SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ZLATAR (ds)

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

OBLIKOVANJE

s predmetnimi področji:

  • oblikovanje,

  • umetnostna zgodovina,

  • risanje.

    2. ŠTEVILO UR

    Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

    Letnik

    Oblike izobraževalnega dela

     

    Teorija (ur)

    Vaje (ur)

    Skupaj (ur)

    1.

    108

    60

    168

    2.

    88

    40

    128

    3.

    60

    30

    90

    skupaj

    256

    130

    386

    3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

    Vsebine poglavij obsegajo razumevanje likovne govorice po načelu podobnosti z risarsko obravnavo likovnih prvin: pika, vejica, črta, ploskev, volumen. Vajenci pojmovno z risarsko govorico zaznavajo predmete in prostor. Likovna govorica tako nastaja kot vez med čutnim doživljanjem prostora in oblik, primarno materializacijo na risalni ploskvi in kasnejšo materializacijo v posameznih materialih in različnih velikostih.

    Vajenec nadaljuje prvinsko sporočilnost in dobiva možnost razvoja likovnega prostora. Razvija se mu podrobnejši občutek opazovanja in razmišljanja tudi v smislu iskanja novih idej in načinov sporočanja. Na ta način se razvija sporočilnost od podobnosti k simbolnosti in abstrakciji.Likovna govorica je internacionalna, s simbolnostjo in abstrakcijo pa izjemno bogata in razvija notranjo čutno dimenzijo človeške osebnosti.

    Predanost opazovanju in likovni interpretaciji pomeni tudi pot in vzgojo senzibilne osebnosti, značilne za poklic.

    Prostor zaznavanja in likovnega prostora se razume v najširšem smislu od risalnice do naravnega okolja, kjer naj se posamezne vsebine obdelajo v strnjenI obliki brez motenj večpredmetnosti istega dne. Po obvladovanju likovnega zapisa osnovnih likovnih prvin uporablja vajenec pridobljena znanja za zahtevnejše risbe iz sveta mineralov, botanike in anatomije. Poleg tega, da sledi in interpretira linijo v ploskev in volumen, zaznava in interpretira tudi strukturo, teksturo, svetlobo in senco.  Barvne odtenke zaznava na papirju z različnimi risali.

    Z likovnim izdelkom in delom je možno oblikovati močno motivacijsko polje posameznika in skupin.

    Vsebine poglavij obsegajo poznavanje in uporabnost izhodišč likovne teorije do take mere, da je vajenec sposoben z analitičnim pristopom ovrednotiti likovne elemente izdelka v medsebojni odvisnosti, predlagati nekatere likovne izboljšave (redesign) in se lotiti poizkusov samostojnega likovnega snovanja manj zahtevnih izdelkov (manjši uporabni predmeti, modni in simbolni dodatki iz kovin in drugih materialov).

    Vajenci se usposobijo za razumevanje likovne govorice in dojamejo zahtevnost poti od naročnika, ideje, likovnega snovanja do materializacije v končni izdelek. Vajenci dobijo primerna znanja za nadgradnjo permanentnega izobraževanja ter oblikovanje kritičnega in samostojnega pogleda na oblikovane predmete svojega delovnega področja. Naučijo se razumevanja duhovno miselnega procesa pri likovnem snovanju in približevanja oblikovalski zamisli v materializaciji in estetiki. Razvijajo čut za uporabno, okrasno, simbolno v soodvisnosti uporabljenih materialov, stroškov in tehnoloških možnosti.

    Vsebine so prirejene doseganju višje stopnje likovno izobražene osebnosti, ki presega zgolj ozke tehnološko izvedbene okvire in omogoča razvojno širino in odprtost. Primerno je poudarjena umetniška ustvarjalnost teama, ki streže naročnikovim željam po kodeksu moralne in likovne etike. Posebno morajo biti izražene oblike poštenosti, resničnosti, čistost in preciznosti. Izvajalec končnega izdelka dobi vpogled, smisel in motiv pomembnega člena v verigi od naročila do končnega izdelka.

