Izobraževalni program: RUDARSKI TEHNIK
Sprejeto na 29.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7. 2000
RUDARSTVO
Na izpitu ocenjujemo:
VSEBINE |
ZNANJA |
UČNA IN DELOVNA SREDSTVA |
Kandidat |
||
GEOLOŠKE OSNOVE IN METODE RAZISKOVANJA NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN |
||
Namen raziskovanja. Vrstni red raziskovalnih del. Geofizikalne metode raziskovanja rudnih nahajališč. Raziskovanje z rudarskimi deli. Vzorci. Rezerve. Definicija površinskega pridobivanja. Pogoj za površinsko in jamsko pridobivanje in primerjava. |
|
|
ODPIRANJE IN PRIPRAVA PODZEMNIH IN POVRŠINSKIH NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN |
|
|
Definicija odpiranja jamskega nahajališča. Razvrstitev in opis jamskih prostorov. Načini odpiranja podzemnega nahajališča. Priprava jamskega nahajališča. Bunkerji in sipke. Odpiranje površinskega kopa. Zaščita pred vodo. Vrste površinskih kopov. Metode odkopavanja, vrste strojev na površinskem kopu. Odlaganje jalovine. Rekultivacija površine po odkopavanju. |
|
|
LASTNOSTI JAMSKIH PLINOV IN NAČINOV ZRAČENJA JAMSKIH PROSTOROV |
|
|
Sestava zraka. Strupeni, zadušljivi, eksplozivni plini in druge škodljive primesi. (Tehnični normativi in varstveni ukrepi v zvezi s prezračevanjem.) Jamska klima. Določevanje potrebnih količin zraka za jamsko zračenje glede na posamezne zahteve. Vzpostavitev zračnega toka v jami. Vrste zračenja, sheme prezračevanja. Razpeljava in regulacija zračnih tokov. Separatno prezračevanje. Naravna depresija. Ventilatorji. Meritve zračnih parametrov. Merilni instrumenti in meritve. Jamski požari, vzroki in gašenje. Varnostni ukrepi in predpisi v zvezi z zračenjem. |
|
|
POSTOPKI VRTANJA IN RAZSTRELJEVANJA |
|
|
Splošno o vrtanju. Odvisnost postopkov in učinkov pri vrtanju od lastnosti hribin. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri delu z vrtalnimi napravami. Splošno o odstreljevanju. Razstreliva. Vžig razstreliva. Sredstva za vžiganje. Oprema za vžiganje električnih detonatorjev in vezave nabojev. Učinek eksplozije, vpliv prostih ploskev. Določanje količine eksploziva. Izdelava odstrelilne mine. Napake pri odstreljevanju. Načini odstreljevanja. Varstveni ukrepi pri odstreljevanju v rudnikih. Odstreljevanje v metanskih jamah. Miniranje na površinskih kopih. Masovno miniranje. Ukrepi za zagotavljanje javne varnosti. |
|
|
POSEBNI POSTOPKI VRTANJA (globinsko vrtanje v jami in s površine) |
|
|
Namen globinskega vrtanja. Vrtalni pribor: drogovje, krone, jedrniki, itd. Izplaka. Načini vrtanja. Utrjevanje vrtine. |
|
|
POSTOPKI ODVODNJAVANJA |
|
|
Vode, ki ogrožajo jamska dela. Hribine za vodo, propustne in nepropustne. Kako ugotavljamo navzočnost vode. Vrtine, vodnjaki. Meritve propustnosti. Ukrepi za obrambo pred vodo. Črpališča, odvodnjevalni sistem. Vpliv vode na tehnologijo odkopavanja. Možnost koristne porabe jamske vode. |
|
|
POSTOPKI BOGATENJA MINERALNIH SUROVIN, PRIPRAVE IZKOPANINE ZA UPORABO IN IZDELAVO |
|
|
Naloge bogatenja. Priprava mineralne surovine za bogatenja: drobljenje in mletje, sejanje in klasiranje, ločevanje dvofaznih sistemov. Neposredno bogatenje: prebiranje, gravitacijsko bogatenje, magnetno bogatenje, flotiranje, luženje. Pomožni postopki. Skladiščenje, kontrola, vzorčevanje. |
|
|
POSTOPKI IN METODE IZDELOVANJA JAMSKIH PROG IN VPLIVOV NA HRIBINO |
|
|
