SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: AVTOMEHANIK (ds)

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

TEHNOLOGIJA

s predmetnimi področji:

  • kemija, gradiva,

  • varstvo pri delu, ekonomika in organizacija dela,

  • tehnologija strojna,

  • tehnologija motornih vozil.

    2. ŠTEVILO UR

    Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

    Letnik

    Oblike izobraževalnega dela

     

    Teorija (ur)

    Vaje (ur)

    Skupaj (ur)

    1.

    120

    30

    150

    2.

    96

    16

    112

    3.

    90

    15

    105

    skupaj

    306

    61

    367

     

    3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

    Pri tem predmetu vajenci spoznajo in pridobijo teoretične osnove in poklicna znanja, ki so potrebna za usposobitev za konkretno delo. Spoznajo zakonitosti delovanja sklopov in naprav.

    Vajenci naj:

  • spoznajo osnove podjetništva, obvladovanja stroškov in kalkulacij;

  • poznajo pojme, ki opredeljujejo ekološke in delovne pogoje;

  • razumejo odnose v naravi ter vplive na okolje, ki izhajajo iz izdelave, uporabe, vzdrževanja ali odstranjevanja strojev, naprav in njihovih sklopov, potrošnih izdelkov ipd.;

  • obvladajo, za svoje strokovno področje, pravilne postopke za rokovanje, skladiščenje in odstranjevanje (ev. reciklažo) za okolje škodljivih oziroma obremenjujočih snovi;

  • poznajo ukrepe in postopke za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje (npr. hrup, emisije, sevanja ipd.), s svojega strokovnega področja;

  • poznajo predpise in zakone, ki urejajo varstvo pri delu ter ukrepe za preprečevanje delovnih nezgod (materialne škode oziroma telesne in duševne poškodbe delavcev);

  • obvladajo varno in pravilno ravnanje z delovnimi sredstvi ter opreme za osebno varstvo;

  • obvladajo metode in postopke za racionalizacijo uporabe energije, materiala in časa;

  • znajo načrtovati in pripraviti potek dela, kot tudi kontrolirati in oceniti rezultate dela;

  • bodo usposobljeni za določitev postopka popravila na osnovi delovnih navodil;

  • obvladajo osnove zagotavljanja kvalitete opravljene storitve in dela delovne enote;

  • znajo organizirati lastno delo, tako da bi opravili s čim manj stroški;

  • poznajo lastnosti, zgradbo in uporabo osnovnih in pomožnih kovinskih in nekovinskih gradiv;

  • poznajo različne varilne postopke in znali variti, lotati ter termično razdvajati in spajati z lepljenjem kovinske in nekovinske materiale;

  • poznajo in obvladali različne postopke ročne obdelave in preoblikovanja ter rokovanja z ročnimi orodji;

  • poznajo uporabnost in obvladali različne postopke obdelave z odrezavanjem (strojna obdelava);

  • poznajo postopke pri površinski obdelavi gladkih pločevinastih površin, njihovi protikorozijski zaščiti in lakiranju in pri tem uporabljenih materialih;

  • obvladajo znanja o obdelavi po popravilu nedostopnih notranjih površin in votlih delov z osnovnim premazom in lakiranjem

  • poznajo sestavne dele, sklope, naprave, sisteme motornih vozil in voznih sredstev ter motorja z notranjim izgorevanjem, njihove tehnične rešitve (izvedbe), funkcijo, gradiva za izdelavo  ter principe delovanja;

  • poznajo mehaniko in tehniko motornih vozil in voznih sredstev, s poudarkom na razdelitvi, zgradbi, funkciji in medsebojnem delovanju delov, sklopov in pomožnih naprav;

  • obvladajo znanja o funkciji in funkcijski povezavi sistemov tehnike motornih vozil s pomočjo tehnične dokumentacije in predpisov;

  • obvladajo diagnosticiranje, nastavljanje, vzdrževanje, popravilo, presojo funkcije in stanja sestavnih delov, sklopov, naprav, sistemov na motornih vozil in voznih sredstev ter motorju z notranjim izgorevanjem;

  • bodo usposobljeni za sistematično iskanja in lokaliziranja ter metodično postavitev diagnoze napak na motorju z notranjim izgorevanjem, mehaničnih, električnih, elektronskih, pnevmatskih in hidravličnih napravah, sklopih in delih;

  • bodo usposobljeni za presojo stopnje obrabe in preostale uporabnosti posameznih delov ob upoštevanju optimalnega delovanja, obremenljivosti in priporočljivosti preventivnega popravila;

  • obvladajo postopke ocenitve poškodb (škode) in urejanja odškodninskih  postopkov, kot tudi izdelavo predračunov in vseh ekonomskih izračunov v avtoremontni delavnici;

  • znajo meriti in kontrolirati z enostavnimi merilnimi in kontrolnimi napravami;

  • obvladajo preizkuse in meritve, ter njihovo zaporedje v tehniki motornih vozil kakor tudi ocenitev kontrolnih in merilnih rezultatov;

  • obvladajo poklicno usmerjena znanja o merilnih in kontrolnih postopkih ter uporabi merilnih (tudi računalniško vodenih) in kontrolnih naprav, orodij in strojev;

  • obvladajo vgradnjo, nastavljanje, vzdrževanje in popravilo dodatne opreme in naprav v vozila;

  • znajo pravilno postopati pri reševanju in transportu poškodovanih vozil in obvladali predpisov oziroma zakonov s področja cestnega prometa;

  • obvladajo znanja o notranjem transportu in transportnih sredstvih ter vzdrževanju naprav v delavnici kot so orodja, aparati, stroji in druge naprave;

  • imajo odgovoren odnos do kvalitete opravljenega dela, do strank, delovnih sredstev  in ekologije;

  • bodo sposobni kritičnega presojanja in odgovornega ravnanja na svojem delovnem področju.


