SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: STROJNI MEHANIK (ds)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 35.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 14. 1. 2000

1. IME PREDMETA

OSNOVE STROJNIŠTVA

Z vsebinskimi področji:

  • informatika, CAD

  • tehniško risanje

  • fizika, mehanika, strojni elementi

  • strojeslovje.

    2. ŠTEVILO UR

    Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

    Letnik

    Oblike izobraževalnega dela

     

    Teorija (ur)

    Vaje (ur)

    Skupaj (ur)

    1.

    126

    42

    168

    2.

    64

    16

    80

    3.

    64

    16

    80

    skupaj

    254

    74

    328

    * T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

    ** V- vaje, individualno projektno delo oz. projektno delo v skupinah, storitev.

    3. USMERJEVALNI CILJI

    Predmet je podpora ostalim strokovnim predmetom in predstavlja temelj za branje in razumevanje tehniške dokumentacije. Omogoča razviti sposobnost tehniškega komuniciranja. Daje osnovno znanje za uporabo informacijskih sistemov in računalnika. Pomaga izgrajevati tehniško kulturo, identifikacijo s poklicem, gradi pozitiven odnos do novih tehnologij in navaja dijake na natančnost in zanesljivost pri reševanju problemov.

    Vajenci naj:

  • obvladajo osnove računalništva in informatike, tako da so sposobni so samostojno uporabljati uporabniške programe s področja stroke (npr. urejevalnik teksta in preglednic; program za vodenje strojev in diagnostičnih naprav, spremljanja vzdrževalnih del );

  • obvladajo in razumejo splošne principe (zakone, odnose) v strojništvu;

  • narisati znajo enostavne delavniške risbe strojnih delov in sestavne risbe manjših sklopov v skladu s standardizacijo, pri tem znajo brati tabel in diagramov;

  • berejo delavniške, sestavne in shematske risbe;

  • izbirajo, načrtujejo, izdelujejo in kontrolirajo strojne dele oziroma elemente, ki se uporabljajo pri gradnji.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    OSNOVE TEHNIŠKEGA RISANJA

    Dijaki

    Dijaki

    		  

  • razumejo pomen formata, merila, črt na risbah in tehniško dokumentacijo

    		•

  • se naučijo

  • risanja v merilu,

  • izbiranja pravilnega tipa črt za posamezne robove,

  • izbiranja pravilnega standardnega formata,

  • naštejejo standarde;

    		•

    Razvijanje občutka za red in urejenost, skrbnost in natančnost.

    		  

    tehniška pisava

     

     

     

  • obvladajo tehniško pisavo.

    		•

  • sposobni so (s svinčnikom) napisati besedilo v tehniški pisavi;

    		•

    Krepitev delovnih vrednot:

    Natančnosti, strokovnosti, ustvarjalnosti.

    		  

    geometrijske konstrukcije

     

     

     

  • elipsa, evolventa, vijačnica

  • krožni prehodi

    		•

  • sposobni so (z ustreznim priborom) narisati strojne dele,

    		•

    Razvijanje občutka za natančnost in estetiko, pogljabljanje odnosa do strokovnih standardov in odgovornosti za opravljeno delo.

    VAJA: (Konstrukcija krivulj.)

    kotiranje

     

     

     

  • obvladajo pravila kotiranja

    		•

  • uporabljajo pravila kotiranja pri označevanju mer strojnih delov,

  • preberejo posamezne mere z risbe,

    		•

    Razvijanje občutka za natančnost.

    VAJA: (Kotiranje in branje mer z risb.)

    prostorske projekcije

     

     

     

  • razumejo pojme:

  • izometrična, dimetrična, pravokotna projekcija

  • projekcija geometrijskih teles

  • risanje v pravokotni projekciji na osnovi izometrične projekcije

  • risanje v izometrični projekciji na osnovi pravokotne projekcije

  • skiciranje modelov

    		•

  • uporabljajo pravila risanja pri posameznem načinu risanja (prikazovanje geometrijskih teles in strojnih delov);

  • razlikujejo prednosti in slabosti posameznih načinov prikazovanja teles;

  • znajo skicirati osnutek strojnega dela ( v delavnici);

    		•

    Bogatenje občutka za prostorsko predstavljivost, natančnost, za uporabo določenih načinov prikazovanja strojnih delov v praksi.

