SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: URAR (ds)

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

TEHNIKA URARSTVA

s predmetnimi področji:

  • osnove elektrotehnike,

  • urna elektronika.

    2. ŠTEVILO UR

    Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

    Letnik

    Oblike izobraževalnega dela

     

    Teorija (ur)

    Vaje (ur)

    Skupaj (ur)

    1.

    82

    30

    112

    2.

    48

    16

    64

    3.

    45

    15

    60

    skupaj

    175

    61

    236


    3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

    Predmet je podpora ostalim strokovnim predmetom in je temelj za razumevanje delovanja električnih in elektronskih ur. Daje osnovno znanje za opravljanje meritev pri elektronskih merilnikih časa in ugotavljanje napak pri njihovem delovanju. Pomaga izgrajevati tehniško kulturo, indentifikacijo s poklicem, pozitiven odnos do novih tehnologij in navaja učence na natančnost in zanesljivost pri reševanju problemov.

    Vajenci naj:

  • spoznajo razvoj elektrotehnike in njene povezave s stroko,

  • poznajo osnovne zakone s področja elektrotehnike in jih znajo uporabiti pri reševanju praktičnih nalog,

  • poznajo toplotne, magnetne, kemične in svetlobne učinke električnega toka,

  • poznajo vrste, zgradbo in uporabo električnih strojev,

  • poznajo vrste, zgradbo in uporabo aktivnih in pasivnih elementov, ki sestavljajo elektronsko vezje,

  • poznajo vrste, zgradbo in delovanje elektromehaničnih ur,

  • poznajo zgradbo elektronske ure z kremenovim oscilatorjem ter digitalnim in analognim prikazom časa,

  • poznajo vrste, naloge in lastnosti polprevodnih elementov, ki se uporabljajo v urni elektroniki,

  • na osnovi potrebne dokumentacije znajo sestaviti elektronsko vezje s polprevodniki, ki opravlja funkcijo merilnika časa,

  • znajo uporabljati različne merilne naprave, ki se uporabljajo za kontrolo in testiranje mehaničnih in elektronskih ur,

  • spoznajo zakonitosti, na osnovi katerih lahko opredelijo okvare urnih mehanizmov,

  • znajo odkrivati napake v elektronskih merilnikih časa in izdelati protokol meritev,

  • znajo uporabljati tehnično dokumentacijo in standarde na svojem poklicnem področju.


  • 4. OPERATIVNI CILJI

    1.Letnik

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Osnovni zakoni električnega tokokroga

    Vajenci

    Vajenci

    Vaja:

  • elementi električnega tokokroga,

  • ohmov zakon,

  • merjenje električnega toka in napetosti,

  • zakonitosti vezave uporov.

  • Poznajo osnovne elemente električnega tokokroga in zakonitosti med napetostjo, tokom in upornostjo. Znajo izmeriti osnovne veličine v tokokrogu in na posameznih elementih. Razumejo zakonitosti vzporedno in zaporedno vezanih uporov.

    Razvijajo sposobnost uporabe teoretičnega znanja v reševanju konkretnih delovnih problemov.

  • merjenje električnega toka in napetosti,

  • vezave tokokrogov,

  • toplotni učinki toka

     

     

     

  • električna energija in moč,

  • merjenje električne energije in moči,

  • uporaba električne toplote,

  • varovanje tokokrogov.

  • Razumejo pojem dela in moči električnega toka v povezavi z osnovnimi veličinami. Znajo pojasniti pojav segrevanja ohmske upornosti in zveze s tokom.

    Poznajo ukrepe in načine varovanja električnih tokokrogov.

    Razvijajo identifikacijo z vrednotami kvalitetnega opravljanja poklica.

  • merjenje električne energije in moči,

  • kemični učinki toka

     

     

     

  • kemični viri električne energije,

  • primarni in sekundarni elementi.

  • Poznajo kemične učinke toka in njihovo uporabo. Znajo razložiti procese in zgradbo galvanskih členov in akumulatorjev.