Izbira velikosti in oblike profila jamske proge. Izdelovanje z miniranjem v trdnem materialu. Vrste zlomov. Delovne operacije. Strojna izdelava jamskih prog. Delovne operacije. Materiali za podgrajevanje jamskih hodnikov. Načini podgrajevanja jamskih prog. Tehnični normativi in varstveni ukrepi. Ekonomski vidiki pri izdelovanju jamskih prog. |
|
|
ODKOPNE METODE IN MEHANIZIRANO PRIDOBIVANJE MINERALNIH SUROVIN |
|
|
Izbira odkopne metode. Razvrstitev odkopnih metod in opis glavnih sistemov. Nekatere odkopne metode pri pridobivanju kovinskih in nekovinskih mineralov. Odstreljevanje na odkopih. Mehanizirano pridobivanje premoga. Uplinjevanje premoga. Organizacija transporta pri odkopavanju. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri odkopavanju. Ekonomski vidiki odkopavanja. |
|
|
POSTOPKI IN METODE IZDELAVE VERTIKALNIH JAMSKIH PROSTOROV |
|
|
Izdelava jaškov od zgoraj navzdol. Izdelava jaškov od spodaj navzgor. Izdelava slepih jaškov. Posebne metode pri izdelavi jaškov. Tehnični normativi in varstveni ukrepi pri izdelovanju vertikalnih jamskih prostorov. |
|
|
POSTOPKI IZGRADNJE PODZEMNIH PROSTOROV VELIKIH PROFILOV |
|
|
Izkop velikih profilov. Izdelava z vrtanjem, miniranjem in rezanjem. Začasna (pomožna) in definitivna podgradnja. Nakladanje in odvoz izkopanine. Podgrajevanje. Prezračevanje. Hidroizolacija predorov. Tehnični normativi in varstveni ukrepi. |
|
|
VPLIVI RUDARSKIH PODZEMNIH DEL NA OKOLJE |
|
|
Vpliv na površino in površinske spremembe. Degradacija površine - obseg in velikost. Pogrezanje površine, posedanje terena. Plazenje površine. Zastajanje voda in nastanek jezer. Klimatske spremembe zaradi sprememb pokrajine. Vpliv na podzemne vodotoke in termalne vire. Seizmični efekti podzemnega miniranja. Prinašanje radioaktivnih rud na površino. Hlapljive in toksične snovi pri primarni predelavi rude. Zmanjšanje vpliva podzemnega odkopavanja na površino. |
|
|
VPLIV NA OKOLJE ZARADI POVRŠINSKIH RUDARSKIH DEL |
|
|
Spremembe površine zaradi odkopavanja. Odlagališče odkrivke. Odlagališče jalovine. Odvodnjevanje velikih površin. Zavzetje velikega prostora zaradi odkopavanja. Spremembe morfologije terena. Preselitev naselij in sociološki vplivi na prebivalstvo. Preselitev industrije, cest, železnic. |
|
|
SEKUNDARNI VIRI RUDARJENJA |
|
|
Seizmični učinki miniranja. Vibracije terena. Zračni udari. Hrup. Kemično onesnaževanje okolja. Nastajanje odpadnih voda. Onesnaženje izvirov in podtalnice. Onesnaženje zraka. Prah. Druge nevarnosti za človeka in živali zaradi posega v okolje. |
|
|
ODPADNE SNOVI IN NJIHOVE PREDELAVE V RUDARSTVU |
|
|
Odpadne snovi v rudarstvu. Odkrivke. Nerodovitna prst. Spremljevalna hribina kot jalovina. Radioaktivne jalovine. Pepeli. Žveplo. Sadra - gips. Nepitne podzemne vode. Onesnažena tehnološka voda. Vdor težkih tekočin separiranja v podtalnico. Razlitje nafte pri črpanju. Onesnažene tekočine pri bogatenju. Onesnažene tekočine pri separiranju in spiranju. Onesnažene tekočine pri flotiranju. Mešanje vode z visokim pH iz mrtvih jezer z drugo vodo. Jalovine. Nerabni separati. Možnosti predelave odpadnih snovi v primarni rudarski proizvodnji. Sekundarna - industrijska predelava odpadnih in navadnih snovi v podzemske prostore. Trajnost podzemnih odlagališč. Skladiščenje trenutno odpadnih snovi za kasnejšo predelavo. |
|
|