    Vsebine obsegajo tudi temeljne pojme iz področja likovne umetnosti z obravnavo spomenikov arhitekture, kiparstva, slikarstva in drugih zvrsti kot izraz idej in estetske občutljivosti v posameznem obdobju.

    Vloga in pomen poglavij so usmerjeni v predstavitev likovnih del preteklosti skozi čas, vpogled v estetsko in vsebinsko vrhunskost, s čimer razvijamo občutek za dojemanje in razumevanje resničnih likovnih vrednot ter vzbudimo radovedno in kritično mnenje o likovnih stvaritvah. Vajenec dojame pristop k likovni izraznosti izdelkov iz kovin, kot modnih dodatkov, votivnih in sakralnih predmetov.

    Vajenec ob koncu spozna tudi nujnost varovanja kulturne dediščine in nekatere konservatorske in restavratorske metode. Predmet obravnava spomenike svetovne in slovenske ustvarjalnosti, ki sestavljajo zaokroženo celoto.

    Pri pouku se prepletajo prvine teoretičnega znanja, kritičnega preverjanja ob spomenikih in seminarsko raziskovalni pristop (seminarsko delo, interpretacije, komentarji, raziskovalne naloge).

    Predmetna poglavja spodbujajo vajenca k dialogu in tolerantni kritičnosti. Učne vsebine so predstavljene v takem obsegu, da tvorijo zaokroženo celoto in podajajo temeljno informacijo o zgodovinskem razvoju likovne umetnost, ključnih spomenikih, izdelkih in varstvu kulturne dediščine.

    Vajenci naj:

  • z risbo dojemajo in interpretirajo s sebi lastno govorico videno, prepoznano in razumljeno,

  • razvijajo interakcijski odnos mladostnik – okolje,

  • razvijajo možnost osebnega izražanja,

  • prepoznavajo oblike v prostoru in globinsko dojemajo odnose,

  • razvijajo likovni  talent in svojevrsten odnos do okolja,

  • razvijajo notranje čute in občutke,

  • razvijajo osebnostno rast z motivacijo in ugotovitvijo sposobnosti veščin likovne govorice,

  • razvijajo čut za naravno ravnotežje, raznovrstnost, sporočilnost, estetiko, kompozicijo, merska razmerja, strukturo in teksturo,

  • z opazovanjem razvijajo razumevanje naravnih, likovnih, estetskih in merskih zakonitosti,

  • se zavedajo predmetov, časa in prostora v človekovem okolju,

  • z likovnim interpretiranjem razvijajo zlasti nekatere dejavnike učenja: opazovanje, logično mišljenje, možnost osebnega izražanja, raznovrstnost poti, načine gledanja na stvari in primerljivost,

  • razvijajo veščine za lastno strokovno in likovno nadgradnjo,

  • spoznajo in razumejo  likovne elemente, likovne spremenljivke in načela likovnega reda ter praktično zaznavanje in uporabno vrednost,

  • razumejo in znajo uporabiti likovne elemente pri razumevanju pojmov likovnih spremenljivk in likovnega reda,

  • znajo uporabiti naučena znanja pri analiziranju likovne zamisli na posameznih izdelkih,

  • razvijajo likovno artikulacijo,

  • sprejemajo načela razumevanja likovnega reda,

  • osebno razumevajo estetiko in kritičnost pogleda na posamezne dosežke,

  • ob razumevanju likovne govorice razvijajo ustvarjalno samozavest in dvigajo željo po lastni ustvarjalnosti in samodokazovanju,

  • razvijajo občutek sokreativnosti in nujnosti v delovni skupini,

  • razvijajo kreativno inventivni razvoj osebnosti,

  • razumejo soodvisnost med izražanjem, ustvarjanjem, umetnino v času in prostoru,

  • osvojijo pregled umetnostnih slogov, vplive na njihov nastanek in razprostranjenost,

  • spoznavajo idejnost in izraznost najpomembnejših ustvarjalcev,

  • spoznavajo slovensko ustvarjalnost,

  • razvijajo samostojno podoživljanje in vrednotenje likovnih del,

  • izostrujejo občutek za ustvarjalne prispevke preteklosti in s tem njihovo vrednotenje in varovanje,