     

  • meritve galvanskih členov in baterij,

  • svetlobni učinki toka:

     

     

     

  • svetlobni viri,

  • vrste razsvetljave glede na prostor,

  • merjenje osvetljenosti.

  • Poznajo izvore svetlobe na osnovi električnega toka. Znajo našteti različne izvore svetlobe in vrste razsvetljave glede na prostor.

    Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in ustvarjalnost.

  • merjenje osvetljenosti,

  • magnetni učinki toka

     

     

     

  • magnetno polje, pretok, gostota,

  • učinki v magnetnem polju,

  • ustvarjanje napetosti z indukcijo.

  • Poznajo magnetne učinke električnega toka in pojave v magnetnem polju. Znajo opisati delovanje elektromagneta pri električnem releju.

    Razvijajo strokovnost, varčnost in ekonomičnost.

  • nastanek inducirane napetosti,

  • tokokrog z izmeničnim tokom

     

     

     

  • izmenična napetost in tok,

  • porabnik v izmeničnem tokokrogu,

  • trifazni izmenični toki.

  • Poznajo lastnosti izmeničnega toka in prednosti pred enosmernim v elektro-energetskem sistemu. Znajo razlikovati med enofaznimi in trifaznimi izmeničnimi toki ter njihovimi porabniki.

    Razvijajo občutek za zanesljivost in sposobnost reševanja problemov.

     

    električni stroji

     

     

     

  • razdelitev električnih strojev,

  • asinhronski in sinhronski stroji,

  • električni stroji v finomehaniki in urarstvu.

  • Znajo razvrstiti električne stroje po kriterijih. Poznajo zgradbo, značilnosti in uporabo asinhronskih in sinhronskih strojev. Znajo opisati zgradbo in delovanje koračnih motorjev.

     

  • obratovalni primeri in meritve,

  • informacije in električni signali

     

     

     

  • pojem informacije,

  • analogni in digitalni signali,

  • preoblikovanje in prenos električnih signalov.

  • Razumejo temeljne principe preoblikovanja informacij v električne signale in njihovo preobrazbo pri prenašanju na prenosni poti od oddajnika do sprejemnika.

    Osvajajo strokovnost, natančnost, zanesljivost in druge lastnosti, vezane na poklicne zahteve.

     

    elementi in vezja v elektroniki

     

     

     

  • razvojne stopnje v elektroniki,

  • aktivni in pasivni elektronski elementi,

  • vrste elektronskih vezij.

  • Poznajo razvojne stopnje v elektroniki in njen pomen v razvoju tehnike in tehnologije. Znajo našteti aktivne in pasivne elektronske elemente ter vrste in uporabo elektronskih vezij.

    Pridobivajo spoznanja o povezanosti življenja in tehnike in možnosti za poklicno uspešnost.

  • sestava elektronskega vezja,

  • električni upori

     

     

     

  • podatki o električnih lastnosti uporov,

  • tehnološke izvedbe uporov.

  • Poznajo zgradbo, uporabo in izvedbe električnih uporov. Na osnovi podatkov o njihovih električnih lastnostih, znajo izbrati ustrezen upor.

     

  • merjenje uporov,

  • električni kondenzator

     

     

     

  • podatki o lastnostih kondenzatorjev,

  • tehnološke izvedbe kondenzatorjev.

  • Poznajo delovanje, zgradbo in vrste kondenzatorjev. Znajo našteti osnovne podatke o lastnostih kondenzatorja in jih znajo razlikovati med različnimi tehnološkimi izvedbami.

    Razvijajo moralno etične kvalitete in motivacijo za samoizobraževanje.

  • delovanje kondenzatorjev,

  • polprevodniška dioda:

     

     

     

  • delovanje polprevodniške diode,

  • struktura polprevodniške diode,

  • primeri uporabe diod.

  • Poznajo zelo važen elektronski element, ki prevaja električni tok v eni smeri lažje kot v drugi. Razumejo delovanje polprevodniške diode, poznajo njeno strukturo in uporabo v sklopu elektronskega vezja.