    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1. LETNIK

    Informativni cilji

    		 Formativni cilji Socializacijski cilji Posebnosti v izvedbi

    Vajenci:

    Vajenec:

    Vajenci:

    		  

  • Spoznajo zgodovinski razvoj varstva pri delu doma in po svetu.

  • Opredelijo pomen varstva pri delu,

  • Seznanijo se z zakonskimi določili s področja varstva pri delu v R Sloveniji.

  • Seznanijo se s pravilnikom o varstvu pri delu in požarni varnosti na šoli.

  • Naučijo se katere so njihove dolžnosti in pravice s področja varstva pri delu.

  • Seznanijo se z obveznostmi delodajalcev do delojemalcev.

    • Dobi pregled nad zakonskim področjem varstva pri delu.

    Poiskati si zna zakonska določila, ki jih mora poznati kot delojemalec.

    Zaveda se ukrepov odgovornosti s področja varstva pri delu glede na vrsto kršitve.

    Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu.

    		  

  • Poznajo definicijo in postopek ukrepanja v primeru delovne nesreče.

  • Razlikujejo med viri in vzroki poškodb pri delu.

    • Navajajo se na varovanje pred poškodbami in obolenji, ki so posledica  dela

    Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu

    		  

  • Seznanijo se z namenom izvajanja tehničnega varstva.

  • Ločijo pojme pomožni delovni prostori, delovni prostor, delovno mesto.

  • Seznanijo se z normativi in standardi v opremljenosti pomožnih delovnih prostorov in delovnih prostorov.

  • Seznanijo se s posledicami obremenitev pri delu in s preprečevanjem obremenitev, ki so zdravju škodljive.

  • Spoznajo sistem zdravstvene zaščite zaposlenih pri nas.

    • Pojasni pomen tehničnega varstva pri svojem delu.

    Opiše osnovne značilnosti delovnega okolja.

    Sestavijo seznam opravil, ki jih opravi delojemalec pri vzdrževanju delovnega mesta.

    Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu.

    		  

  • Spoznajo delovna sredstva, ki škodljivo delujejo na človeka.

  • Poznajo tehnične ukrepe, ki jih izvajamo: pri gibajočih in vrtečih se delih strojev in naprav, pri električni energiji, pri nakopičeni mehanski energiji in toplotni energiji v obratovalnici.

    • Pozna uporabo in način delovanja posameznih tehničnih ukrepov, ki jih srečuje v delovnem okolju.

    Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu.

    Navaja se na upoštevanje in izvajanje ukrepov s področja varstva pri delu.

    Vaja:

    Na osnovi ogleda šolskih delavnic izdela poročilo o opremljenosti delavnic s področja varstva pri delu.

  • Poznajo pravila varnega dela.

  • spoznajo temeljni pomen organiziranosti nadzora nad izvajanjem varstva pri delu

  • Seznanijo se z oblikami izobraževanja na področju varstva pri delu.

  • Opredelijo pomen osebnih zaščitnih sredstev.

  • Poznajo osebna zaščitna sredstva, ki jih uporabljajo pri različnih delih.

    • Izdelajo predloge za opozorila za varno delo v delovnih prostorih.

    Navajajo se na uporabo zaščitnih sredstev za osebno varnost.

    Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu.

    Razvija občutek odgovornosti za delo, ki ga opravi sam

    Navaja se na natančnost in zbranost pri delu.

    Vaja:

    Pripravi poročilo o potrebnih varnostnih sredstvih in opremi v obratovalnici.

  • Spoznajo pomen zaščite pred požari v R Sloveniji.

  • Osvoji znanja o protipožarni varnosti v obratovalnici.

    • Opiše in zna izvajati ukrepe za protipožarno varnost v obratovalnici

    Se navaja na upoštevanje in izvajanje ukrepov s področja protipožarnega varstva

    Vaja:

    Ogled protipožarne opreme v šolskih delavnicah.

  • Utrdijo pojme: zgradba atoma, zgradba molekule, čista snov, zmes, element.

  • Utrdijo poznavanje kemijskega procesa oksidacija – redukcija.

  • Utrdijo znanje o kislinah, bazah in soleh ter navežejo pridobljeno znanje na stroko.

  • Poznajo kemijske lastnosti tehnično važnih elementov (O, H2, N, S, C) in njihovih spojin, ki se pojavljajo pogosto v stroki.

  • Seznanijo se z vplivom dušikovih in žveplovih oksidov na okolje.

    • Povezujejo utrjeno znanje iz osnovne šole z novo učno snovjo.

    Interpretirajo posledice dušikovih in žveplovih oksidov na okolje.

    Uredi in poveže kemijske lastnosti tehnično važnih elementov v urejen sistem.

    Navede osnovne značilnosti ogljika.

    Pridobiva si sposobnost za reševanje tehnoloških problemov.

    Navaja se na samostojnost in samoiniciativnost pri delu.

    Razvija si pozitivni odnos do materialnih dobrin.

    Navaja se na uporabo različnih informacijskih virov.

    Razvija ekološko zavest.

    Vaja:

    Preverijo s pomočjo kemičnih poskusov, kako vplivajo dušikovi in žveplovi oksidi na okolje.

  • Seznanijo se s kristalno zgradbo kovin in nekovin.

  • Osvojijo znanja o fizikalnih lastnostih kovin (trdnost, trdota, kovnost, zven, gostota, vrelišče, tališče, prevajanje električnega toka).

  • Ločijo med trdnostjo in trdoto kovin.

  • Spoznajo kemijske lastnosti kovin.

  • Razlikujejo med manj in bolj reaktivnimi kovinami.

    • Primerjajo fizikalne lastnosti kovin in nekovin.

    Uporabi poznavanje kemijski lastnosti kovin pri spoznavanju nove učne snovi in tehnoloških postopkov.

    Razlikujejo kovine od amorfnih snovi.

    		  

    Vaja:

    Opravi merjenja fizikalnih lastnosti pri različnih kovinah in ovrednoti dobljene rezultate.

    Izvede sistem reakcij med kislinami in kovinami in sestavi lestvico reaktivnosti kovin.