  • sprejemajo novosti v umetnosti in iščejo odgovore na vprašanja, ki jih sporočajo likovne stvaritve,

  • spoznavajo ustrezno vrednotenje slovenske likovne ustvarjalnosti skozi čas,

  • dojemajo celovitost umetniškega izpovedovanja v različnih zgodovinskih in družbenih pogojih.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. Letnik

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Likovne prvine

    Vajenci

    Vajenci

    		  

  • točka, črta;

  • ploskev, volumen;

    		•

  • znajo narisati ravne in krive linije ter jih deliti v določenih merskih razmerjih,

  • znajo prikazati prvine v različnih projekcijah soodnosa in prostora,

  • znajo prikazati pojem mreže na ploskvi in v prostoru,

  • znajo narisati konstrukcije pravilnih in sestavljenih geometrijskih likov,

  • dojemajo ploskev kot funkcijo volumna pravilnih geometrijskih teles in vrtenin,

  • znajo narisati osnovna in sestavljena geometrijska telesa po načelu podobnosti,

  • znajo prikazati svetlost in temnost površin, strukturo in teksturo materialov s primerno uporabo znanj likovnih prvin,

  • znajo narisati poljubne predmete enostavnih in sestavljenih geometrijskih oblik.

    • Razvijajo možnost osebnega izražanja, likovni talent in veščine za lastno strokovno in likovno nadgradnjo.

    Vaje: risanje točk, črt,ploskev in teles.

    likovna teorija in praksa

     

     

     

  • likovni elementi: točka, črta, svetlo, temno, barva, oblika, ploskev, prostor;

     

    		•

  • znajo razbrati govorico črke v razumevanju optičnrga elementa, kompozicijske in izrazne vrednosti in dekorativnega učinka,

  • razumejo črto kot temelj vseh oblik likovnega izražanja, kot konstrukcijski, plastični in prostorski element,

  • razumejo in znajo uporabiti razne oblike črt, kot linije, konture in gibanja,

  • zaznavajo vrednostni ključ kompozicije in ga znajo uporabiti,

  • znajo ugotoviti in uporabiti vpliv smeri svetlobnih žarkov na videz plastičnosti predmetov,

  • znajo razbrati barvni spekter in razumejo pomen primarnih in sekundarnih barv, čistosti in nasičenosti,

  • razumejo in znajo uporabiti barvni kontrast,

    		•

    Razvijajo možnost osebnega izražanja, zavedajo se oblik v prostoru in globinskega dojemanja odnosov, z opazovanjem razvijajo razumevanje naravnih, likovnih, estetskih in merskih zakonitosti.

    Vaje: risanje osnovnih likovnih elementov v različnih barvah in njihovih odtenkih.
     

  • opazijo harmonijo barv in dojamejo odnos med obliko in barvo,

  • razumejo barvno vibracijo,

  • dojamejo obliko kot zunanji izraz notranje vsebine in različnost oblik,

  • ločijo odnos oblika in vsebina (morfologija),

  • znajo ugotoviti in uporabiti ploskv kot dvodimenzionalno prostorsko tvorbo,

  • spoznajo ploskev v prostoru raznih oblik in nastankov,

  • razumejo prostor s čutili, razumom in čustvi,

  • razumejo prostorske ključe in projekcijska zaznavanja prostora,

  • znajo ugotoviti prostor v posameznih likovnih zvrsteh.

    		•     

  • uvod v umetnostno zgodovino;

  • umetnost;

    		•

  • znajo opredeliti umetnost kot družbeni pojav, njeno posebno naravo in obliko družbene zavesti,

  • znajo opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog in smer.

    		•

    Razvijajo strokovnost,  inovativnost in občutek za ustvarjalne prispevke preteklosti in s tem njihovo vrednotenje in varovanje.

    		  

  • likovna umetnost;

    		•

  • znajo razvrstiti in opredeliti likovna področja ustvarjanja.

    		•

    Razvijajo strokovnost in pripadnost poklicu.