    Razvijajo strokovnost in sposobnost za reševanje problemov.

  • delovanje diode,

  • tranzistorji

     

     

     

  • zgradba in delovanje tranzistorja,

  • vrste tranzistorjev in uporaba,

  • mos tranzistor z vgrajenim kanalom,

  • mos tranzistor z induciranim kanalom,

  • primeri uporabe tranzistorjev.

  • Poznajo zgradbo in delovanje tranzistorja. Znajo našteti vrste tranzistorjev in pojasniti njihovo uporabo.

    S pomočjo sheme tranzistorskega vezja znajo pojasniti delovanje tranzistorja kot ojačevalnika signalov in tranzistorja kot stikala.

    Razvijajo moralno etične kvalitete in motivacijo za samoizobraževanje.

  • ugotavljanje tipa tranzistorja,

  • tranzistor kot stikalo,

  • osnovna analogna vezja

     

     

     

  • ojačevalniki, oscilatorji,

  • usmerniki, električni filtri.

  • Poznajo vlogo in uporabo analognih vezij pri obdelavi signalov.

       

    osnovna digitalna vezja

     

     

     

  • odločitvena vezja,

  • pomnilna vezja.

  • Poznajo vlogo in uporabo digitalnih vezij pri obdelavi signalov.

    Razvijajo strokovnost, natančnost in zanesljivost.

     

    2. letnik

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE URE

         

    Elektromehanične ure

    Vajenci

    Vajenci

    Vaja

  • razvoj električnih ur,

  • zgradba elektrčne ure.

  • Poznajo zgradbo in princip delovanja elektromehanične ure ter poznajo razvoj električnih ur. Znajo pojasniti obremenitve tekalnega mehanizma pri mehaničnih in električnih urah.

    Razvijajo splošne osebnostne lastnosti, ki so pomembne za kvalitetno delo v urarskem poklicu.

     

    sinhronske električne ure

     

     

     

  • ure z električnim navijanjem,

  • ure z elektromagnetnim pogonom nemirke,

  • ure z elektrodinamičnim pogonom nihala.

  • Poznajo princip električnega navijanja ure in znajo utemeljiti njegove prednosti. Razumejo princip delovanja ure z elektromagnetnim pogonom nemirke in z elektrodinamičnim pogonom nihala.

     

  • vhodne in izhodne meritve električnih ur,

  • elektronske ure

     

     

     

  • razvoj elektronskih ur,

  • generacije elektronskih ur.

  • Poznajo konstrukcijske značilnosti elektronskih merilnikov časa v njihovem kratkem, vendar zelo učinkovitem razvoju.

    Razvijajo zavest o strokovni in osebni odgovornosti ter zahtevah poklica.

     

    elektronske ure s kremenovim kristalom

     

     

     

  • zgradba kremenove elektronske ure,

  • oscilatorno vezje,

  • frekvenčno prevodno vezje,

  • preklopno vezje,

  • digitalni in analogni prikaz časa.

  • Poznajo zgradbo in delovanje elektronskih ur, ki so krmiljene s kremenovim kristalom in so točnejše od ur na nemirko.

    Znajo pojasniti funkcijo posameznih sklopov in njihovih sestavnih delov. Razlikujejo sisteme z analognim in digitalnim prikazom časa.

    Osvajajo strokovnost, zanesljivost, natančnost in podjetnost v stroki.

  • razstavljanje in sestavljanje kremenove elektronske ure,

  • pogon elektronskih ur

     

     

     

  • zgradba baterije,

  • vrste, izbira, kontrola.

  • Poznajo zgradbo miniaturne baterije, ki napaja z energijo vso elektroniko v uri. Med različnimi vrstami baterij znajo izbrati ustrezno in jo pravilno vgraditi v mehanizem.

       

    osnovni elektronski elementi v urarstvu

     

     

     

  • električni upori,

  • električni kondenzatorji,

  • polprevodniška dioda,

  • tranzistorji.