    VAJE: (Risanje projekcij geometrijskih teles. Risanje v

    IP na osnovi PP. Risanje v PP na osnovi IP.)

    posebni pogledi, prerezi in poenostavitve pri risanju

  • naučijo se narisati in kotirati preproste strojne dele in pri tem uporabljajo pravila za posebne poglede, prereze: četrtinske, polovične, zvrnjene;

    		•

    Razvijanje sposobnosti za strokovnost in ustvarjalnost.

    Osvajanje delovne odgovornosti, inovativnosti.

    VAJE: (Risanje in kotiranje. Branje risb strojnih delov z uporabo pravil posebnih pogledov).

    risanje v prerezu

     

     

     

  • obvladajo risanje izvrtin, utorov, notranje oblike obdelovancev

    		•

  • se naučijo narisati izvrtine, utore in notranjo obliko obdelovanca, te podatke znajo poiskati na risbi;

    		•   

    VAJE: (Risanje v prerezu. Branje risb.)

    polovični in četrtinski pogled

     

     

     

  • obvladajo branje risbe

    		•

  • se naučijo prebrati risbe, ki prikazujejo strojne elemente na poenostavljen način;

  • ta pravila risanja uporabljajo pri prikazovanju enostavnih teles;

    		•   

    VAJE: (Prihranki na projekcijah. Risanje in branje risb.)

    risanje vijakov oz. navojev

     

     

     

  • obvladajo risanje vijakov

    		•

  • naučijo se izdelati risbo vijaka ali izvrtine z vrezanim navojem;

    		•   

    VAJA: (Risanje in kotiranje navojev).

    označevanje stanja površin

     

     

     

  • obvladajo branje stanja površin

    		•

  • na osnovi delavniške risbe so sposobni razbrati zahtevano kakovost površine;

  • določijo potreben postopek za realizacijo te zahteve;

  • enostavnim izdelkom so sposobni predpisati potrebno kakovost površine;

    		•   

    VAJA: (Označevanje stanja površin).

    tolerance

     

     

     

  • obvladajo:

  • lego in velikost tolerančnega polja

  • kotiranje toleriranih mer

  • obvladajo tolerance prostih mer

    		•

  • na delavniški risbi so sposobni so poiskati zahtevane tolerance;

  • naučijo se poiskati vrednosti odstopkov za določene tolerance in izračunati velikosti tolerančnih polj, kar je potrebno za natančno izdelavo strojnih delov;

  • ugotovijo, zakaj so tolerance potrebne in s katerimi postopki lahko posamezne tolerance dosežemo;

  • sposobni so ugotoviti predpisane tolerance, pomembne pri izdelavi (z risbe);

  • sposobni so poiskati še dovoljena odstopanja pri izdelkih, kjer toleranca ni posebej predpisana (tabele);

    		•

    Spoznavanje pomena tolerančnega sistema pri zagotavljanju kakovosti.

    Pozitivno vrednotenje natančnosti in strokovnosti.

    VAJE: (Določanje tolerance in kotiranje toleriranih mer.)

    ujemi

     

     

     

  • obvladajo vrste ujemov

    		•

  • izračunati zračnost znajo zračnost pri posameznih ujemih ali presežek in glede na funkcijo izdelka določijo potrebno vrsto ujema;

    		•   

    VAJA: (Določanje ujemov.)

    delavniška risba

     

     

     

  • znajo narisati delavniško risbo

    		•

  • naučijo se narisati delavniško risbo preprostega strojnega dela;

  • na podlagi delavniške risbe, ki jo dobijo v dokumentaciji, poiščejo potrebne podatke za izdelavo strojnega dela;

    		•   

    VAJE: (Izdelovanje delavniških risb. Branje le-teh.)

    sestavna risba

  • na podlagi sestavne risbe so sposobni razbrati podatke, ki jih vsebuje;

  • risbo znajo uporabiti pri montaži sklopov ali celotnega izdelka;

  • razumejo povezavo med sestavnimi in delavniškimi risbami ter pomen kosovnice;

  • na osnovi sestavne risbe določijo postopek montaže;

    		•     

  • uporaba in sestavni deli računalnika

    		•

  • dijaki znajo uporabljati računalnik;

  • razumejo sestavo računalnika;

    		•

    Razvijanje strokovnosti.