    Opazuje sistem reakcij med kisikom in kovinami in sestavi lestvico reaktivnost kovin.

  • Pozna osnovne lastnosti čistega železa in njegovih zlitin.

  • Seznani se z diagramom stanja Fe-Fe3C

  • Pozna postopke predelave železove rude v surovo železo in postopek predelave surovega železa v jekla in litine.

  • Seznani se z osnovnimi normativi in standardi za označevanje jekel in litin.

  • Poznajo osnovne skupine jekel in litin.

  • Seznani se s postopki predelave ( litja, valjanja, iztiskavanja, kovanja) jekel in litin v polizdelke.

  • Pozna namen in postopek toplotne obdelave (kaljenje, lokalno kaljenje, poboljšanje, žarenje, utrjevanje površin).

    • Navede osnovne lastnosti čistega železa.

    Analizira pomen ogljika kot legirnega elementa.

    Ob uporabi literature prepozna različne strukture v diagramu fe-fe3c in pomen samega diagrama.

    Opiše postopek pridobivanja jekel in litin in njihovo primarno predelavo.

    Pozna postopke predelave jekel in železovih litin v polizdelke.

    Razlikuje jekla in litine glede na njihovo uporabo.

    Ob uporabi priročnika pojasni standardno oznako jekla ali litine.

    Razloži pomen in namen toplotne obdelave (kaljenje, lokalno kaljenje, poboljšanje, žarenje, utrjevanje površin).

    Ločuje načine toplotne obdelave, glede na spremembe, ki jih dosežemo pri toplotni obdelavi.

    Opiše potek in spremembe, ki nastanejo pri posameznih toplotnih obdelavah (kaljenje, lokalno kaljenje, poboljšanje, žarenje, utrjevanje površin).

    		  

    Vaja:

    Poišče v priročniku oznako za dano jeklo in litino ( vsak svoje) v različnih standardih.

  • Seznani se s postopki pridobivanja barvnih kovin iz njihovih rud ( aluminij, baker).

  • Pozna lastnosti in uporabo čistih barvnih kovin (aluminij, baker, magnezij, kositer, svinec, cink, krom, nikelj, wolfram, plemenite kovine) in njihovih zlitin v avtomobilski industriji.

  • Pozna vrste in uporabo lotov.

    • S svojimi besedami opiše postopek predelave aluminija in bakra iz njihovih rud.

    Uredi in poveže v sistem barvne kovine, ki jih uporabljajo v avtomobilski industriji, po kriteriju lastnosti in uporaba.

    		    

  • Osvoji znanja o namenu preizkušanja kovinskih gradiv.

  • Osvoji znanja o vrstah mehanskih preizkusov, o nateznem preizkusu, o načinu in namenu merjenja trdote.

  • Pozna namen izvedbe in vrste tehnoloških preizkusov.

  • Seznani se s postopki tehnološkega preizkušanja pločevine, trakov in cevi.

  • Seznani se s postopkom preizkušanja sposobnosti pločevine za globoko vlečenje.

  • Seznani se z neporušitvenimi metodami preizkušanja kovinskih gradiv.

    • Razloži namen preizkušanja kovinskih gradiv.

    Uredi in poveže v sistem mehanske in tehnološke preizkuse po kriterijih: vrste preizkusov, načini izvedbe, ....

    Definira pojem trdote in opiše postopke različnih načinov merjenja trdote.

    Razloži pomen izvajanja tehnoloških preizkusov.

    Izvede tehnološke preizkuse pločevine in trakov, preizkusi sposobnost pločevine za globoko vlečenje in oceni rezultate.

    Našteje in opiše osnovne neporušitvene metode preizkušanja gradiv.

    		  

    Vaja:

    Izvedba nateznega preizkusa na pločevini.

    Merjenje trdote po Rockwell, Brinell, Vickers.

    Izvedba tehnoloških preizkusov trakov.

    Izvedba preizkusov sposobnosti pločevine za globoko vlečenje.

    Izvedba magnetne in penetracijske metode preizkušanja gradiv.

  • Sintranje: faze sintranja. Sintrani izdelki uporaba pri vozilih in voznih sredstvih.

    		•      

  • Poznajo delovanje elektrolitske celice, galvanskega člena in akumulatorja.

  • Pozna vrste in pojavne oblike korozije (oksidacija, elektrokemijska korozija ).

  • Pozna pripravo kovin za antikorozijsko zaščito.

  • Seznani se z postopki antikorozijske zaščita ( galvanizacija, fosfatizacija, kromova pasivizacija, kataforeza, nanos zaščitnih premazov).

  • Osvojijo pojme: pigment, barvilo, lak, topilo, razredčilo, smole.

  • Seznanijo se z lastnostmi in uporabo barv, lakov in topil, ki jih uporabljamo v avto industriji.

    • Razloži kateri procesi pripeljejo do korozije kovine.

    Našteje in opiše možne načine priprave delov za zaščito pred korozijo.

    Uredi in poveže posamezne postopke antikorozijske zaščite v pojmovno mapo.

    		  

    Vaja:

    Izdelajo poskus pri.katerem opazujejo potek korozije pri različnih kovinah.

    Izberejo snovi za zaščito kovin pred korozijo iz literature.

    Izdelajo poskus za izbor ustreznega zaščitnega sredstva pred korozijo.

  • Osvojijo pojme (monomer, polimer, polimerizacija, naravni in umetni polimeri).

  • Seznanijo se z strukturmi značilnosti ( termoplast, duroplast, elastomer) in najvažnejšimi polimeri v avtomobilski industriji (polietilen, polistiren, polivinil klorid, polipropilen, poliestrii, najlon).

  • Poznajo nekatere fizikalne in kemične lastnosti umetnih polimerov (prevodnost toplote,odpornost na kisline,mehanska odpornost, odpornost na topila, preizkus taljivosti).

  • Seznani se z pomen polimerov njihovo reciklaža in trajnim odstranjevanje.