  • Znajo pojasniti funkcijske značilnosti osnovnih elektronskih elementov, ki se uporabljajo v urarstvu. S pomočjo tehnične dokumentacije proizvajalcev ur znajo pravilno izbrati in zamenjati posamezne elektronske elemente.

    Razvijajo natančnost, ustvarjalnost in delovno ter strokovno odgovornost.

  • meritve in testiranja: električnih uporov, kondenzatorjev, diod in tranzistorjev,

  • elektronska vezja v urarstvu

     

     

     

  • tiskano vezje,

  • mos integrirano vezje.

  • Poznajo tehnologijo izdelave tiskanega vezja. Znajo razložiti

    funkcijo integriranega vezja, ki je sestavljeno iz množice električno povezanih elektronskih elementov.

    Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in ustvarjalnost.

  • testiranje integriranega vezja časovnega merila,

  • digitalna elektronska vezja

     

     

     

  • digitalna vezja pri obdelavi signalov.

  • Poznajo vezja, ki preoblikujejo digitalne električne signale.

       

    analogna elektronska vezja

     

     

     

  • tranzistor kot ojačevalnik in oscilator,

  • tranzistor kot stikalo v vezju.

  • Poznajo funkcijske izvedbe analognih elektronskih vezij za ojačevanje šibkih signalov, proizvajanje električnega nihanja določene frekvence in kot stikalo v vezju.

    Osvajajo sposobnosti reagiranja v različnih situacijah.

     

    optoelektronski elementi

     

     

     

  • fotodioda in sončna celica,

  • svetleča dioda ali led.

  • Poznajo elektronske elemente, ki pretvarjajo svetlobno energijo v električne signale ali pa električno energijo v svetlobo.

       

    elektronske ure s tranzistorskim krmiljenjem

     

     

     

  • izdelava enostavnih stikalnih risb,

  • stikala za samopogon in stabiliziranje.

  • Združijo uporabna znanja s področja stikal, magnetizma, indukcije in polprevodnikov za pojasnitev električne ure s tranzistorskim krmiljenjem.

    Pridobivajo spoznanja o povezanosti teoretičnih in praktičnih znanj, potrebnih v poklicu.

     

    3. letnik

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    MERITVE IN KONTROLA UR

         

    Merjenje, kontrola in justiranje v urarstvu

    Vajenci

    Vajenci

    Vaja

  • metode merjenja, kontrole in justiranja,

  • vplivi na točnost meritev.

  • Znajo pojasniti osnovne pojme merjenja, kontrole in justiranja v urarstvu. Poznajo metode merjenja in dejavnike, ki vplivajo na točnost pri merjenju.

    Razvijajo občutek za natančnost in sposobnost za reševanje problemov.

     

    Meritve mehaničnih ur

     

     

     

  • merilne naprave in njihova uporaba,

  • metode dela pri izvajanju meritev,

  • justiranje sklopov in elementov.

  • Znajo pravilno uporabljati merilne naprave za merjenje in kontrolo mehaničnih malih ur. Poznajo metode dela in znajo izdelati protokol meritev.

    Posamezne sklope urinega mehanizma znajo tudi uravnati.

    Razvijajo občutek za varčnost in delovno disciplino.

  • meritve mehaničnih ur,

  • Elektronska naprava za naravnavanje teka ure

     

     

     

  • funkcijsko merjenje in korigiranje trenutnega,

  •  teka ure,

  • ugotavljanje napak s pomočjo akustičnega in električnega diagrama.

  • Znajo uporabljati elektronsko merilno napravo za naravnavanje teka ure.

    S pomočjo te naprave znajo opraviti diagnozo motenj oz. napak in jih nato sistematično odpraviti. Napake ugotavljajo akustično in grafično (diagram).

    Razvijajo poklicno in osebno odgovornost za kvaliteto opravljenega dela.

  • uporaba elektronske naprave za naravnavanje teka ure,

  • Izdelava protokola meritev

     

     

     

  • zapisovanje rezultatov merjenja in kontrole,

  • uporaba tovarniških standardov,

  • obdelava podatkov in dokumentacije.