    		  

    osnove operacijskega sistema windows

     

     

     

  • poznajo windows operacijski sistem.

    		•

  • sposobni so izvesti osnovne manipulacije z datotekami in prilagoditi nastavitve lastnim potrebam;

    		•     

    osnove programskega paketa za oblikovanje besedil

     

     

     

  • obvladajo:

  • pisanje teksta, brisanje, shranjevanje, tiskanje, kopiranje in prilepi, spreminjanje velikosti in vrste pisave

    		•

  • s pomočjo računalniškega programa znajo napisati in oblikovati določeno besedilo;

    		•   

    VAJA: Delo s paketom za urejanje besedil.

    preglednice in grafi

     

     

     

  • obvladajo:

  • izdelavo enostavne preglednice

  • kopiranje, seštevanje, prilepi, shranjevanje, spreminjanje velikosti in vrste pisave

    		•

  • oblikujejo preprosto računalniško preglednico, uporabljajo enostavne funkcije in izdelati graf;

    		•   

    VAJA: Izdelava preglednice in grafa.

    risanje s cad programom

     

     

     

  • obvladajo:

  • risanje črt, krogov, elips

  • brisanje

  • kotiranje

  • označevanje stanja površin

    		•

  • s pomočjo računalnika izdelajo enostavno risbo strojnih elementov v celoti (narišejo, kotirajo, označijo stanja površin);

    		•   

    VAJA: (Risanje s programskim paketom CAD.)

    iskanje podatkov s pomočjo računalnika

     

     

     

  • obvladajo iskanje na cd rom-u in v mreži

    		•

  • s pomočjo računalnika so se sposobni priključiti na baze podatkov, jih poiskati ter izpisati;

    		•   

    VAJA: (Iskanje želenih podatkov s pomočjo računalnika.)

     

    2. letnik

    vsebine in informativni cilji

    formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    iso sistem

    dijaki

     

     

  • poznajo:

  • merske enote

  • osnove standardizacije

  • spoznajo slovenski in mednarodni standard

    		•

  • dijaki se naučijo določiti merske enote za posamezne velikosti;

  • pretvarjajo enote iz različnih merskih sistemov v iso-sistem, obvladajo standarde in njihovo uporabo;

    		•

    Razvijanje strokovnosti.

    VAJA: (Pretvarjanje enot.)

    statika

     

     

     

  • obvladajo:

  • zakone statike

  • notranje sile

  • zunanje sile

  • sestavljanje sil s skupnim prijemališčem

  • moment sile v ravnini, ravnotežje

    		•

  • se naučijo določiti vpliv sil na opazovan strojni del;

  • znajo sestaviti in razstaviti več sil;

  • znajo ugotoviti kdaj nastopa moment in kakšen vpliv ima na opazovan sistem;

  • naučijo se določiti manjkajoče sile, ki zagotavljajo ravnotežje;

    		•

    Razvijanje strokovnosti.

    VAJE: (Sestavljanje sil, moment sile v ravnini.)

    težišča

     

     

     

  • obvladajo:

  • težišča črtovja

  • likov

  • teles

  • statično stabilnost teles

    		•

  • naučijo se določiti težišča črt, likov in teles;

  • izračunati znajo, kdaj je telo še stabilno oz. kdaj se prevrne (npr. žerjav, naloženo vozilo);

    		•   

    VAJE: (Določanje težišča. Izračun stabilnosti telesa.)

    napetosti in deformacije

     

     

     

  • obvladajo:

  • natezno in tlačno napetost

  • upogib

  • vztrajnostni in odpornostni moment prereza, vpliv oblike prereza na nosilnost

  • torzijo in strig

    		•

  • naučijo se uporabljati tabele, določajo vrste in velikost napetosti, ki nastopijo v strojnih delih;

  • dimenzionirajo preproste strojne dele;

  • ugotavljajo primerno obliko posameznih delov;

    		•   

    VAJE: (Izračun napetosti in dimenzioniranje pri upogibu, torziji. Uporaba tabel za določitev vztrajnostnih in odpornostnih momentov.)

