POKLICNI TEČAJ

Izobraževalni program: FARMACEVTSKI TEHNIK

IZPITNI KATALOG

Sprejeto na 1.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 28. 3 1996

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

FARMACEVTSKA KEMIJA

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

poznavanje kemijske strukture, sinteze, terapevtske uporabe in shranjevanja pomembnejših anorganskih in organskih zdravilnih učinkovin;

povezanost znanja farmacevtske kemije s splošno in organsko kemijo, farmacevtsko tehnologijo, analizo zdravil, medicino, biologijo in mikrobiologijo;

strokovno usposobljenost za samostojno svetovanje pripravkov, ki se izdajajo brez recepta;

uporaba strokovne farmacevtske terminologije;

poznavanje uporabe varovalnih sredstev;

poznavanje nevarnih in škodljivih snovi ter uporaba postopkov in sredstev za varovanje lastnega zdravja in okolja.

3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO

Vsebine	Znanja (cilji)	Učna in delovna sredstva
	Kandidati
Zdravilne učinkovine - splošna oznaka	opredelijo pojem, razlikujejo kemijsko, INN, zaščiteno in trivialno ime, poznajo farmacevtsko nomenklaturo za kisline, hidrokside, okside, soli in organske spojine,
Anorganske zdravilne učinkovine po skupinah periodnega sistema 1. skupina - spojine Li, Na, K 2. skupina - spojine Mg, Ca, Ba 3. skupina - spojine B in Al 4. skupina - spojine C in Si 5. skupina - spojine N, P,Bi, 6. skupina - spojine O in S 7. skupina - spojine F, Cl, Br, J elementi prehoda - spojine Mn, Fe, Co, Cu, Zn, Ag, Hg, Au	obnovijo splošne kemijske in fizikalne značilnosti elementov in spojin, določijo produkte različnih kemijskih reakcij in jih tudi kvantitativno ovrednotijo, navedejo najpomembnejše elemente, ki sestavljajo živo snov, opišejo vlogo alkalijskih in zemljoalkalijskih kovin v organizmu, opišejo biološko vlogo prehodnih elementov - Fe, Co, Cu in Zn, definirajo mikroelemente in naštejejo bistvene za normalno delovanje človeškega telesa, v vsaki skupini periodnega sistema poznajo farmacevtsko pomembne elemente in njihove spojine, poznajo toksičnost določenih elementov in spojin, pojasnijo pomen kvalitativne in kvantitativne analize, farmacevtskih surovin in pripravkov ter zahtev po čistosti, opredelijo načine shranjevanja glede na učinkovitost in strupenost ter stabilnost, poznajo vire določenih ionov v okolju in prehrani,
Organske zdravilne učinkovine alifatski ogljikovodiki alkoholi, etri alkilhalidi aldehidi, ketoni alifatske karboksilne kisline derivati karboksilnih kislin amini aminokisline, peptidi in beljakovine organske žveplove spojine aliciklične spojine aromatski ogljikovodiki fenol in derivati aromatske karboksilne kisline, aromatski amini heterocikli	uporabljajo IUPAC in farmacevtsko nomenklaturo, prepoznajo funkcionalne skupine spojin, opredelijo splošne fizikalne, kemijske in strukturne značilnosti posameznih skupin spojin, poznajo naravne vire pridobivanja ali možne sintezne reakcije ter določijo značilnih reakcij za posamične skupine organskih učinkovin, poznajo najpomembnejše spojine iz posamezne skupine v farmaciji, njihovo uporabo, shranjevanje, farmacevtske oblike, bistvene inkompatibilnosti in toksičnost, razlikujejo strukturno specifične in nespecifične zdravilne učinkovine, posamezne primere zdravilnih učinkovin znajo poiskati v Farmakopeji in Registru, pri eksperimentalnih vajah znajo uporabljati laboratorijske postopke, urijo se v prepoznavanju spojin, ločeno zbirajo nevarne in škodljive snovi in tako razvijajo čut za varovanje lastnega zdravja in okolja,
Zdravje, zdravilo, osnove farmacevtske etike	opredelijo pojem zdravja po definiciji SZO in zdravila po veljavnem zakonu, poznajo osnove etike zdravstvenih in farmacevtskih delavcev,
Enotna klasifikacija zdravil	poznajo princip klasifikacije zdravil, razumejo in ločijo šifro zdravila od kontrolne številke, vedo, kakšna je osnovna informacija o zdravilu na zaščitni embalaži,
Zdravila, ki delujejo na imunološke mehanizme	opredelijo serum, cepivo, diagnostike za humano uporabo, imunoglobuline humanega izvora, imunosupresiv in imunostimulans,