REKULTIVACIJA ZEMLJIŠČA IN OKOLJA PO KONČANIH RUDARSKIH DELIH |
|
|
Pomen rekultivacije. Planiranje rekultivacije že med projektiranjem rudnikov. Izbira pravilnega tehnološkega procesa. Skladnost s socialno - ekonomskim in ekološkim sistemom okolja. Obvarovanje estetske in funkcionalne vrednosti ekološkega sistema. Ohranitve arhitekturnih, kulturnih, zgodovinskih in arheoloških spomenikov. Obvarovanje naravnih posebnosti in pojavov. Zaščita naravnih okolij, rezervatov favne in flore. Obseg in pogoji za velike prostorske posege in vplive. Pravočasno in dolgoročno prostorsko planiranje. Prostorska izhodišča. Ureditveni načrti. Izvajanje rekultivacije v fazah. Sanacija degradiranih zemljišč. Odlaganje in razgrinjanje jalovine. Nasipavanje humusa. Zatravljanje in pogozdovanje. Pedološke raziskave. Izbira vegetacije, prilagojene avtohtoni. Zasnove prometnega, komunalnega in energetskega omrežja. Vodnogospodarska ureditev prostora. Namen in sprememba namembnosti rekultiviranih zemljišč. |
|
|
OSNOVE IZDELOVANJA IN UPORABLJANJA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE S POMOČJO RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA SISTEMA |
|
|
INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE POSTOPKOV RUDARJENJA |
|
Pri pripravi izpitnih nalog ter vprašanj upoštevajte »Navodila za pripravo in izvedbo 2. Izpitne enote«, pripravil CPI.
Zgradba izpitne enote:
Priporočilo
Vsebinsko pisni izpit obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno teoretičnega predmeta. Izpitne naloge so objektivnega tipa, struktuirane, računske, grafične ali problemske ipd. Področje, raven in obseg znanja, ki se preverja, naj ne bo le faktografsko, temveč naj upošteva tudi zahtevnejše taksonomske stopnje (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje).
S pisnim izpitom kandidat dokaže, da zna uporabiti znanje v konkretnih računskih in grafičnih nalogah ter, da naloge rešuje natančno in sistematično, hkrati pa zna kontrolirati svoje delo. Vsebinsko pisni izpit vsebuje naloge, ki združujejo vsebine različnih poglavij.
Shema zgradbe in vrednotenja pisnega izpita
Izpitna pola oz. sklop |
Štev. nalog |
Tipi nalog |
Vrednotenje posameznih nalog (točk) |
Dovoljeni pripomočki |
Čas reševanja (minut) |
Delež v oceni (%) |
1. |
8 |
kratke naloge ali vprašanja iz osnovnega znanja definicij oz. test objektivnega tipa za preverjanje osnovnih znanj iz rudarstva |
5 |
20 |
40 |
|
2. |
3 |
strukturirane naloge iz izbire oz. analiziranja postopkov in uporabe osnovnega znanja |
20 |
geometrijsko orodje, kalkulator |
70 |
60 |
|
|
SKUPAJ |
100 |
|
90 |
100 |
Trajanje pisnega izpita
Pisni izpit traja 90 minut.
Vprašanja na izpitnem listku
Vprašanja so kompleksna, jasna, nedvoumna ter ustrezno razčlenjena. Pri sestavljanju izpitnih listkov je potrebno upoštevati preglednico vsebin in taksonomskih stopenj ter tako zagotoviti ustrezno pokritost vsebin ter zahtevnost ustnega izpita.
Vprašanja naj zajemajo znanja iz razumevanja in uporabe (55%) ter iz analize, sinteze in vrednotenja (45%).
* Delež posameznega vprašanja v oceni ustnega izpita.
Skupno oceno izpitne enote določi izpitna komisija v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi.
Dovoljeni pripomočki pri ustnem in pisnem izpitu so določeni v poglavju 3. in 4.1.
Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.