    gibanja

     

     

     

  • obvladajo:

  • hitrost

  • pospešek

  • premočrtno in krožno gibanje

    		•

  • naučijo se izračunati osnovne velikosti gibanja in na tej osnovi določajo vplive gibanja na konstrukcijo strojnih delov;

    		•   

    VAJE: (Izračun elementov gibanja, izračun trenja.)

    sila

  • prepoznajo normalno silo in silo trenja;

    		•

     

     

    delo

    energija

    moč

    izkoristek

  • naučijo se opredeliti pojme: delo, energija, moč, izkoristek;

  • poznajo vrste energij, pretvarjanje energij, izgube;

  • uporabljajo merske enote za delo, energijo in moč ter obvladajo preproste preračune;

  • razumejo vpliv izgub na izkoristek in tehnične ukrepe, ki jih lahko izvedemo za izboljšanje le-tega;

    		•

    Razvijanje strokovnosti.

    VAJE: (Izračun moči in izkoristka.)

    strojni elementi

     

     

     

  • obvladajo:

  • vrste

  • standardna števila

  • standarde strojnih elementov

    		•

  • naučijo se opredeliti pojma strojni element in strojni del;

  • razvrščajo ju v skupine;

  • naučijo se razložiti uporabo standardov strojnih elementov in standardnih števil pri standardizaciji in tipizaciji;

    		•     

  • oblikovanje strojnih delov

    		•

  • razumejo, da je konstrukcija strojnih delov odvisna od namena uporabe, cene, uporabljenega materiala, števila kosov in drugih kriterijev;

  • seznanijo se s pomenom oblikovanja izdelka za trženje

  • spoznajo značilnosti obdelovalnih postopkov litja, kovanja, valjanja, odrezovanja;

    		•     

    razstavljive zveze

     

     

     

  • poznajo:

  • navoj

  • vijake

  • matice

  • podložke

  • vijačna varovala

    		•

  • prepoznajo oblike vijakov, matic in podložk ter določijo njihovo uporabo;

  • s pomočjo tabel se naučijo določiti standardno oznako;

  • izberejo ustrezen način varovanja vijačnih zvez pred odvijanjem;

  • izvedejo preprost trdnostni izračun vijaka in izberejo ustrezen vijak (trdnostni razred);

    		•   

    VAJA: (Preprost trdnostni izračun vijaka in uporaba standarda pri določanju standardnih označb.)

    zatiči

    sorniki

    osna varovala

  • sposobni so razlikovati posamezne oblike zatičev in sornikov ter določiti njihov namen;

  • naučijo se določiti standardno oznako s pomočjo tabel;

  • naštejejo primere uporabe;

  • določijo potrebna varovala in načine varovanja zvez;

    		•

    Navajanje na uporabo standardiziranih strojnih delov oz. Elementov.

    VAJA: (Trdnostni izračun zatiča in sornika ter uporaba standardov za izbiro in označevanje zatičev in sornikov.)

     

    3. letnik

    vsebine in informativni cilji

    formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi
     

    Dijaki

    Dijaki

    		  

    zveze pesta z gredjo

  • so sposobni prepoznati elemente in izvedbe zvez pesta in gredi ter njihov namen;

  • s pomočjo tabel se naučijo določiti standardno oznako moznikov, zagozd in utornih gredi;

  • znajo našteti primere uporabe;

    		•

    Osvajanje natančnosti, strokovnosti, zanesljivosti.

    VAJA: (Izbira in kontrola moznika in določitev standardne označb.)

    nerazstavljivi spoji

     

     

     

  • razumejo:

  • kovičenje

  • varjenje

  • lotanje

  • lepljenje

    		•

  • sposobni so razlikovati elemente, postopke in izvedbe nerazstavljivih spojev;

  • naučijo se določiti, katera vrsta nerazstavljive zvez ustrezajo določenim zahtevam;

  • vedo, kako se pripraviti obdelovanec za izdelavo izbranega spoja;

    		•

    Pridobivanje spoznanja o povezanosti elementov v celoto.

