POKLICNI TEČAJ

Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 17. 12. 2002

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

ALGORITMI IN PROGRAMSKI JEZIKI

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO PRI POKLICNI MATURI

Vsebine, pojmi

Znanja (cilji)

Učna in delovna sredstva

ALGORITEM

Zapis algoritma,

gradniki algoritmov,

lastnosti algoritma.

  • Formulira pojem algoritma in našteje obvezne in želene lastnosti algoritma.
  • Predstavi različne načine podajanja algoritma.
  • Našteje osnovne elemente algoritma.
  • Opiše osnovno zgradbo algoritma.
  • Napiše postopek za izračun vsote, povprečja, iskanje največje (najmanjše) vrednosti, razvrščanje podatkov, kodiranje podatkov.

Nalivno pero.

PROGRAMIRANJE

Programski jezik,

sintaksa in semantika jezika,

program,

programski gradniki,

spremenljivka, konstanta,

podatkovni tip,

prireditev,

aritmetične, logične in bitne operacije,

krmilni stavki,

zanke,

podprogrami,

argumenti podprogramov,

tabelarični tipi,

nizi znakov,

zapisi,

gnezdeni zapisi,

zapisi z možnostjo izrabe le nekaterih delov zapisov (record - case oziroma union),

tabele bitov/množice,

tabele zapisov in zapisi tabel.

  • Opiše pojem programskega jezika in programa.
  • Našteje in opredeli vrste programskih jezikov.
  • Na primeru ponazori vlogo prevajalnika in tolmača.
  • Razloži strukturo programa.
  • Loči med enostavnimi in sestavljenimi tipi.
  • Deklarira spremenljivke in konstante enostavnih podatkovnih tipov.
  • Inicializira spremenljivke.
  • Našteje aritmetične, logične in bitne operatorje in jih razvrsti po prioriteti.
  • Oblikuje vnos in izpis podatkov.
  • Našteje krmilne stavke in jih uporabi pri reševanju problemov.
  • Navede vrste zank in jih uporabi pri reševanju problemov.
  • Našteje vrste podprogramov in določi njihove glavne značilnosti.
  • Opiše možnosti za prenos parametrov.
  • Napiše sled izvajanja programa.
  • Definira in uporabi lastne podatkovne tipe.
  • Uporabi podprograme za delo z nizi znakov.
  • Napiše postopke za izvedbo osnovnih operacij na tabelaričnih podatkih
  • deklaracija in uporaba enostavnih in sestavljenih tipov podatkov.
  • Iz osnovnih prvin sestavi in deklarira sestavljene nehomogene tipe podatkov.
  • Deklarira in uporabi poljubne kombinacije sestavljenih podatkovnih tipov.
  • Za podano problemsko nalogo poišče, deklarira, izpelje in argumentira izbrano podatkovno strukturo.

Nalivno pero.

RAZVRŠČANJE IN ISKANJE PODAKTOV

Razvrščanje z izbiranjem,

razvrščanje z vstavljanjem,

razvrščanje s premenami,

shellsort,

quicksort,

kompleksnost algoritma, primerjava in ocenjevanje kompleksnosti algoritma.

  • Opiše postopek razvrščanja z izbiranjem in napiše algoritem za razvrščanje z izbiranjem.
  • Opiše postopek razvrščanja z vstavljanjem in napiše algoritem za razvrščanje z vstavljanjem.
  • Opiše postopek razvrščanja s premenami in napiše algoritem za razvrščanje s premenami
  • Oceni izboljšane postopke sortirnih algoritmov: shellsort in quicksort .

Nalivno pero.

DATOTEKE

Struktura in deklaracija binarne datoteke,

struktura in deklaracija tekstovne datoteke,

dodajanje podatkov v datoteko,

iskanje podatkov,

spreminjanje podatkov,

brisanje podatkov.