  • Seznanijo se z zgradbo, lastnostmi, vrstami in uporabo kompozitnih materialov v avtomobilski industriji.

    • Definirajo pojme monomer, polimer, polimerizacija.

    Ločijo naravne in umetne polimere.

    Ločijo različne umetne polimere, glede na njihovo kemično sestavo in strukturne lastnosti.

    Poznajo varne postopke odstranjevanja polimerov.

     spoznajo pomen ločenega zbiranja polimerov.

    Izdelajo pojmovno mapo, v katero zajamejo umetne mase, ki jih uporabljajo v avtomobilski industriji.

    		    

  • Seznanijo se s postopkom pridobivanja stekala in keramike.

  • Poznajo vrste, lastnosti in uporabo stekla in keramike v avtomobilski industriji.

    • Uredijo in povežejo pojme in postopke, ki se navezujejo na steklo in keramiko.

    		    

  • Poznajo izvor, sestavo in postopke predelave nafte.

  • Pozna vrste, lastnosti in uporabo posameznih tekočih goriv.

  • Pozna vrste, sestavo in lastnosti maziv in olj, ki jih uporabljamo v avtomobilski industriji.

  • Pozna lastnosti in uporabo gume v avtomobilski industriji.

  • Seznani se z tehnični uporabnimi plini.

    • Razlikujejo med posameznimi vrstami naftnih derivatov.

    Izdela pojmovno mapo o uporabi in lastnostih naftnih derivatov, ki jih uporablja avtomobilska industrija.

    		    

  • Osvoji znanja o merjenju in kontroli v strojništvu.

  • Pozna osnovna merila in merilne pripomočke s katerimi se bo srečeval v praksi (merilne letve, tračna merila).

  • Osvoji znanja o kljunastih merilih; višino merilih in vijačnih merilih

  • Osvoji znanja o merilih za merjenje in kontrolo kotov in nagibov.

  • Osvoji znanja nenastavljivih merilih, merilnih pripomočkih in šablonah.

  • Osvoji znanja o postopkih in orodjih, ki jih bo uporabil pri zarisovanju.

    • Razloži namen in pomen merjenja v strojništvu.

    Našteje veličine in pozna njihove merske enote, ki se najpogosteje merijo v strojništvu.

    Našteje in definira vzroke napak ,ki se pojavljajo pri merjenju.

    Na osnovi primerov zna pojasniti uporabnost merilnih letev in tračnih meril.

    Našteje in opiše dele posameznih meril.

    Pozna načine in principe merjenja z njimi.

    V odvisnosti od zahtev - natančnosti merjenja zna izbrati ustrezno merilo.

    Našteje in opiše uporabo kotnikov.

    Našteje vrste, dele in uporabnost kotomerov.

    Opiše princip delovanja libele v odvisnosti od zahteve; zna izbrati ustrezno nenastavljivo merilo, ter pozna osnovne principe dela z nenastavljivimi merili in kontrolnimi pripomočki.

    Izbere ustrezna orodja in pripomočke za zarisovanje ter ustrezno tehniko dela pri zarisovanju.

    		 

    Vaja:

    Merske enote v strojništvu merjenih veličin in njih pretvarjanje.

    Delo s kljunastim in vijačnim merili - nastavljanje mer in merjenje vzorcev.

    Delo z merili za merjenje kotov in nagibov.

  • Osvoji znanja o teoretičnih osnovah odrezovanja, gibanja pri odrezovanju, izbiri parametrov odrezovanja ter klinu kot geometrijski obliki uporabni za orodje pri odrezovanju.

    • Definira nastanek odrezka in za odrezovanje potrebna gibanja orodja in obdelovanca za postopek strojnega odrezovanja.

    Zna ob uporabi ustreznih tabel izbirati rezalni hitrost, podajanje in globino rezanja.

    Prepozna pomen hlajenja in mazanja pri odrezavanju.

    Zna pojasniti med medsebojno odvisnost osnovnih kotov na orodju v obliki klina in njihov pomen za proces odrezovanja.

    		  

    Vaja:

    Izbiranje parametrov odrezovanja iz tabel na osnovi zahteve tehnološkega postopka.

  • Pridobi osnovna teoretična znanja o postopkih ročnega odrezovanja, orodjih uporabnih pri teh postopkih in tehnoloških posebnosti postopkov ( sekanje s skači, piljenje, žaganje, strganje).

    • Zna v odvisnosti od zahtev izbrati ustrezni postopek ročnega odrezovanja

    V odvisnosti od izbranega postopka zna izbrati ustrezno vrsto in obliko orodja

    Teoretično tehnološko obvlada postopke ročnega odrezvanja

    		    

  • Osvoji znanja o postopkih izdelave in obdelave valjastih izvrtin (vrtanje, grezenje, povrtavanje, vrezovanje navojev) ter o orodjih uporabnih v ta namen.

    • Zna v odvisnosti od zahtev izbrati ustrezni postopke izdelave oziroma obdelave valjastih izvrtin.

    V odvisnosti od izbranega postopka zna ob pomoči tabel izbrati ustrezno vrsto in obliko orodja.

    Zna opisati za izdelavo oziroma obdelavo uporabljene pripomočke, naprave in stroje, ki se uporabljajo v avtomehanski dejavnosti.

    Teoretično tehnološko obvlada postopke izdelave in obdelave izvrtin.

    		  

    Vaja:

    Izbiranje orodij in njihovih geometrijske oblike iz tabel na osnovi tehnološkega zahtevka.

    2. LETNIK

    Informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    1. Uvod v motorna vozila:

    Vajenci spoznajo:

    Vajenci:

    		  

  • zgodovinski razvoj avtomobilizma,

  • klasifikacija motornih vozil,

  • razvrstitev vozil po namenu,

  • sestava motornega vozila.

    		•

  • razvoj avtomobilizma, namembnost posameznih vrst vozil in sestavni sklopi vozila,

  • zgradba vozila.

