Izobraževalni program: URAR (ds)
TEHNOLOGIJA URARSTVA
s predmetnimi področji:
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
140 |
140 |
|
2. |
96 |
16 |
112 |
3. |
90 |
15 |
105 |
skupaj |
326 |
31 |
357 |
Predmet predstavlja rdečo nit ostalim strokovnim predmetom in temelji na praktično-uporabnem znanju, podprtem s poznavanjem posameznih teoretskih osnov.
Pouk je usmerjen k posredovanju zgradbe in principom delovanja mehanskih in elektronskih ur. Pri tem je še posebej izpostavljena strokovno teoretična podlaga za iskanje napak in nastavljanje ur.
Vajenci naj:
1. Letnik
Vsebine in informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Zgradba materialov |
Vajenci |
Vajenci |
|
|
Znajo našteti vrste kovinskih in nekovinskih materialov za potrebe strojništva in njihove značilne mehanske in tehnološke lastnosti. Poznajo kristalno zgradbo in strukturo zlitin. Znajo grafično prikazati in pojasniti pomen diagrama stanja železo - cementit |
Razvijajo strokovnost in sposobnost za reševanje problemov. |
|
pridobivanje in uporaba kovinskih materialov |
|||
a. pridobivanje grodljev |
|||
|
Poznajo postopek pridobivanja grodljev. Okvirno znajo našteti in pojasniti vložke v plavž, proces presnavljanja in produkte plavža. |
Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti in zahtevah poklica. |
|
b. predelava grodljev v jekla in litine |
|||
|
Znajo okvirno pojasniti proces izdelave jekla od železove rude do izdelka. Razlikujejo železne zlitine med seboj in znajo pojasniti njihove lastnosti in uporabo. Znajo pojasniti sistem označevanja jekel in litin po ISO standardu. |
Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in ustvarjalnost. |
|
c. neželezne kovine in zlitine |
|||
|
Poznajo lastnosti in uporabo neželeznih kovin in zlitin. Znajo pojasniti lastnosti in uporabnost barvnih kovin in njihovih zlitin. Znajo pojasniti lastnosti in uporabnost plemenitih kovin. Poznajo najpomembnejše materiale in zlitine, ki se uporabljajo v finomehaniki, urarstvu in zlatarstvu. |
Razvijajo občutek za red in urejenost ter pedantnost. |
|
materiali v elektrotehniki in elektroniki |
|||
|
Poznajo lastnosti in uporabo kovinskih in nekovinskih materialov, ki se uporabljajo na področju elektrotehnike in elektronike. |
Razvijajo občutek za natančnost, ustvarjalnost in vztrajnost pri delu. |
|
pridobivanje in uporaba nekovinskih materialov |
|||
|
Poznajo vrste, lastnosti, uporabo in način pridobivanja nekovinskih materialov, ki se uporabljajo v urarstvu in finomehaniki. |
||
preiskava materialov: |
|||
|
Poznajo osnovne postopke preizkušanja materialov. Znajo pojasniti najpomembnejše trdnostne in tehnološke preizkuse ter načine preizkušanja trdote. |
Razvijajo identifikacijo z vrednotami kvalitetnega opravljanja poklica. |
|
obdelovalne tehnologije |
|||
a. litje |
|||
|
Poznajo značilnosti posameznih postopkov obdelovalne tehnologije. Znajo pojasniti namen in značilnosti vlivanja različnih materialov. Razlikujejo med postopki litja v pesek, kokilnega litja in litja pod tlakom. |
||
b. sintranje |
|||
|
Poznajo lastnosti in uporabo sintranih gradiv. Znajo okvirno pojasniti tehnološke faze sintranja. |
Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti in zahtevah poklica. |
|
c. lotanje |
|||
|