    		  

    področja likovne umetnosti:

     

     

     

  • slikarstvo in grafika,

  • stensko slikarstvo in mozaik,

  • tabelno slikarstvo,

  • oljno slikarstvo,

  • slikana okna,

  • iluminacija,

  • risba in umetniška grafika.

    		•

  • znajo opredeliti slikarstvo kot vrsto likovne umetnosti, pomen materiala, tehnik, vsebine in velikosti,

  • znajo predstaviti izrazne in razvojne značilnosti ter naloge posameznih področij slikarstva.

    		•

    Razvijajo strokovnost in pripadnost poklicu.

    		  

    kiparstvo

     

     

     

  • obla plastika, relief in arhitekturna plastika,

  • naloge kiparstva

    		•

  • znajo predstaviti kiparstvo kot zvrst likovne umetnosti, ki se izraža z volumnom različnih materialov,

  • znajo opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge.

    		•

    Razvijajo strokovnost in pripadnost poklicu.

    		  

    arhitektura in urbanizem:

     

     

     

  • arhitekturni in urbanistični elementi,

  • pomen funkcije in vsebine v arhitekturi in urbanizmu,

  • pomen materialov, tehnik in oblik gradnje.

    		•

  • znajo opredeliti arhitekturo kot likovno zvrst z značilno vsebino,  funkcijo in estetiko,

  • razumejo oblikovanje prostora in plašča,

  • predstavijo prostor kot celoto v odnosu do arhitekture, kiparstva in  naravnega okolja.

    		•

    Razvijajo strokovnost in pripadnost poklicu.

    		  

    2. Letnik

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi
     

    Vajenci

    Vajenci

    		  

    študije anorganskih in organskih oblik

  • uporabijo znanja likovnih prvin in predstave likov in teles za študije oblik mineralnega izvora in rastlinstva po načelu podobnosti, improvizacije, simbolnosti in abstrakcije.

    		•

    Z likovnim interpretiranjem razvijajo zlasti nekatere dejavnike učenja: opazovanje, logično mišljenje, možnost osebnega izražanja, raznovrstnost poti, načine gledanja na stvari in primerljivost

    Vaje: risanje različnih oblik na osnovi poznavanja likovnih prvin in lastne predstave likov in teles.

    študije anatomskih oblik

  • uporabijo znanja likovnih prvin pri predstavitvi anatomskih delov človeškega telesa (oko, uho, nos, usta, glava, dlani, stopala) ter jih interpretirajo po načelu podobnosti, simbolnosti in abstrakcije.

    		•

    Z likovnim interpretiranjem razvijajo zlasti nekatere dejavnike učenja: opazovanje, logično mišljenje, možnost osebnega izražanja, raznovrstnost poti, načine gledanja na stvari in primerljivost

    Vaje: risanje različnih oblik na osnovi poznavanja likovnih prvin in lastne predstave anatomskih delov človeškega telesa.

    likovne spremenljivke:

     

     

     

  • tekstura, število, gostota, smer, velikost,položaj, teža;

    		•

  • znajo ugotoviti vrste tekstur (bleščeča, motna, faktura, struktura, patina, raster),

  • razumejo in vidijo število likovnih enot v kompoziciji,

  • spoznajo pomensko različnost števila v  različnih kulturah,

  • spoznajo vpliv gostote in vrste likovnih enot na ploskvi in v prostoru,

  • prepoznajo smer kot orientacijsko in gibalno vrednost ter medsebojno odvisnost likovnih elementov,

  • razumejo velikost likovne spremenljivke, določene s primerjanjem,

  • znajo ugotoviti položaj likovnega elementa v kompozicijskem polju,

  • prepoznajo likovno težo posameznih enot v kompoziciji glede na obliko, strnjenost elementov, svetlost, barvo, položaj enot v formatu, izločenost, velikost, smer, gostoto, teksturo in intervalnost.

    		•

    Razvijajo čut za naravno ravnotežje, raznovrstnost, sporočilnost, estetiko, kompozicijo, merska razmerja, strukturo in teksturo.