    		•

    Pridobivajo motivacijo za poklic, spoznavajo relacije človek-tehnika-delo, razvijajo možnosti za poklicno kariero.

    Snov obravnavamo informativno. Kasneje obravnavamo postopno  posamezne sklope in jih podrobno obdelamo glede na pomembnost, sestavo in delovanje.

    2. Izvedbe pogonov

    		      

  • motor spredaj - pogon zadaj,

  • motor spredaj - pogon spredaj,

  • motor zadaj - pogon zadaj,

  • motor med premama,

  • pogon na vsa kolesa.

    		•

  • možne izvedbe in karakteristike posameznih vrst pogonov,

  • znajo našteti nekaj tipov vozil z ustreznim načinom namestitve motorja in pogona.

    		•

    Pridobivajo poklicno identifikacijo, razvijajo odnos do strokovnih standardov.

    Uporabiti prospekte proizvajalcev avtomobilov.

    3. Okvir vozila

    		      

  • zgradba in oblike okvirjev,

  • samonosilna karoserija,

  • popravila okvirja.

    		•

  • primerjava okvirja in samonosilne karoserije z mostno konstrukcijo, trdnost in plastičnost,

  • pomembnost profilov nosilcev in materialov glede na dinamične obremenitve.

    		•   

    Snov povežemo z mehaniko in trdnostjo.

    4. Preme

    		      

  • toga sprednja prema,

  • nihalne sprednje preme,

  • nihalna prema s prečnimi vodili,

  • MacPhersonova noga,

  • prema z nihalnima ročicama

  • toge zadnje preme,

  • zadnje nihalne preme.

    		•

  • ločijo posamezne izvedbe prem in njihove karakteristike glede na obremenitve in vozne razmere,

  • podrobneje obravnavati togo sprednjo premo, ostale preme obravnavamo primerjalno,

  • poudariti dinamiko prem, Panhard drog in De Dionovo premo,

  • diagonalna namestitev vodil.

    		•   

    Pri podajanju snovi in demonstraciji uporabiti model toge in nihalne preme.

    5. Naprava za upravljanje vozila

    		      

  • volan z volanskim drogom,

  • gonila za upravljanje vozila,

  • servokrmilo,

  • servokrmilo – servotronic,

  • vzdrževanje naprave za upravljanje.

    		•

  • poznajo posamezne elemente krmilne naprave, njihove naloge, okvare in popravila,

  • razumejo zakaj se določena gonila uporabljajo pri določenih vozilih,

  • podrobneje obravnavati napravo pri togi premi in jo primerjati z napravo pri nihalni premi,

  • gonila z zobato letvijo, pol`evo gonilo,

  • servogonila - informativno,

  • varnostni volan in Airbag, z vidika varnosti.

    		•   

    Povezati s strojnimi elementi.

    6. Geometrija upravljanja

    		      

  • previs koles,

  • nagib premnega sornika,

  • stekanje koles,

  • kot zaostajanja,

  • smerni koti,

  • krmilni trapez,

  • nadkrmilje in podkrmilje,

  • nastavitve geometrije upravljanja

    		•

  • povežejo geometrijo koles s fizikalnimi zakonitostmi gibanja,

  • pomen geometrije podvozja glede na stabilnost vozila, varnost in obrabo,

  • vsak kot obravnavati posebej in poudariti njegov vpliv na vozne karakteristike. in obrabo.

    		•   

    Demonstracija optične in računalniške nastavitve geometrije podvozja.

    7. Kolesa

    		      

  • pesto kolesa,

  • platišča,

  • dimenzije platišč,

  • pnevmatika,

  • obraba pnevmatike,

  • dimenzije plaščev,

  • popravila pnevmatike,

  • uravnotoženje koles,

  • pritrjevanje koles na vozilo.

    		•

  • pomen označevanja platišč - poglobljena, razstavljiva,

  • vrste pnevmatik glede na zgradbo in namembnost,

  • znajo izbrati ustrezno pnevmatiko glede na namembnost,

  • pomen sile pri zategovanju vijakov,

  • motnje pri neuravnoteženih kolesih.

    		•   

    Povezati s strojnimi elementi – ležaji.

    Povezati  z gradivi - proizvodnja gum.

    Demonstrirati popravilo in montažo pnevmatike in uravnoteženje koles na ustrezni opremi.

    8. Vzmetenje

    		      

  • listnate vzmeti,

  • vijačne vzmeti,

  • torzijske vzmeti,

  • zračno vzmetenje,

  • hidropnevmatsko vzmetenje,

  • gumjaste vzmeti,

  • vzdrževanje vzmeti,

  • amortizerji,

  • stabilizatorji.

    		•

  • naloge vzmeti,

  • karakteristike posameznega načina vzmetenja,

  • spoznajo prednosti aktivnega vzmetene pred pasivnim

  • pomen dušenja nihanja vzmeti,

  • variabilno dušenje,

  • kontrola amortizerjev,

  • pomen stabilizatorjev.

  • vzdrževanje vzmetenja,

  • spoznajo tekočine ter pline v funkciji in uporabi vzmetenja,

  • spoznajo princip delovanja aktivnega vzmetenja.

    		•   

    Povezati s strojnimi elementi – vzmeti.

    Demonstrirati kontrolo delovanja amortizerjev na preizkusni stezi.

    9. Zavorni sistemi

    		      

  • predpisi

  • bobnaste čeljustne zavore,

  • vzdr`evanje in popravila čeljustnih zavor,

  • kolutne (disk) zavore,

  • mehanični prenos sil,

  • hidravlični prenos sil,

  • dvokrožni hidravlični sistem,

  • vzdrževanje hidravličnih zavor,

  • zračne zavore,

  • vzdrževanje zračnega zavornega sistema,

  • zaviranje priklopnega vozila,

  • vzdrževanje zračnega zavornega sistema,

  • kombinirani zavorni sistemi,

  • pomožne zavore,

  • naprave za preprečevanje blokiranja koles.