Poznajo lastnosti spajanja materialov z lotanjem. Znajo razlikovati in pojasniti postopka mehkega in trdega lotanja. |
||
d. toplotna obdelava |
|||
|
Poznajo značilnosti in vrste toplotnih obdelav. Znajo pojasniti strukturne in kristalne spremembe pri toplotni obdelavi. Znajo narisati diagram kalilnih temperatur in pojasniti postopek kaljenja in popuščanja jekla. Poznajo postopke površinskega utrjevanja in žarjenja jekla. |
Osvajajo strokovnost, natančnost, zanesljivost in druge lastnosti, vezane na poklicne zahteve. |
|
e. antikorozijska obdelava |
|||
|
Znajo pojasniti vzroke korozije, našteti vrste zaščitnih sredstev in opisati najpomembnejše postopke površinske zaščite. |
Razvijajo osebno odgovornost za kvaliteto opravljenega dela. |
|
f. odrezavanje |
|||
|
Znajo pojasniti značilnosti odrezavanja in opisati geometrijo rezalnega orodja. Poznajo značilnosti posameznih postopkov ročnega in strojnega odrezavanja ter določiti ustrezne režime dela. |
||
varstvo pri delu: |
|||
|
Znajo našteti potrebne ukrepe za varno in kvalitetno delo. Poznajo osebna zaščitna sredstva in varnostne predpise pri delu. |
Razvijajo splošne osebnostne lastnosti, ki so pomembne za kvalitetno delo v poklicu. |
2. Letnik
Vsebine in informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Zgodovina urarstva |
Vajenci |
Vajenci |
|
|
Spoznajo zgodovinski razvoj merjenja časa in značilne ure skozi stoletja. Pojasniti znajo pomembne mejnike v razvoju urarstva na Slovenskem. |
Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in indentifikacijo s poklicem. |
|
mehanične velike ure |
|||
|
Znajo našteti in pojasniti zgradbo ter delovanje mehanične ure. Razumejo osnovne zakone mehanike v urarstvu, ki temeljijo na majhnosti in preciznosti. |
Razvijajo strokovnost in sposobnost za reševanje problemov. |
|
pogonski mehanizem |
|||
|
Znajo opisati konstrukciji utežnega in vzmetnega pogona. Ugotavljati in analizirati znajo njune prednosti in slabosti ter pojasniti delovanje mehanizma za navijanje. |
||
kolesni mehanizem |
|||
|
Znajo pojasniti vlogo kolesnega mehanizma in narisati shemo delovanja. Poznajo različne izvedbe kolesnega mehanizma in geometrijo zobatih koles, ki se uporabljajo v urarstvu. Znajo določiti posamezna prestavna razmerja in dimenzionirati zobniška gonila. Poznajo izvedbe in razmerja kazalčnega mehanizma. |
Razvijajo strokovnost, natančnost, zanesljivost in druge lastnosti, vezane na poklicne zahteve. |
|
zaskočni mehanizem |
|||
|
Znajo pojasniti funkcijo zaskočnega mehanizma in opisati posamezne dele. Razumejo principe posameznih konstrukcijskih izvedb in zakonitosti delovanja. Znajo izvesti meritve in nastavitve posameznih zaskočnih mehanizmov. |
Razvijajo osebno odgovornost za kvaliteto opravljenega dela. |
|
nihajni mehanizem: |
|||
|
Poznajo vlogo in zgradbo nihajnega mehanizma pri velikih stabilnih urah. Utemeljiti znajo nihajne zakonitosti in določiti matematično dolžino nihala. Poznajo različna obešala za nihala in znajo ugotavljati motnje nihajnega sistema. Znajo pravilno opraviti nastavitve nihajnega mehanizma. |
Razvijajo sposobnost uporabe pridobljenega znanja za reševanje konkretnih delovnih problemov. |
|
ohišje ure |
|||
|
Poznajo različne izvedbe ohišij za velike ure. Razumejo pomen pravilnega vležajenja in znajo pojasniti delovni postopek montaže ležajev. Poznajo konstrukcijske rešitve zaščite mehanizma ure pred zunanjimi vplivi (tesnenje ohišja). |
Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in ustvarjalnost. |
|
dodatni mehanizmi |
|||
|
Znajo pojasniti zgradbo in delovanje mehanizma za bitje. Razlikujejo konstrukcijske izvedbe med mehanizmom z zaporno ploščo in mehanizmom z zobato letvijo. Poznajo različne izvedbe in delovanje mehanizmov budilke. Na praktičnih primerih znajo opraviti kontrolo in nastavitve udarnega mehanizma. |
Razvijajo strokovnost in sposobnost za reševanje problemov. |
|
gradiva v urarstvu |
|||
|
Znajo našteti vrste in lastnosti najpomembnejših materialov, ki se uporabljajo v urarstvu. Poznajo postopke preizkušanja gradiv in načine za njihovo površinsko zaščito. Znajo izbrati ustrezno čistilno in mazalno sredstvo. |
Razvijajo identifikacijo z vrednotami kvalitetnega opravljanja poklica. |
Vaje: Preiskave materialov, ki se uporabljajo v urarstvu. |
urarsko orodje, stroji in naprave |
|||
|
Poznajo vrste orodja, strojev in naprav, ki se uporabljajo v urarstvu. Posamezna urarska orodja, stroje in naprave znajo tudi uporabljati in jih pravilno vzdrževati. |
Razvijajo odnos do delovnih sredstev in indentifikacijo s poklicem. |
|
gravura ur: |
|||
|
Poznajo značilnosti in tehnologijo graviranja. Obvladajo različne tehnike ročnega in strojnega graviranja. |
Razvijajo odgovornost in iniciativnost za kvaliteto opravljenega dela. |
|
čiščenje, mazanje in preizkušanje velikih ur: |
|||
|
Poznajo pomen in postopke čiščenja in mazanja funkcijskih delov mehaničnih velikih ur. Znajo opraviti kontrolo teka posameznih urnih mehanizmov, jih uravnati in testirati. |
||
servisiranje ur |
|||
|
Znajo našteti, opisati in uporabljati vrste servisne dokumentacije, ki se uporablja v urarski servisni dejavnosti. |
Razvijajo sposobnosti za tehnično mišljenje in uporabo potrebne dokumentacije. |
3. letnik
Vsebine in informativni cilji |
Formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
Mehanične male ure: |
Vajenci |
Vajenci |
|
|
Znajo našteti vrste malih ur in pojasniti njihove značilnosti. Poznajo sestavne dele in sklope male mehanične ure. |
Osvajajo strokovnost, natančnost, zanesljivost in druge lastnosti, vezane na poklicne zahteve. |
|
pogon in navijanje |
|||
|
Poznajo značilnosti in zakonitosti vzmetnega pogona. Razumejo princip kronskega in avtomatskega navijanja mehanizma ure in znajo ugotavljati napake pri njihovem delovanju. |
||
kolesni mehanizem |
|||
|
Znajo narisati shemo pogona tekalnega mehanizma mehanične ure. Izračunati znajo posamezna prestavna razmerja in dimenzionirati zobniško gonilo. Poznajo pomen pravilnega vležajenja tekalnega mehanizma in načine ugotavljanja napak v vprijemih. Poznajo načine varovanja pred sunki in udarci. |
Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti in sposobnost za reševanje problemov. |
|
zaskočni mehanizem |
|||
|
Poznajo vrste zaskočnih mehanizmov, ki se uporabljajo pri malih prenosnih urah. Razumejo principe posameznih konstrukcijskih izvedb in zakonitosti delovanja. Znajo opisati posamezne faze delovanja zaskočnega mehanizma in njegov vpliv na natančen tek ure. Znajo ugotavljati motnje in napake, ki so posledica nepravilnega delovanja mehanizma ure. Obvladajo meritve in nastavitve posameznih zaskočnih mehanizmov. |