    Vaje: prepoznavanje likovnih spremenljivk.

    oblikovanje

  • spoznajo človekovo željo po uporabnem in estetskem,

  • razložijo in predstavijo zvrsti  tehnike in naloge oblikovanja različnih področij (grafično, industrijsko, modno oblikovanje),

  • prepoznajo vlogo in pomen oblikovanja v človekovem bivalnem okolju.

    		•

    Razvijajo ustvarjalno samozavest in dvigajo željo po lastni ustvarjalnosti in samodokazovanju.

    		  

    fotografija

  • prepoznajo sporočilnost in nujnost fotografskega zapisa kot dokumenta, sporočila in umetniškega trenutka,

  • ločijo različne tehnike in načine predstavitve.

    		•

    Razvijajo strokovnost in ustvarjalnost.

    		  

    uporabna in umetna obrt

  • ločijo domačo in umetno obrt,

  • razporedijo posamezne izdelke v značilna področja umetne   obrti,

  • razložijo in predstavijo vrednote izdelkov domače in umetne obrti,

  • razložijo pogojenost potreb materialov, delovnih sredstev in običajev pri nastanku izdelkov.

    • Razvijajo strokovnost in ustvarjalnost.

    		  

    pristop k likovnemu delu:

  •  

    		•     

    vsebinska in oblikovna analiza

  • ugotovijo motiv in ga znajo predstaviti,

  • razložijo likovno vsebino umetnine,

  • ugotovijo osnovne prvine likovnega izražanja (točka, črta, ploskev, volumen, barva, svetloba),

  • ugotovijo vrsto kompozicije.

    		•

    Razvijajo strokovnost in ustvarjalnost.

    		  

    zgodovinski slogi in smeri:

    		      

  • prazgodovina,

  • mezopotamska umetnost,

  • egipt,

  • antika (grška, etrurska, rimska),

  • umetnost srednjega veka (starokrščanska, bizantinska, langobardska, karolinška, romanika, gotika),

  • renesansa in manierizem,

  • barok in rokoko,

  • klasicizem,

  • romantika,

  • impresionizem,

  • modernizem,

  • umetnost med obema vojnama,

  • umetnost po drugi svetovni vojni.

    		•

  • predstavijo in razložijo temeljne slogovne značilnosti umetniških del slikarstva, kiparstva in arhitekture v posameznih obdobjih,

  • predstavijo in analizirajo ključne spomenika in vodilne umetnike ter opredelijo njihov pomen na umetniški in kulturni razvoj,

  • predstavijo najpomembnejše slovenske spomenike v posameznih zgodovinskih obdobjih,

  • razumejo pristop k oblikovanju uporabnih in simbolnih umetnostnih izdelkov iz kovin v različnih časovnih okvirih (kelti, antika, renesansa, secesija, jugendstil, bauhaus,

  • skandinavsko oblikovanje nakita po drugi svetovni vojni).

    		•

    Osvojijo pregled umetnostnih slogov, vplive na njihov nastanek in razprostranjenost.

    		  

    varstvo kulturne dediščine:

     

     

     

  • dediščina,

  • restavriranje,

  • rekonstruiranje,

  • konzerviranje,

  • restavratorska metodologija.

    		•

  • razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine,

  • ločijo pojme: restavriranje, rekonstruiranje, konzerviranje,

  • prepoznajo mesto zlatarja v restavratorski tehnologiji,

  • razumejo pomen materialne dokumentacije in interdisciplinarnih aktivnosti pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine.

    • Razvijejo občutek za ustvarjalne prispevke preteklosti in s tem njihovo vrednotenje in varovanje.

    		  


    3. Letnik

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Načela likovnega reda

    Vajenci

    Vajenci

    		  

  • titem, harmonija, kontrast, dominacija, enotnost, ravnovesje, proporc;

    		•

  • prepoznajo vrste ritmov v likovni kompoziciji (percepcija, alternacija, variirana repeticija, gradacija, radiacija),

  • razberejo harmonijo kot sožitje medsebojno odvisnih elementov,

  • ločijo harmonijo od monotonije in simetrije

  • razumejo kontrast kot nasprotje med količinami istovrstnih ali različnih likovnih elementov in spremenljivk,

  • prepoznati dominacijo kot organizacijsko načelo v likovni kompoziciji, ki predstavlja prevladovanje, izstopnje likovnih elementov in spremenljivk,

  • razumeti enotnost kot povezovalni pojem likovnih elementov in likovnih spremenljivk,

  • prepoznati statično in dinamično ravnovesje, večosno in vrtilno simetrijo,

  • razumeti razmerje med velikostmi delov neke celote.