    		•

  • poznajo predpise o zavorah

  • so sposobni posamezne zavorne sisteme vzdrževati in popravljati

  • znajo kontrolirati delovanje zavor

  • poznajo pomen antiblokirnih sistemov

  • podrobneje obdelamo posamezne zavorne sisteme in mehanizme.

  • posebej poudarjamo kje nastajajo napake in kako te napake odpravljamo.

  • poudarek je na izvedbah predvsem glede varnosti  in  varčni  vožnji.

    		•   

    Povezati s fiziko - tlak v tekočinah, pojemek, vzvod,

    Povezati z TMV – kompresorji.

    Demonstrirati kontrolo zavor na zavornih valjih.

    10.   Sklopka

    		      

  • torne sklopke z vijačnimi vzmetmi,

  • vzdrževanje sklopk,

  • torne sklopke z membransko vzmetjo,

  • večlamelne sklopke,

  • centrifugalne sklopke,

  • hidrodinemične sklopke.

    		•

  • spoznajo naloge sklopke in delovanje,

  • velikost  prenosnega momenta sklopke glede na velikost, konstrukcijo in stanje.

  • poznajo vzroke za nepravilno delovanje in znajo odpraviti napake

  • podrobneje obravnavati torno sklopko z vijačnimi vzmetmi, ostale sklopke obravnavamo primerjalno,

  • poudarimo okvare sklopke in vzrokih za to ter odpravo le teh,

  • hidrodinamično sklopko obravnavamo posebej.

    		•   

    Pri vajah izmeriti in izračunati radius lamele, moment prenosa, tlak na lamelo in na osnovi teh pojasniti zakaj sklopka spodrsava.

    11.   Menjalnik

    		      

  • zobniški menjalniki,

  • menjalniki z dvema gredema,

  • multiplikatorji in reduktorji,

  • vzdrževanje zobniških menjalnikov,

  • avtomatični menjalniki.

    		•

  • spoznajo upore vožnje, velikosti  teh uporov glede na način vožnje in cestišče,

  • spoznajo delovanje zobniških menjalnikov in poznajo prednosti med posameznimi konstrukcijskimi izvedbami, planetna gonila,

  • menjalnike znajo vzdrževati

  • upori med vožnjo in naloga menjalnikov,

  • podrobneje obravnavati tristopenski zobniški menjalnik, ostale izvedbe obravnavati primerjalno,

  • princip delovanja avtomatičnih menjalnikov.

    		•  

    Povezava s strojni elementi – zobniki.

    Pri vajah izračunati prestavno razmerje menjalnika.

    12.   Prenosna naprava

    		      

  • kardanska gred,

  • kardanski zglobi,

  • viskosklopka,

  • gonila,

  • diferencial,

  • diferencialna zapora,

  • dodatne redukcije na pogonski gredi,

  • polgredi,

  • vzdrževanje diferencialnih gonil.

    		•

  • poznajo posamezne elemente prenosne naprave in njihovo nalogo,

  • primerjava prenosne naprave med različnimi izvedbami glede na vrsto pogona,

  • znajo posamezne elemente vzdrževati in popravljati,

  • podrobneje spoznajo konstrukcijo kardanske gredi,

  • obravnavati po en primerek križnih, elastičnih, homokinetičnih in tripoidnih zglobov,

  • naloga gonil in diferenciala,

  • pomen in izvedbe dodatnih redukcij na pogonskih gredeh,

  • vrste pogonskih gredi in gredi na sprednjih kolesih,

  • vzdrževanje celotne prenosne naprave.

    		•   

    Povezava strojni elementi in mehanika - gredi, vrsta ozobljenja, vrtilni moment, gredi.

    Pri  vajah uporabiti modele ali vozilo.

    13.   Električna oprema vozila

    		      

  • nizko napetostna instalacija,

  • akumulator,

  • svetlobna oprema.

    		•

  • spoznajo varovanje električnega krogotoka,

  • znajo vzdrževati akumulator,

  • poznajo predpise o svetlobni opremi na vozilu in znajo s tega vidika pripraviti vozilo na tehnični pregled,

  • izvedba električne inštalacije na vozilu in varovanje tokokroga, odprava napak,

  • zgradba akumulatorja, kapaciteta, vzdrževanje,

  • pri svetlobni opremi naj bo poudarek  na zakonskih predpisih  in varnosti tako za voznika kot za ostale udeležence v prometu.

    		•   

    Povezati z TMV - osnove elektrotehnike.

    Pri vajah demonstrirati merjenje napetosti na vodih in akumulatorju.

    14.   Karoserija

    		      

  • oblike karoserij,

  • vzdrževanje karoserije,

  • popravila karoserije,

  • zaščita pred korozijo.

    		•

  • spoznajo način vzdrževanja in popravila  karoserije,

  • spoznajo tehnološke postopke popravil,

  • vrste korozije in zaščite pred njo,

  • razvrstitev karoserij po oblikah,

  • aerodinamika karoserije,

  • redno vzdrževanje karoserije,

  • avtokleparska popravila,

  • avtoličarska zaščita.

    		•   

    Obisk avtokleparske delavnice in demonstracija ravnanja karoserije na ravnalni mizi.

    3. LETNIK

    Informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    1. Zgorevalni motorji

    Vajenci spoznajo

    Vajenci

    		  

  • vrste zgorevalnih motorjev,

  • razdelitev batnih motorjev,

  • sestavni deli in sklopi motorjev,

  • delovni proces batnih motorjev,

  • osnove delovanja,

  • štiritaktno delovanje motorjev,

  • krmilni diagram 4-taktnih motorjev,

  • indikatorski diagram,

  • izkoristek motorjev,

  • delovanje 2-taktnih motorjev,

  • izpiranje ali splahovanje 2-taktnih motorjev,

  • krmilni diagram 2-taktnih motorjev,

  • osnovne razlike med motorji s 4- in 2- taktnim načinom delovanja,

  • delovanje večvaljnih motorjev.