Zdravila, ki delujejo na infektivne in parazitarne bolezni penicilini cefalosporini tetraciklini aminoglikozidi makrolidi antifungiki antivirotiki kinoloni antituberkulotiki sulfonamidi antiprotozoiki antihelmintiki	ločijo posamezne skupine glede na strukturo, jakost delovanja, učinkovitost proti določenim mikrobom, pojasnijo smotrnost uporabe protimikrobnih sredstev, opredelijo možne načine aplikacije, opredelijo pojem indikacija, kontraindikacija, stranski učinek, inkompatibilnost, superinfekcija, poznajo osnovne značilnosti sistema LADME (sproščanje, absorpcija, distribucija, metabolizem in eliminacija zdravilnih učinkovin),
Zdravila za zdravljenje neoplazem	opredelijo vzroke iz okolja in načina življenja za nekatere oblike raka, poznajo Evropski kodeks proti raku, poznajo glavne podskupine zdravil s splošnimi stranskimi učinki,
Zdravila, ki delujejo na endokrine bolezni ščitnice trebušne slinavke hipofize nadledvične žleze spolnih žlez	poznajo hormone žlez po delovanju in kemizmu, pojasnijo bistvo hormonske kontracepcije,
Zdravila, ki delujejo na bolezni metabolizma in prehrane vitamini minerali nutritivi encimi H1 antihistaminiki	razlikujejo liposolubilne in hidrosolubilne vitamine, povežejo znanje iz farmakognozije o pomenu in najpogostejši uporabi vitaminov, poznajo uporabo anorganskih ionov, poznajo indikacije za nutritive, encime in H1 – antihistaminike,
Zdravila, ki delujejo na bolezni krvi in krvotvornih organov antianemiki antikoagulansi fibrinolitiki hemostiptiki	poznajo uporabo pripravkov železa, poznajo najpogostejše motnje pri strjevanju krvi in zdravljenje,
Psihofarmaki nevroleptiki anksiolitiki antidepresivi psihostimulansi sedativi in hipnotiki antialkoholiki	pojasnijo načine delovanja in uporabo zdravil za duševne bolezni, poznajo njihove indikacije, opredelijo trigonik in toksikomanogeno snov in poznajo načine izdajanja teh zdravil,
Zdravila proti boleznim živčnega sistema in čutil splošni anestetiki lokalni anestetiki antikonvulzivi antiparkinsoniki analgetiki antipiretiki oftalmiki otologiki	poznajo načine delovanja posameznih skupin zdravil in formule najpogostejših zdravilnih učinkovin, poznajo posamezne analgetike, antipiretike in sestavljena zdravila, ki se izdajajo brez recepta,
Zdravila proti boleznim srca in ožilja kardiotoniki antiaritmiki blokatorji beta receptorjev antianginiki antihipertenzivi diuretiki blokatorji kalcijevih kanalov hipolipemiki antihemoroidalije venotoniki	opredelijo podskupine zdravil po načinu delovanja in znajo opisati osnovno strukturo najpogostejših zdravilnih učinkovin, spremljajo sodobne akcije za zmanjševanje obolenj srca in ožilja, oblikujejo si odnos do zdrave prehrane in zdravega načina življenja,
Zdravila proti boleznim dihal rinolitiki ekspektoransi antiastmatiki antitusiki	povežejo znanje iz farmakognozije o učinkovinah iz te skupine in ga dopolnijo z znanjem o ustreznih sinteznih učinkovinah,
Zdravila proti boleznim prebavil odontologiki digestivi in stomahiki antacidi antiulkusna sredstva spazmolitiki antiemetiki laksansi antidiaroiki hepatoprotektivi	poznajo droge in sintezne zdravilne učinkovine, ki se izdajajo brez recepta, znajo svetovati ustrezno prehrano za blažitev težav,
Zdravila proti boleznim genitourinarnega sistema uroantiseptiki lokalni kontraceptivi vaginalni antiseptiki	med že znanimi protimikrobnimi sredstvi izberejo primerne za genitourinarni trakt, poznajo sestavo lokalnih kontraceptivov in znajo svetovati pravilno uporabo,
Zdravila proti boleznim kože dermoantimikrobna sredstva dermosteroidi in kombinacije antimikotiki antiparazitiki	poznajo splošne značilnosti posameznih naštetih skupin zdravil, analizirajo vzroke širjenja mikrobov in parazitov, razlikujejo kozmetične pripravke negovalne kozmetike od zdravil za zdravljenje kožnih bolezni,
Zdravila proti boleznim mišično-kostnega in vezivnega sistema nesteroidna antiinflamatorna sredstva lokalni antirevmatiki	poznajo zdravilne učinkovine in droge, ki se izdajajo brez recepta, razlikujejo skupine zdravilnih učinkovin po delovanju,

Pri pripravi izpitnih nalog ter vprašanj upoštevajte »Navodila za pripravo in izvedbo 2. Izpitne enote«, pripravil CPI.

4. OCENJEVANJE ZNANJA

Zgradba izpitne enote:

ustni izpit.

4.1. USTNI IZPIT

Vprašanja na izpitnem listku

Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.

Vprašanja naj zajemajo znanja iz razumevanja in uporabe (60%) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (40%).

* Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.

5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

Dovoljeni pripomočki pri ustnem izpitu so določeni v poglavju 3.

6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.