    VAJE: (Branje risb zvarjenih delov. Izbira postopka varjenja in priprave varjencev.)

    vzmeti

  • prepoznajo oblike vzmeti in razumejo njihov namen;

  • naučijo se določiti oz. izbrati primerno vrsto vzmeti, standardno oznako (s pomočjo tabel);

  • naštejejo primere uporabe;

  • razumejo pojma: karakteristika vzmeti, vzmetna konstanta;

    		•   

    VAJA: (Skiciranje namestitve vzmeti pri motornih vozilih.)

    osi in gredi

  • razlikujejo os in gred ter njuno obremenitev;

  • prepoznajo oblike osi;

  • uporabljajo konstrukcijske posebnosti gredi na strojih;

  • razumejo vpliv dinamične obremenitve na trdnost gredi in pomen pravilne izdelave in montaže;

    		•     

    ležaji

     

     

     

  • obvladajo – definicijo, prednosti, slabosti

  • drsni ležaji – namen, način delovanja, vrste

  • kotalni ležaji - vrste, izbira, vgradnja

  • tesnjenje

    		•

  • razlikujejo drsne in kotalne ležaje, ugotavljajo njihove dobre in slabe lastnosti, uporabo in funkcijo;

  • razlikujejo konstrukcijske izvedbe drsnih ležajev, materiale za drsne ležaje, pravila za vgradnjo, vzdrževanje in mazanje;

  • sposobni so razlikovati konstrukcijske izvedbe kotalnih ležajev, njihov namen, pravila za vgradnjo;

  • s pomočjo tabel določijo dimezije kotalnega ležaja;

  • razumejo osnovno oznako kotalnih ležajev;

  • določijo načine tesnenja in tesnila pri ležajih;

    		•     

    gredne vezi in sklopke

  • ločijo namen uporabe grednih vezi in sklopk;

  • s katalogom so sposobni izbrati enostavne primere grednih vezi;

  • sposobni so razlikovati značilnosti grednih vezi in sklopk na obdelovalnih strojih;

    		•   

    VAJE: (Izračun premera osi oz. gredi. Skica gredi z upoštevanjem pravil pravilnega oblikovanja.)

    PRENOSNIKI

     

     

     

  • prestavno razmerje

  • izkoristek prenosnika

    		•       

    torni in jermenski prenosniki

    verižni in zobniški prenosniki

  • izračunajo prestavno razmerje in izkoristek pri posameznih prenosnikih;

  • deliti znajo mehanske prenosnike;

  • poznajo prednosti in slabosti posameznih prenosnikov;

  • izračunajo osnovne mere jermenskega prenosnika s klinastimi jermeni in zobniškega prenosnika z valjastimi zobniki z ravnimi zobmi;

  • poznajo osnovne kriterije za vzdrževanje prenosnikov;

  • s pomočjo katalogov naročajo rezervne dele;

    		•   

    VAJA: (Izračuni prestavnega razmerja pri različnih prenosnikih določanje standardne označbe klinastega jermena s pomočjo tabel.)

    VAJA: (Preračun osnovnih elementov zobniških prenosnikov.)

    cevni vodi

     

     

     

  • zveze

  • elementi cevnih vodov

    		•

  • razlikujejo vrste cevi glede na material in name ( cevne toge in elastično cevne zveze);

  • spoznajo posamezne elemente in njihovo funkcijo v sistemu;

  • naučijo se brati risbe cevnih sistemov (shematsko risanje, simboli za elemente cevnih vodov) in s pomočjo risbe razložijo funkcijo delovanja sistema ter iskanja napak;

    		•     

    mehanizmi

  • sposobni so vzdrževati mehanizme pri obdelovalnih strojih in transportnih napravah;

    		•     

    poslovanje obrtne delavnice

  • spoznajo dokumente, s katerimi se bodo dnevno ukvarjali v delavnici;

    		•

    Pridobivanje poklicne identitete, odnosa do delavnice in strank.

    VAJE: (Vnos podatkov. Izdelava spremljajočih dokumentov. Analiza opravljenega dela.)

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (vaje),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Osnove strojništva je predmet, ki je povezan z vsemi strokovnimi predmeti in s praktičnim poukom. Predstavlja osnovni temelj, na katerem dijaki nadgrajujejo svoje znanje.

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  •  

    		•   

  •  

    		•