  • Opredeli strukturo binarne datoteke.
  • Opredeli strukturo tekstovne datoteke.
  • Uporabi datotečni kazalec.
  • Bere in zapisuje podatke datoteke.
  • Uporabi vgrajene podprograme za delo z datotekami.
  • Razloži postopek brisanja podatkov iz datoteke.
  • Našteje algoritme za razvrščanje podatkov v datotekah.

Nalivno pero.

VRSTA IN SKLAD

Opis in delovanje vrste,

opis in delovanje sklada.

  • Opiše FIFO princip delovanja vrste.
  • Deklarira vrsto in realizira postopke dodajanja in brisanja elementov vrste.
  • Opiše LIFO princip delovanja sklada.
  • Deklarira sklad in realizira postopke dodajanja in brisanja elementov s sklada.

Nalivno pero.

REKURZIJE

Definicija rekurzije,

neposredne rekurzije,

posredne rekurzije,

lastnosti rekurzivne tehnike.

  • Definira in implementira neposredno in posredno rekurzijo.
  • Opredeli prednosti in pomanjkljivosti rekurzivne tehnike programiranja.
  • Za podani problem izbere med rekurzivno in iterativno inačico rešitve.
  • Oceni in zagovarja ustreznost izbora.

Nalivno pero.

OBJEKTNO PROGRAMIRANJE

Razred,

lastnosti, metode razreda,

skrivanje podatkov,

dedovanje,

polimorfizem.

  • Formulira statične in dinamične lastnosti predmeta.
  • Napiše deklaracijo razreda in demonstrira uporabo metod razreda.
  • Navede prednosti in načine skrivanja podatkov.
  • Oceni možnosti in uporabo dedovanja.
  • Predstavi deklaracijo in uporabo virtualnih funkcij.
  • Opiše postopek, ki omogoča uporabo lastnih komponent.

Nalivno pero.

TESTIRANJE

Testni podatki,

metode testiranja.

  • Našteje in opiše pomen in načine testiranja programskega izdelka.
  • Za podano programsko rešitev zbere ustrezne testne podatke.
  • Izdela načrt za testiranje programskega izdelka.
  • Predstavi način in potek testiranja programske opreme.
  • Sestavi obrazec, na katerem dobi opombe (obvestila) o nepravilnosti v delovanju programa.

Nalivno pero.

 

4. OCENJEVANJE ZNANJA

Zgradba izpitne enote:

4.1 PISNI IZPIT

Priporočilo

Prvi del pisnega izpita vsebinsko obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno-teoretičnega predmeta. Izpitne naloge so objektivnega tipa in računske. Ocenjujemo poznavanje osnov programiranja in programske rešitve. Naloge drugega dela pisnega izpita so problemske. V tem delu ocenjujemo analizo problema, izbiro in uporabo postopkov pri reševanju problema in vrednotimo rešitev problema.

Shema zgradbe in vrednotenja pisnega izpita (primeroma)

Izpitna pola oz. sklop

Štev. nalog

Tipi nalog

Vrednotenje posameznih nalog (točk)

Dovoljeni pripomočki

Čas reševanja (minut)

Delež v oceni (%)

1.

5

Naloge izbirnega tipa iz osnovnega poznavanja deklaracij in ukazov, poznavanja uporabe podprogramov ter pretvarjanja med podatkovnimi tipi.

4

 

do 60

20

8

Naloge s kratkimi odgovori.

5

   

40

2.

4

Strukturirane naloge iz analize problema, definiranja podatkovne osnove za rešitev problema in programske kode, ki reši problem.

10

 

do 50

40

   

SKUPAJ

100

   

100

 

Trajanje pisnega izpita

Pisni izpit traja 110 minut.

4.2 USTNI IZPIT

Vprašanja na izpitnem listku (primeroma)

Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov je potrebno upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

Vprašanja pri ustnem izpitu:

Priprava in trajanje izpita

Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na ustni izpit. Ustni izpit traja največ 20 minut.

Oblikovanje skupne ocene

Predlog: V skupni oceni je delež pisne ocene 70% in delež ustne ocene 30%.

(*Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.*)  

5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

Dovoljeni pripomočki: nalivno pero.

6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.