  • Znajo izdelati protokol izvedenih meritev. Pri tem znajo iskati in primerjati izmerjene vrednosti z tovarniškimi standardi proizvajalcev ur.

     

  •  

  • Kontrola in zamenjava baterije

     

     

     

  • kontrola, izbira in zamenjava baterije.

  • Znajo izmeriti napetost baterije, ugotoviti porabo, določiti življenjsko dobo in jo pravilno zamenjati z novo.

    Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in ustvarjalnost.

  • meritve galvanskih členov,

  • Meritve električnih ur

     

     

     

  • naprave za meritve električnih ur,

  • merjenje toka, napetosti in upornosti,

  • merjenje amplitude nemirke,

  • merjenje funkcijskih elementov in sklopov,

  • preizkus električnih stikalnih funkcij,

  • dopustna odstopanja teka ure,

  • kriteriji za preizkus kakovosti.

  • Poznajo naprave in instrumente za merjenje in kontrolo električnih ur. Obvladajo tehniko merjenja jakosti toka, napetosti in upornosti.

     Izmeriti znajo amplitudo nemirke in funkcijske elemente ter sklope različnih mehanizmov ure. Rezultate izmerjenih vrednosti znajo primerjati z dopustnimi odstopanji in standardi proizvajalcev ur. Poznajo kriterije za določanje kakovosti mehanizma ure.

    Oblikujejo odnos do poklicnih »skrivnosti« in razvijajo sposobnost delovanja v konfliktnih situacijah.

  • meritve električnih ur,

  • Meritve elektronskih ur

     

     

     

  • merilne naprave za elektronske ure,

  • meritve elementov in sklopov,

  • vhodne in izhodne meritve,

  • predpisane vrednosti električnih veličin,

  • tehnična dokumentacija in standardi,

  • ugotavljanje napak, na osnovi meritev,

  • zamenjava delov, justiranje in testiranje.

  • Znajo opraviti osnovne meritve elektronskih ur. Poznajo različne naprave in instrumente za merjenje elektronskih elementov in sklopov, ki sestavljajo elektronski modul ure.

    Na osnovi izvedenih meritev znajo ugotavljati motnje oz. napake in jih nato sistematično odpraviti. Znajo zamenjati nadomestne dele, jih uravnati in testirati.

    Razvijajo splošne osebnostne lastnosti, ki so pomembne za kvalitetno delo v urarskem poklicu.

  • meritve elektronskih analognih in digitalnih ur,

  • Meritve in testiranja različnih ur

     

     

     

  • uporaba ustrezne merilne tehnike,

  • funkcijsko merjenje, uravnavanje in testiranje,

  • Z ustrezno merilno tehniko znajo opraviti osnovne funkcijske meritve različnih mehaničnih, električnih in elektronskih ur.

    Osvajajo sposobnosti reagiranja v različnih situacijah.

  • meritve in testiranja,

  • različnih merilnikov časa,

  • Diagnostiranje napak in kalkulacija stroškov

     

     

     

  • postopki diagnostiranja napak,

  • izdelava predračuna.

  • Poznajo postopke diagnosticiranja napak, jih znajo finančno ovrednotiti in nato sistematično odpraviti.

    Razvijajo osebno odgovornost in poštenost do strank.

     

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • vaje,

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    Osnove elektrotehnike

    Osnove strojništva

    Tehnologija urarstva

    Praktični pouk

  • risanje vezalnih shem električnih sistemov,

  • električni pogoni ur,

  • električne in elektronske ure,

  • Urna elektronika

    Osnove strojništva

    Tehnologija urarstva

    Praktični pouk

  • informatika, cad,

  • električne in elektronske ure,

  • diagnosticiranje in odpravljanje napak,

  • Meritve in kontrola ur

    Osnove strojništva

    Tehnologija urarstva

    Praktični pouk

  • fizika, mehanika,

  • regulacija ur,

  • izdelava protokola meritev.