    		•

  • razumejo delovanje dvo in štiritaktnih motorjev in razlike med njimi,

  • razumejo zakaj je trajanje posameznih taktov različno, razlike v tlakih in temperaturah med Otto in Diesel motorjih, konstrukcijski vpliv na volumen motorja, prednosti in pomanjkljivosti večvaljnih motorjev,

  • razumejo krmilne in indikatorske diagrame.diagrame, vrstni red vžiga,

  • poseben poudarek dajemo dejanskim delovnim procesom in idealnim procesom v posameznih taktih, ter dogajanja v motorju. Pri čemer moramo doseči razumevanje posameznih pojmov.

    		•

    Razvijajo pozitiven odnos do tehnike in tehnologije, sposobnost reševanja problemov,odnos do varovanja okolja,, občutek odgovornosti, potrebo po kvalitetno opravljenem delu.

    Snov povezati s fiziko.

    S pomočjo modelov simulirati delovanje dvo in štiri taktnega motorja.

    Pri vajah uporabiti modele in na njih izmeriti hod in premer bata, ter z računskimi primeri ugotoviti razlike v volumnih glede na konstrukcijo motorja.

    2. Karakteristike motorja

    		      

  • mejenje momenta motorja,

  • moč motorja, moment in specifična poraba goriva,

  • izkoristek motorjev,

  • specifična ali litrska moč.

    		•

  • spoznajo posamezne pojme, načine  merjenja in karakteristike motorjev.

    		•     

    3. Rotacijski Wanklov motor

  • spoznajo Wanklov motor,

  • princip konstrukcije in delovanje,

  • rotacijskega motorja.

    		•   

    Z modelom predstaviti Wanklov motor.

    4. Motorji s polnilci

  • turbokompresorji,

  • spoznajo prednosti nadtlačnega polnjenja valjev.

    		•   

    Model turbokompresorja.

    5. Mirujoči deli motorja

    		      

  • blok motorja, puše valjev, popravila valjev,

  • vgradnja puš, obdelava tesnilnih površin,

  • zamenjava vijakov in popravilo navojev,

  • glava motorja, popravilo glave motorja,

  • tesnjenje in vrste tesnil,

    		•

  • spoznajo naloge posameznih delov, konstrukcijske oblike, materialov in način izdelave,

  • na osnovi delovanja sil učenci spoznajo obrabo, okvare in popravila,

  • motorne dele opišemo, poimensko opredelimo in prikažemo različne možne izvedbe. Primerjamo dele Otto in Diesel motorjev, 4 in 2 taktnih ter zračno in vodno hlajenih motorjev.

    		•   

    Snov povezati z gradivi.

    Pri vajah opraviti meritve obrabe valja, ugotoviti normalno in nenormalno obrabo, ter vzroke za to, s pomočjo datoteke določiti specialnost brušenja valjev.

    6. Ročični mehanizem

    		      

  • bat, temperatura bata,

  • materiali in drsne lastnosti batov,

  • vrste batov, batni obročki, batni sornik,

  • ojnica, ročična gred, vztrajnik.

    		•

  • vztrajnostne sile, nihanje in dušenje nihanja motorne gredi,

  • velikost vztrajnika glede na število valjev motorja.

    		•     

    7. Krmilni mehanizem

    		      

  • pogonski zobniki,

  • odmična gred,

  • ventili, krmiljenje ventilov,

  • elementi prenosa krmilnega, mehanizma,

  • nastavitev ventilov,

  • popravilo delov krmilnega mehanizma.

    		•

  • vpliv namestitve ventilov na procese zgorevanja v valju,

  • oblike odmikačev na krmiljenje delovanja motorja,

  • možne načine pogona odmične gredi,

  • zakaj mora biti med elementi določena zračnost in kakšne so posledice, če je ni,

  • pomen krmilnega mehanizma na delovanje motorja,

  • vzdrževanje in popravila krmilnega mehanizma,

  • način obnove ventilskih sedežev in ventilov

    		•  

    Pri vajah demostrirati vgradnjo ventilov,

    Obnovo ventilskih sedežev in brušenje ventilov.

    8. Naprave za dovod svežih in odvod izgorelih plinov

    		      

  • sesalne cevi,

  • zračni filtri,

  • izpušni kolektorji,

  • dušilci zvoka (glušniki),

    		•

  • vpliv oblike sesalnih cevi na polnitev valje,

  • pomen in vrste zračnih filtrov,

  • vrste dušilcev zvoka

  • zakonski predpisi o hrupu motornih vozil,

  • zakaj ne smemo spreminjati oblike sesalnih in izpušnih cevi,

  • pomembnost tesnjenja cevi,

  • pomen vzdrževanja zračnih filtrov.

    		•   

    Povezati s fiziko - kaj je zvok, frekfenca zvoka.

    Trenje zračnega toka v sesalni cevi.

    9. Gorivo

  • lastnosti goriv za motorje z notranjim izgorevanjem,

  • kemijska sestava goriv,

  • odpornost goriv proti klenkanju,

  • povečanje oktanske vrednosti z dodatki

  • vpliv kompresijskega razmerja na izbiro goriva in njegove oktanske vrednosti,

  • lastnost goriva za Diesel motorje

    		•   

    Povezati z gradivi - nafta in naftni derivati.

    10.   Naprave za dovod goriva pri Otto motorjih

    		      

  • rezervoar za gorivo,

  • črpalke za gorivo,

  • uplinjač,

  • uplinjač za motorna kolesa,

  • vzdrževanje in čiščenje uplinjača.

    		•

  • funkcije in delovanje elementov za dovod goriva,

  • ustvarjanje gorljive zmesi glede na različne obremenitve motorja,

  • vzdrževanje naprave za dovod goriva,

  • pomen posameznih elementov za pravilno delovanje motorja in vpliv zgorevanja na porabo in ekologijo.

    		•   

    Pri vajah demonstrirati sestavo uplinjača oz. Posameznih sestavnih delov.

    Poseben poudarek na varstvo pri delu.