    		•

    Razvijajo likovno artikulacijo, kreativno inventivni razvoj osebnosti in občutek sokreativnosti in nujnosti v delovni skupini.

    Vaje: risanje in oblikovanje različnih oblik s povdarkom na razvijanju likovne likovne artikulacije in sokreativnosti.

  • analiza likovnih elementov, spremenljivk in likovnega reda, preoblikovanje (redizajn);

    		•

  • analizirajo navedene sestavine likovne kompozicije enostavne izdelka (npr.: modni dodatek) in podajo lasten predlog preoblikovanja.

    		•

    Razvijajo občutek za estetiko in kritičnost pogleda na posamezne dosežke.

    Vaje: risanje in oblikovanje različnih oblik s poudarkom na razvijanju občutka za estetiko.

  • proces likovnega ustvarjanja od naročnika do končnega izdelka, mesto in vloga zlatarja;

    		•

  • na primeru znanega naročnika pozna postopke od zahtev, idejne zasnove, z variantnimi rešitvami, načrti in izbrano tehnologijo do končnega izdelka,

  • po gornjem načelu zna izdelati vse faze do končnega izdelka za enostavnejši okrasni predmet uporabne ali simbolne funkcije.

    		•

    Razvijajo strokovnost, inovativnost in pripadnost poklicu.

    Vaje: risanje in oblikovanje različnih oblik po lastnih zamislih.

    5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

    Edi Berk, Janez Bogataj, Janez Pukšič: Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, DOMUS, 1993

    Stane Bernik: Pogledi na novejšo slovensko arhitekturo in oblikovanje, PARK Ljubljana, 1992

    Nina Šuštaršič: Likovna teorija, SŠOF Ljubljana, 1998

    Jadranka Damjanov: Vizualni jezik I likovna umjetnost, Školska knjiga Zagreb, 1991

    T.G.E. Powell: The Celts, London, 1994

    H.W. Janson: History of ART, London, 1995

    Höfler Janez: Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, DZS Ljubljana, 1988

    Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine

    H. W. Janson: Istorija umjetnosti, Pregled razvoja likovnih umjetnosti od praistorije do danas, Izdavački zavod Jugoslavija, Beograd, 1966

    Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995

    Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, več avtorjev,  Modrijan, 1997

    VHS kaseta filma “Podobe preteklosti”, dr. Nataša Golob in Tone Frelih, ORION film d.o.o., Ljubljana, 1997

    Tone Rački: Veščina risanja – predmeti in prostor, Ljubljana, 1997

    Tone Rački: Veščina risanja – človeška figura, Ljubljana, 1993

    Milan Butina: Slikarsko mišljenje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974 

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno,

  • vaje.

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom
     

    Predmet

    Znanja

    Oblikovanje

    Osnove tehnike

    Tehnologija zlatarstva

    Praktični pouk

  • informatika, cad,

  • tehniško risanje,

  • gradiva,

  • ročne tehnike,

  • industrijske tehnike,

  • ročne tehnike,

  • strojne tehnike,

    		•

    Risanje

    Osnove tehnike

    Tehnologija zlatarstva

    Praktični pouk

  • informatika, cad,

  • tehniško risanje,

  • ročne tehnike,

  • industrijske tehnike,

  • ročne tehnike,

  • strojne tehnike,

  • tehnična dokumentacija,

    		•

    Umetnostna zgodovina

    Osnove tehnike

    Tehnologija zlatarstva

  • informatika, cad,

  • gradiva,

  • ročne tehnike,

  • industrijske tehnike,

    		•

    Restavratorstvo

    Osnove tehnike

    Tehnologija zlatarstva

    Praktični pouk

  • informatika, cad,

  • gradiva,

  • ročne tehnike,

  • ročne tehnike.

    		•