtevah posamezne vrste izdelka/storitve, zato je možno za vmesni
preizkus ali zaključni izpit uporabiti izdelavo drugega primerljivega
izdelka/storitve. Vsi izdelki /storitve, navedeni v tem katalogu, so opisani
informativno.
Izpitne
izdelke/storitve oz. delovne preizkuse določi izpitni odbor. Priporočamo, da
izpitni odbor izda sklep o vrstah izpitnih nalog, eventualni pripravi
polizdelkov po predloženi dokumentaciji in drugih pogojih, ki jih mora
izpolniti kandidat.
Za pravilno
razumevanje tehnoloških zahtev je potrebno upoštevati doseženo stopnjo
kandidatovega znanja, zato naj izpitni odbor pri izbiri nalog upošteva:
1.
da
naloga ni serijski izdelek obratovalnice,
2.
da
naloga ni kopija obstoječih izdelkov,
3.
da
naloga ni del tekočega proizvodnega programa obratovalnice.
Zagovor je vezan
predvsem na izdelek /storitev in naj bo sestavljen iz:
opisa pravilne uporabe materialov,
zagovora varnostnih meril pri izdelavi,
opisa postopka dela.
Kandidat mora
izpitni komisiji predložiti dnevnike praktičnega dela vseh let izobraževanja.
Znanja, ki so
opredeljena v tem katalogu, so razdeljena v dve osnovni skupini: izdelki
/storitve, primerni za vmesni preskus znanja, in izdelki/storitve, primerni za
zaključni izpit.
4. ZNANJA, KI SE PREVERJAJO NA VMESNEM PREIZKUSU
Pri vmesnem preizkusu lahko preverjamo praktična znanja in
spretnosti, pridobljene v procesu praktičnega izobraževanja :
z individualnim
izpitnim delom oziroma enotnim
izpitnim delom,
in/ali z do 3 delovnimi preizkusi (po sklepu izpitnega
odbora).
Kandidat pripravi polizdelke po predpisani dokumentaciji
pred preizkusom, v skladu s sklepom izpitnega odbora. Na vmesnem preizkusu
opravi finalizacijo izpitnega dela.
4.1. TRAJANJE VMESNAGA PREIZKUSA
Vmesni preizkus traja do 7 ur ter zajema izdelavo izpitnih
nalog, tehnične dokumentacije in ustni zagovor. Za izpitno delo do 5 ur, za
delovne preizkuse do 2 uri. Ustni zagovor traja največ 20 minut.
4.2. SEZNAM IZDELKOV/STORITEV, PRIMERNIH ZA VMESNI PREIZKUS
IZDELEK oz. STORITEV
|
OPIS
|
TEHNOLOŠKE ZAHTEVE
|
Priprava
vozila
|
Kandidat
|
|
priprava
površine za nanašanje kita z lopatico, nanašanje kita za brizganje in
nanašanje predlaka
brušenje
kita za lopatico, zakrivanje neličanih delov vozila
nanašanje
kita ali predlaka
|
z
ročno in strojno obdelavo površino ustrezno pripravi;
napake
na površini pokrije s kitom, površino obrusi in jo pripravi (primerno zaščiti
neobdelovano površino) za brizganje predlaka,
pri
nanašanju kita za brizganje ali predlaka mora obdelovano površino očistiti
ter razmastiti in zaščititi dele vozila, ki jih ni potrebno obdelovati,
izbere
ustrezno brizgalko, si pripravi dvokomponentni kit ali predlak po ustreznem
mešalnem razmerju in ga nanese na površino v določeni debelini;
|
dokument:
delovni nalog;
ustrezna
izbira materialov, orodja in strojev glede na zaporedje delovnih postopkov;
pravilna
uporaba avtoličarskih materialov po navodilih proizvajalcev:
ravilno mešalno razmerje
kita in trdilca,
rušenje kita z ustreznimi
brusnimi papirji po določenem vrstnem redu;
pravilna
zaščita površine z lepilnim trakom, papirjem in ostalimi pripomočki, natančno
mešanje kita za brizganje s trdilcem (uporaba mešalne palice za prostorninsko
mešanje);
naravnanje
brizgalke za nanašanje pred uporabo (tlak, količina materiala),
upoštevanje
časa odzračevanja med nanosi;
|
brušenje
kita za brizganje ali predlaka
priprava
površine za barvni prehod (preliv) pri kovinskih ali akrilnih avtolakih
|
za
brušenje predlaka ali kita za brizganje je potrebno izbrati ustrezno brusilko
in brusno sredstvo,
površino
je potrebno pravilno in natančno obrusiti,
|
suho
strojno brušenje predlaka ali kita za brizganje (pri uporabi papirja za suho
brušenje) nato mokro brušenje z vodobrusnim papirjem in vodo;
obrušenje
dela vozila, na katerem se izvede barvni preliv, z brusno krpico in pasto.
pranje in sušenje vozila po brušenju;
|
priprava
plastičnih delov vozila za popravilo
|
plastični
deli so za barvanje zelo zahtevni, zato mora kandidat svoje delo še posebej
strokovno opraviti;
najprej
je potrebno plastiko oz. poškodovani del razmastiti, obrusiti, ponovno
razmastiti in očistiti,
sledi
kitanje in brušenje. nanesti je potrebno posebno temeljno barvo za plastiko
in kit za brizganje,
|
uporaba
materialov, namenjenih samo za obdelavo plastičnih mas,
uporaba
posebnih čistil in antistatikov za čiščenje in razmaščevanje,
obvezna
uporaba primerjev za plastiko;
upoštevanje
oznak plastičnih delov za razpoznavanje (pp-epdm,
abs),
|
5.
ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO NA ZAKLJUČNEM IZPITU
Pri praktičnem delu zaključnega izpita lahko ocenjujemo
praktična znanja in spretnosti, pridobljenih v procesu praktičnega
izobraževanja:
z individualnim
izpitnim delom oziroma enotnim
izpitnim delom ter do dveh delovnih
preizkusov,
s tehnično dokumentacijo, ki obsega tehnično in
tehnološko dokumentacijo ter kalkulacijo cene;
ustnim zagovorom.
Kandidat pripravi polizdelke po predloženi dokumentaciji
pred izpitom v skladu s sklepom izpitnega odbora. Na izpitu opravi finalizacijo
izpitnega dela. Tehnično poročilo izdela pod nadzorom.
5.1.
SEZNAM
IZDELKOV/STORITEV ZA PRAKTIČNI DEL ZAKLJUČNEGA IZPITA
S seznamom izdelkov/storitev so opredeljena znanja in
spretnosti, ki jih kandidat mora obvladati glede na cilje izobraževanja.
IZDELEK
oz. STORITEV
|
OPIS
|
TEHNOLOŠKE
ZAHTEVE
|
Priprava površine, priprava
lakov in lakiranje
|
Kandidat
|
|
priprava površine za nanašanje kita z lopatico, kita
za brizganje in predlaka
brušenje kita za lopatico, zakrivanje neličanih delov
vozila ,nanašanje kita ali predlaka
brušenje kita za brizganje ali brušenje predlaka
priprava površine za barvni prehod (preliv) pri
kovinskih ali akrilnih avtolakih
|
z ročno in strojno obdelavo površino ustrezno
pripravi (odstranjevanje rje);
napake na površini pokrije s kitom, ga obrusi, nato
očisti površino in jo pripravi (zaščiti neobdelovano površino) za brizganje
predlaka;
pri nanašanju kita za brizganje ali predlaka mora
površino očistiti ter razmastiti in zaščititi dele vozila, ki jih ni potrebno
obdelovati;
izbere ustrezno brizgalko;
pripravi
dvokomponentni kit ali predlak po ustreznem mešalnem razmerju in ga nanese na
površino v določeni debelini (odvisno od poškodbe);
za brušenje predlaka ali kita za brizganje mora
izbrati ustrezno brusilko in brusno sredstvo;
površino mora pravilno in natančno obrusiti;
|
dokument : delovni nalog;
ustrezna izbira materialov, orodja in strojev glede
na zaporedje delovnih postopkov;
pravilna uporaba avtoličarskih materialov po
navodilih proizvajalcev:
pravilno mešalno razmerje kita in trdilca,
brušenje kita z ustreznimi brusnimi papirji po
določenem vrstnem redu;
pravilna zaščita površine z lepilnim trakom, papirjem
in ostalimi pripomočki;
natančno mešanje kita za brizganje s trdilcem
(uporaba mešalne palice za prostorninsko mešanje);
naravnanje brizgalke za nanašanje pred uporabo (tlak,
količina materiala);
upoštevanje časa odzračevanja med nanosi;
suho strojno brušenje predlaka ali kita za brizganje
(pri uporabi papirja za suho brušenje), nato mokro brušenje z vodobrusnim
papirjem in vodo;
obrušenje dela vozila, na katerem se izvede barvni
preliv, z brusno krpico in pasto;
pranje in sušenje vozila po brušenju;
|
priprava avtolaka s pomočjo barvne kode na vozilu,
priprava laka za brizganje ter nastavitev brizgalke
|
na vozilu poišče barvno kodo, s katero po recepturi
zmeša potrebno količino in odtenek avtolaka;
avtolaku mora dodati trdilec in redčilo pred
brizganjem;
za nanašanje laka mora pravilno izbrati in nastaviti
brizgalko ter izbrati pravilno tehniko brizganja;
|
določanje recepture s pomočjo barvne kode na vozilu;
mešanje želene količine in odtenka barve s pomočjo
mikrotehnice, s pomočjo mikrofilma ali računalnika;
upoštevanje točno določene količine osnovnih barv pri
mešanju avtolaka;
dodajanje trdilca in redčila po navodilih
proizvajalca s pomočjo mešalne lestvice (palice);
nastavitev širine snopa, dotoka barve in zračnega
tlaka na brizgalki (posebno pri hvlp);
|
popravilo plastičnih delov vozila
|
plastični deli so za barvanje zelo zahtevni, zato
mora kandidat svoje delo še posebej strokovno opraviti;
najprej je potrebno plastiko oz. poškodovani del
razmastiti, obrusiti, ponovno razmastiti in očistiti;
sledi kitanje in brušenje;
nanesti je potrebno posebno temeljno barvo za
plastiko, kit za brizganje in avtolak;
|
uporaba materialov, namenjenih samo za obdelavo
plastičnih mas;
uporaba posebnih čistil in antistatikov za čiščenje
in razmaščevanje;
obvezna uporaba primerjev za plastiko;
dodajanje sredstev v avtolak za povečanje
elastičnosti;
upoštevanje oznak plastičnih delov za. razpoznavanje
(pp-epdm, abs);
|
odpravljanje napak po lakiranju
|
po končanem lakiranju in sušenju izdelek pregleda ter
odpravi morebitne napake;
prašne delce v laku mora obrusiti, sledi poliranje
brušenega dela;
|
brušenje napak po lakiranju s posebnim brusnim
papirjem (p 2000);
poliranje brušenega dela s tremi vrstami polirnih
past, različnih po grobosti;
(strojna izvedba dela za doseganje pravega učinka in
kvalitete);
|
6.
