TEMELJNE ZNAČILNOSTI IN CILJI IZOBRAŽEVANJA

Nižje poklicno izobraževanje

Izobraževanje traja dve leti in pol in je namenjeno učencem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in uspešno končali vsaj šest razredov osnovne šole ali pa osnovno šolo po prilagojenem programu. Omogoča utrditi in dopolniti splošno izobrazbo na področjih, pomembnih za življenjsko in poklicno uspešnost posameznika. Splošno znanje se povezuje s strokovnim in praktičnim delom. Dijaki se usposabljajo za samostojno opravljanje poklicev ali dela, ki je vnaprej tehnološko pripravljeno, kjer so delovni postopki relativno pregledni in standardizirani ter jih je mogoče vnaprej natančno opredeliti z ustreznimi navodili. Usposabljajo pa se tudi za pomoč pri opravljanju kompleksnejših delovnih opravil, značilnih za nekatere poklice širokih profilov. Šolanje temelji na praktičnem izobraževanju.

Srednje poklicno izobraževanje

Izobraževanje je namenjeno dijakom in vajencem s končano osnovno šolo in omogoča razširjanje splošne izobrazbe ter pridobitev znanja, pomembnega za uspešnost v življenju in poklicu. Dijaki in vajenci povezano spoznavajo splošne in strokovne predmete, kar jim omogoča pridobiti sistematično strokovno-teoretično znanje na ustreznem poklicnem področju.

Temeljni cilj izobraževanja je pridobiti si ustrezno praktično znanje, oprto na poznavanje teorije, in razviti poklicne sposobnosti ter spretnosti, potrebne za uspešno in samostojno opravljanje poklicev širokih profilov. Delovna opravila so relativno pregledna, kompleksna, čeprav manj standardizirana in terjajo precejšnjo delovno samostojnost ter tehnološko inovativnost. Dijaki in vajenci se usposabljajo za prenašanje poklicnega znanja v netipične situacije, samostojno prepoznavanje posameznih tehnoloških problemov in njihovo reševanje v delovnem procesu; usposobijo se za obvladanje različnih tehnik dela in različnih tehnoloških postopkov. Pridobijo si tudi znanje za nadaljnje izobraževanje, tako da si lahko po dodatnem dveletnem poklicno-tehniškem programu pridobijo srednjo strokovno izobrazbo. Ko pa si pridobijo ustrezne delovne izkušnje, lahko opravijo tudi mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit v svoji stroki.

Srednje strokovno izobraževanje

Izobraževanje omogoča razširiti in izpopolniti splošno izobrazbo iz vseh temeljnih splošno-izobraževalnih predmetov. Pridobitev splošne izobrazbe je hkrati namenjena pripravi dijakov na nadaljnji študij na višjih in visokih strokovnih šolah, posebej pa spoznavanju in poglabljanju teoretičnih principov, ki omogočajo razumevanje in obvladovanje ustreznega strokovnega področja. Temeljni cilj izobraževanja je razvijanje strokovne usposobljenosti za samostojno opravljanje zahtevnejših in nestandardiziranih, kompleksnih delovnih opravil, za sodelovanje pri delu, povezanem z razvijanjem tehnologije dela in delovnih procesov ter za delo v pripravi in kontroli delovnih procesov. Poklicna in strokovna usposobljenost mora zagotavljati obvladanje tehnološko in delovno kompleksnejših delovnih procesov, sposobnost prenašanja poklicnega znanja v netipične situacije, pripravljanja in nadzorovanja delovnih postopkov, posebej kakovosti dela, sposobnost motiviranja delovnih skupin ter samostojnega reševanja tehnoloških in delovnih problemov.

Poklicno­tehniško izobraževanje

Programi pomenijo nadaljevanje srednjega poklicnega izobraževanja in omogočajo absolventom srednjega poklicnega izobraževanja, da si v dveh letih pridobijo srednjo strokovno izobrazbo; ta je enakovredna izobrazbi, pridobljeni po programih srednjega tehniškega oziroma strokovnega izobraževanja. Značilnosti in cilji so enaki.

Poklicni tečaj

Programi so namenjeni absolventom 4. razreda splošne ali strokovne gimnazije. V poklicnem tečaju si pridobijo srednjo strokovno izobrazbo, ki je enakovredna izobrazbi, pridobljeni po programih srednjega tehniškega oziroma strokovnega izobraževanja. Značilnosti in cilji so enaki: omogočajo poglabljanje in razširjanje strokovne izobrazbe, potrebne tako za nadaljevanje šolanja na višjih oziroma visokih strokovnih šolah kot za razumevanje in obvladovanje stroke.

Mojstrski, delovodski oziroma poslovodski izpit

Srednjo strokovno izobrazbo si je moč pridobiti tudi z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom. Ti izpiti so namenjeni praviloma kandidatom, ki so končali ustrezni program srednjega poklicnega izobraževanja, z opravljenim izpitom pa si pridobijo mojstrski, delovodski ali poslovodski naziv.

Z mojstrskim izpitom se preverja: usposobljenost za samostojno vodenje obratovalnice, za mojstrsko opravljanje poklica in za praktično izobraževanje vajencev. Pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti je pogojena tudi s pridobljenim mojstrskim nazivom.

Z delovodskim oziroma poslovodskim izpitom se preverja usposobljenost za vodenje skupine, obrata, delovišča, delavnice, prodajalne, lokala itd. S tem izpitom se tudi preverja obvladovanje osnovnih zakonitosti, metod in tehnik za zagotavljanje storitev na strokovnem področju in usposobljenost za prenašanje znanja in izkušenj na sodelavce, nove delavce in vajence oziroma dijake.
Mojstrski oziroma delovodski ali poslovodski izpit sestavljajo štirje deli:
• praktični (praktično delo v stroki: mojstrsko, delovodsko oziroma poslovodsko delo ali storitev, delovni preizkusi in zagovor, zaključna izpitna naloga ali drugo),
• strokovno-teoretični (teoretično znanje iz posameznega strokovnega področja),
• poslovodnoekonomski (podjetje in poslovanje, osnove trženja, ekonomika in finance, pravni vidiki poslovanja, upravljanje in vodenje,
varstvo okolja ...) in
• pedagoško-andragoški (izobraževalni sistem, osnove pedagogike in andragogike, didaktike in specialne didaktike).
Vsebina izpita oziroma znanje, ki se preverja in ocenjuje, načini opravljanja izpita (pisni, ustni, izdelek, storitev, delovni preizkusi), merila za ocenjevanje, minimalni pogoji za opravljanje izpita itd., so določeni v izpitnih katalogih. Priprava na mojstrski, delovodski oziroma poslovodski izpit ni obvezna. Izpit se opravlja pri pristojni zbornici.

Gimnazija

Izobraževalni program gimnazije pripravlja dijake za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanje in osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicni karieri in življenju. Zagotavlja dovolj široko splošno izobrazbo in vzpostavlja vednost, ki je skupni temelj za vsa področja univerzitetnega študija, hkrati pa omogoča refleksijo o mejah vednosti.

Dijaki si z uspešno opravljeno maturo pridobijo srednjo izobrazbo.

Maturitetni tečaj

Maturitetni tečaj omogoča načrtno in sistematično pripravo na maturo. Namenjen je kandidatom, ki so uspešno končali program srednjega poklicnega ali srednjega tehniškega oziroma strokovnega izobraževanja ali tretji letnik gimnazije in so prekinili izobraževanje najmanj za eno leto, pa tudi kandidatom, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje in opravili preizkus znanja na ravni 3. letnika gimnazije.