Razvijajo splošne osebnostne lastnosti, ki so pomembne za kvalitetno delo v urarskem poklicu. |
Vaja: preizkušanje zaskočnega mehanizma. |
nihajni mehanizem za prenosne ure: |
|||
|
Poznajo in razumejo nihajne zakonitosti. Znajo pojasniti nalogo nemirke v sklopu nihajnega sistema in z njo povezati vlogo spiralne vzmeti. Poznajo različne oblike spiral in njihove lastnosti. Znajo izvesti optimalne nastavitve nemirke in spirale v funkcijski sklop. Poznajo napake, ki so posledica izvensrediščnega težišča nemirke in izvensrediščnega težišča spirale. Znajo pojasniti motnje pri delovanju nihajnega mehanizma zaradi vpliva izohronizma in magnetizma. Poznajo metode dela pri zamenjavi in justiranju spiralne vzmeti. |
Razvijajo strokovnost in sposobnost za reševanje problemov. |
Vaja: nastavitev nemirke in spirale. |
nastavitve ure: |
|||
|
Znajo pojasnite metode in pomen optimalne nastavitve mehanizma ure v navpičnem in vodoravnem položaju. |
Razvijajo občutek za natančnost in zanesljivost. |
Vaja: nastavitve ur. |
ohišja malih ur: |
|||
|
Poznajo standarde, oblike in materiale različnih ohišij za male prenosne ure. Znajo pojasniti različne konstrukcijske izvedbe tesnenja. Razlikujejo med vodoodpornimi in vodonepropustnimi urami. |
Razvijajo identifikacijo z vrednotami kvalitetnega opravljanja poklica. |
|
oznake na urah |
|||
|
Poznajo pomen oznak na mehanizmu in ohišju ure. Znajo ugotoviti kvaliteto ure in njen cenovni razred. |
Vaja: ugotavljanje kvalitete merilnika časa. |
|
restavriranje ur |
|||
|
Poznajo pomen in postopke restavriranja starih dragocenih urnih mehanizmov. Znajo določiti tehnološke postopke dela in izdelati potrebno dokumentacijo. |
Oblikujejo sposobnosti za tehnično mišljenje in ustvarjalnost. |
|
servisiranje ur |
|||
|
Poznajo metode dela pri servisiranju in potrebno servisno dokumentacijo. Pri opravljanju servisne dejavnosti znajo uporabljati in izpolnjevati servisno dokumentacijo. |
Razvijajo občutek za red, urejenost ter pedantnost in sposobnost za reševanje problemov. |
Vaja: izpolnjevanje servisne dokumentacije. |
različne vrste ur |
|||
|
Poznajo princip delovanja radijsko vodene ure. Znajo opisati princip delovanja in natančnost merjenja časa atomske ure. Poznajo mehanizem mehanične ure štoparice in njegovo funkcijsko delovanje. Poznajo različne vrste ur in znajo opisati njihove funkcijske značilnosti. |
Pridobivajo spoznanja o povezanosti življenja in tehnike ter možnosti za poklicno kariero. |
|
organizacija in ekonomika dela |
|||
|
Poznajo vlogo in pomen organizacije dela v urarski dejavnosti. Znajo organizirati in voditi storitveno dejavnost. Znajo ovrednotiti stroške poslovnega procesa. Poznajo temeljna načela prodaje in svetovanje kupcu. |
Razvijajo sposobnosti komuniciranja s strankami. |
Vaja: izdelava predračuna. Storitve |
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
Predmet |
Znanja |
|
Gradiva |
Osnove strojništva Tehnika urarstva Praktični pouk |
|
Obdelovalne tehnologije |
Osnove strojništva Tehnika urarstva Praktični pouk |
|
Varstvo pri delu |
Osnove strojništva Tehnika urarstva Praktični pouk |
|
Ekonomika in organizacija dela |
Osnove strojništva Tehnika urarstva Praktični pouk |
|
Strokovna tehnologija |
Osnove strojništva Tehnika urarstva Praktični pouk |
|