TRAJANJE IZPITA
Praktični del zaključnega izpita traja do 11
ur ter zajema izdelavo izpitnih nalog, tehnične dokumentacije in ustni zagovor.
Za izpitno delo do 8 ur, za delovne preizkuse do 3 ure. Ustni zagovor traja
največ 20 minut.
7.
OCENJEVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI
Izpitni odbor pripravi kriterije za
ocenjevanje tako, da za posamezne naloge upošteva naslednja razmerja:
PODROČJE OCENJEVANJA
|
DELEŽI
enota z dokumentacijo
|
DELEŽI
enota brez dokumentacije
|
1.
Priprava
in izvedba naloge
|
20 - 40 %
|
|
2.
Strokovnost
(kakovost)
|
40 - 60 %
|
|
3.
Tehnična
dokumentacija (pri 1 nalogi)
|
0 -20 %
|
|
4.
Ustni
zagovor
|
10 - 20 %
|
|
SKUPAJ
|
100 %
|
|
7.1.
DOLOČANJE
SKUPNE OCENE
Pri določanju skupne ocene praktičnega dela
zaključnega izpita upoštevamo, da je delež:
vseh izpitnih
del najmanj 80 % in
vseh delovnih
preizkusov največ 20 %.
Pri dogovoru o točkovnem vrednotenju
izpitnih nalog se mora skupna točkovna vrednost pretvoriti v ocenjevalno
lestvico, ki je petstopenjska in obsega ocene od odlično (5) do nezadostno (1).
Priporočilo za pretvorbo števila točk v
oceno:
odlično (5)
|
100 do 92 točk
|
|
Dosežek, ki nadpovprečno zadovoljuje postavljene zahteve,
|
prav dobro (4)
|
od 91 do 81 točk,
|
|
dosežek, ki v celoti zadovoljuje postavljene zahteve,
|
dobro (3)
|
od 80 do 67 točk,
|
|
Dosežek, ki v splošnem zadovoljuje postavljene zahteve,
|
zadostno (2)
|
od 66 do 50 točk,
|
|
dosežek, ki kaže na pomanjkljivosti, vendar še zadovoljuje
postavljene zahteve,
|
nezadostno (1)
|
49 ali manj točk,
|
|
dosežek, ki ne zadovoljuje postavljenih zahtev in kaže na
pomanjkljivo temeljno znanje.
|
Kandidat je ocenjen z oceno odlično:
Izdelek/storitev je izdelan/a v predpisanem
času, kandidat ga/jo je izdelal brez pomoči nadzornika. Dosledno so bili
upoštevani varnostni predpisi. Delovne postopke je izvajal pravilno in v
ustreznem zaporedju. Kandidat razume zastavljena vprašanja in naloge pri
zagovoru izdelka. Odgovarja samostojno brez dodatnih vprašanj in razlag.
Kompleksno obvlada učno snov, spretno povezuje vzroke in posledice. Pri
odgovarjanju je natančen in sistematičen.
Kandidat je
ocenjen z nezadostno oceno:
Pri izdelavi je kandidat negotov in
potrebuje stalno vodenje nadzornika. Večkrat krši predpise o varnosti in redu v
delavnici. Izkoristki so slabi, poraba materiala je nadpovprečna, izdelek je
vizualno neustrezen. Površinska obdelava je slaba ali neprimerna. Predviden čas
za izdelavo prekorači za več kot 20 %. Delovni postopki niso izvedeni pravilno
in ne v ustreznem zaporedju. Pri delu ni samostojen in stalno potrebuje
nadzornikovo pomoč za reševanje enostavnih problemov.
8.
DOVOLJENI PRIPOMOČKI
Pri praktičnem delu zaključnega izpita so
dovoljeni naslednji pripomočki:
stroji, orodja, naprave in pripomočki, skladno z
izpitnim gradivom,
priročniki, učbeniki, prospekti in katalogi
proizvajalcev.
9.
LITERATURA IN DRUGI VIRI
Za kandidate je priporočena literatura (in
drugi viri), objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in
strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno
izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.