    11.   Vbrizgavanje goriva pri Otto motorjih

    		      

  • mehansko - hidravlično krmiljena vbrizgalna naprava,

  • elektronsko vbrizgavanje goriva sistema Bosch L - Jetronic,

  • lamda sonda,

  • elektronsko vbrizgavanje, goriva sistema Bosch LH - Jetronic,

  • elektonsko upravljanje vbrizgalne naprave Bosch,

  • Mono - Jetronic,

  • vzdrževanje vbrizgalnih sistemov,

  • postopki razstrupljevanja izpušnih plinov,

  • katalizator,

  • testiranje izpušnih plinov.

    		•

  • primerjati funkcijo vbrizgalne naprave z vplinjačem,

  • pomen in naloga posameznih elementov,

  • ločijo različne vbrizgalne sisteme,

  • doziranje goriva glede na obremenitve motorja,

  • regulacijski krog in katalizacija izpušnih plinov

  • prednosti vbrizgalne naprave pred uplinjači,

  • vpliv vbrizgalne naprave na delovanje motorja, pospeške, porabo in sestavo izpušnih plinov.

    		•   

    Povezati z TMV - elektronika,

    Pri vajah meriti sestavo izpušnih plinov pri različnih obremenitvah motorja pred katalizatorjem in po njem.

    12.   Naprave za dovod goriva pri Diesel motorjih

    		      

  • direktno - indirektno vbrizgavanje,

  • dovod goriva pri Diesel motorjih,

  • čiščenje goriva, visoko tlačne cevi

  • batna črpalka,delovanje visokotlačne črpalke za vbrizgavanje goriva,

  • reguliranje količine brizganega goriva,

  • regulator predvbrizga, vbrizgalna šoba,

  • pritrditev D-tlačilke na motor,

  • popravilo sistema za vbrizgavanje,

  • motnje pri delovanju Diesel motorjev,

  • razdelilna D-tlačilka Bosch VE,

  • D - tlačilka z elektronsko regulacijo,

  • žarilna (ogrevalna) svečka,

  • naprava za predgrevanje zraka.

    		•

  • sestavni deli za dovod goriva pri Diesel motorjih in njihove naloge,

  • linijske in razdelilne D tlačilke Bosch z mehansko in elektronsko regulacijo,

  • razumejo delovanje vbrizgalne naprave pri D-motorjih,

  • poznajo način vzdrževanja,

  • poznajo dela, ki jih lahko opravimo v specializiranih delavnicah

    		•   

    Ogled specializirane delavnice za popravilo D-tlačilk.

    13.   Mazanje motorja

    		      

  • mazanje s pljuskanjem,

  • tlačno krožno mazanje,

  • mazanje s suhim oljnim koritom,

  • mazanje z mešanico,

  • deli naprave za tlačno mazanje,

  • kontrola za mazanje, poraba olja,

  • zamenjava olja, izbira olj.

    		•

  • pomen mazanja,

  • vrste mazanja in elementi mazalnega sistema,

  • vzroki porabe olja,

  • zakaj moramo olje menjati,

  • lastnosti kvalitetnih motornih olj,

  • znati zbirati posamezne vrste olj glede na namembnost po oznakah SAE in API.

    		•   

    Povezati:

  • s fiziko - vrste trenja,

  • z gradivi - mineralna olja.

    		•

    14.   Hlajenje motorja

    		    

     

  • zračno hlajenje,

  • vodno hlajenje,

  • vzdrževanje hladilnega sistema.

    		•

  •  razumejo namen posameznih delov in pogoste napake in odpravo le teh,

  • znajo vzdrževati posamezne hladilne sisteme in poznajo vzroke nepravilnega delovanja hladilnega sistema in znajo le te odpraviti.

    		•

    .

    Vaje: merjenje odpornosti hladilne tekočine proti zmrzovanju.

    15.   Električno vžiganje zmesi pri Otto motorjih

    		    

     

  • trenutek vžiga,

  • moč vžigalne naprave,

  • izvor vžigalne napetosti - baterijski vžig,

  • vztrajniški magnetni vžig,

  • izvedba svečk in njih izbira glede na toplotno vrednost,

  • nastavljanje in kontrola vžigalnega sistema z osciloskopom.

    		•

  • poznajo delovanje posameznih vžigalnih sistemov, način vzdrževanja in nastavljanje trenutka vžiga,

  • podrobneje obravnavamo izvor električne iskre in potrebni elementi s klasičnim kontaktni prekinjevalec, indikatorskim dajalcem in Hall dajalcem,

  • elektronski vžig podamo informativno.

    		•   

    Pri vajah:

    Nastavimo trenutek vžiga z stroboskopom.

    Z osciloskopom merimo napetosti na primarnem in sekundarnem tokokrogu.

    Na osnovi krivulj analiziramo delovanje vžigalne naprave.

    16.   Električni generator

    		    

     

  • dinamo,

  • generatorski regulator,

  • alternator,

  • vzdrževanje in priklop alternatorja.

    		•

  • dijaki so osnovne zakonitosti električnih naprav že spoznali pri elektrotehniki. Poudarimo predvsem razlike v izvedbah, vzdrževanju in kontroli le teh.

    		•   

    Pri vajah:

    Izmeriti polnilni tok na alternatorju.

    Izmeriti praznilni tok na zaganjalniku.

    Demonstrirati priklop alternatorja.

    17.   Električni zaganjalnik

    		      

  • zaganjalnik z elektromagnetnim podajanjem pastorka,

  • zaganjalnik s pomičnim rotorjem,

  • vgraditev in vzdrževanje zaganjalnika.

    		•

  • znajo posamezne električne naprave montirati in priklopiti na vozilo,

  • poznajo delovanje,

  • znajo jih vzdrževati,

  • poznajo vzroke nepravilnega delovanja.

    		•     

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (ocenjevanje vaj),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Potrebno je predznanje iz matematike, mehanike, tehniškega risanja, strojnih elementov in računalništva. Močna je povezanost s tehniko motornih vozil.