Učni načrt za sociologijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 26.3.1998.
VSEBINA
III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVE4RJANJA IN OCENJEVANJA
Predmet sociologija seznanja dijake in dijakinje z znanstvenimi spoznanji o družbi, z možnostmi za sociološko raziskovanje družbenih pojavov in načini sociološkega raziskovanja. Čeprav je predmet osredotočen na temeljne sociološke ideje in raziskovalne metode, opozarja tudi na ključne razlike med posameznimi sociološkimi teoretičnimi in metodološkimi usmeritvami. Poleg tega omogoča tudi povezovanje socioloških znanj z znanji, ki jih posredujejo drugi, ne le družboslovni, ampak tudi nekateri naravoslovni predmeti.
Temeljni namen predmeta je usposabljati dijakinje in dijake za racionalno in na empirične dokaze oprto presojo družbenih pojavov. Pri tem se dijaki in dijakinje seznanijo z družbenim pomenom in uporabnostjo socioloških spoznanj. Poseben poudarek je na sociološki analizi slovenske družbe, vendar pa predmet seznanja dijake in dijakinje tudi s temeljnimi značilnostmi drugih sodobnih družb in kultur.
Predmet se poučuje v 2. ali 3. letniku v obsegu 70 ur v gimnazijskem programu in v drugih srednjih šolah. V gimnazijskem programu se lahko poučuje tudi v obsegu 105 ur. V pripravi na maturo se predmet poučuje v obsegu 280 ur po posebnem učnem načrtu.
Dijaki/dijakinje:
I. UVOD V SOCIOLOGIJO
1. Opredelitev sociologije
VSEBINE/CILJI |
STANDARDI ZNANJ Dijak/dijakinja: |
Opredelitev sociologije |
spozna posebnosti sociološkega pristopa pri obravnavi družbenih pojavov in procesov v primerjavi z drugimi družboslovnimi in humanističnimi disciplinami (psihologija, zgodovina, filozofija, geografija) ter nekaterimi naravoslovnimi znanstvenimi področji (biologija). |
2. Pojem družbe in družbenega
Dijak/dijakinja: | |
Pojem družbe |
se seznani z različnimi opredelitvami pojma družbe v sociologiji in v vsakdanjem jeziku. |
3. Teoretske perspektive v sociologiji
Dijak/dijakinja: | |
Ključne teoretske perspektive |
se seznani s temeljnimi značilnostmi različnih teoretičnih pristopov
v sociologiji in z opredelitvijo ključnih raziskovalnih vprašanj v posameznih
pristopih. |
4. Metode sociološkega raziskovanja
Dijak/dijakinja: | |
Problemi znanstvenega spoznavanja v sociologiji |
spozna povezanost različnih teoretskih pristopov in metod sociološkega
raziskovanja, |
Sociološke raziskovalne metode in tehnike |
se seznani z najpomembnejšimi raziskovalnimi metodami in tehnikami,
tj. z intervjujem, anketo, opazovanjem in analizo vsebine, |
Statistični pojmi in postopki |
pozna nekatere statistične pojme in postopke (populacija, vzorec, hipoteza,
spremenljivka; srednja vrednost, korelacija), |
II. POSAMEZNIK, DRUŽBA, KULTURA
5. Kultura
Dijak/dijakinja: | |
Posameznik in družba |
razume družbenost človeka ter soodvisnost biološkega, psihičnega, kulturnega in družbenega v posamezniku; |
Sestavine in značilnosti kulture |
pozna različne opredelitve pojma kulture, |
Norme in vrednote |
opredeli in razlikuje norme in vrednote, pojasni oblikovanje pravil,
vedenjskih slogov, |
Pluralnost kultur, stiki med kulturami in njihovo spreminjanje
|
analizira kulturno pluralnost sodobnih družb, ki se pojavlja zaradi
njihove slojne, rasne, starostne in spolne heterogenosti; |
Religija kot sestavina kulture |
pozna sestavine religioznih sistemov, osnovne tipe religij in družbene
načine njihovega obstoja; |
6. Socializacija
Dijak/dijakinja: | |
Opredelitev in vrste socializacije |
opredeli pojem, vrste (primarna, sekundarna, resocializacija) in funkcije socializacije;
|
Dejavniki socializacije |
opredeli in razlikujejo dejavnike socializacije, tj. družine, vrstnikov, vzgojnoizobraževalnih in drugih organizacij, religioznih skupnosti in množičnih medijev;
|
Socializacija in individualna svoboda |
opredeli elemente prisile v socializacijskih procesih in njihov družben
pomen, |
7.Odklonskost (deviantnost) in družbeni nadzor
Dijakinja/dijak: | |
Odklonskost |
spozna opredelitve odklonskosti in primerjajo teoretska ozadja teh opredelitev; |
Vzroki in funkcije odklonskega ravnanja |
pojasni različne razlage vzrokov in funkcij odklonskega ravnanja; |
Družbeni nadzor (kontrola) |
pojasni pojem socialne kontrole in njene družbene funkcije; |
Vrste družbenega nadzora in vrste sankcij |
pozna formalne in neformalne oblike družbenega nadzora in različne vrste sankcij. |
III. DRUŽBENE RAZLIKE IN DRUŽBENE NEENAKOSTI
8.Družbena struktura/stukturiranje družbe
Dijak/dijakinja: | |
Družbena struktura |
pozna pojem družbena struktura in zna razlikovati njegove različne pomene; |
Družbeni odnosi, družbeni položaji, družbene vloge |
opredeli pojme družbeni odnos, družbeni položaj, družbena vloga in povezanost med njimi; |
Družbene skupine |
opredeli družbene skupine ter pozna njihove temeljne značilnosti, vrste in funkcije; |
Družbene organizacije |
opredeli pojem družbena organizacija, |
Družbene institucije |
opredeli pojem družbene institucije, |
Družbeni sistem |
razume idejo sistema (sestavine in povezanost) in njeno uporabo v sociologiji. |
9. Družbena neenakost in gibljivost (mobilnost)
Dijak/dijakinja: | |
Družbena neenakost in družbena slojevitost |
razlikuje med družbeno neenakostjo in družbeno slojevitostjo, |
Oblike družbene slojevitosti |
pozna oblike družbene slojevitosti (kaste, stanovi, sloji, razredi) in ugotovi relevantne sociološke razlike med njimi; |
Empirično raziskovanje |
seznani se s prevladujočimi načini raziskovanja družbene neenakosti,
slojevitosti in družbene izključenosti, |
Družbena gibljivost (mobilnost) |
pozna oblike družbene mobilnosti ter analizirajo njen družbeni pomen. |
10. Družbena moč in oblast
Dijak/dijakinja: | |
Moč in oblast |
pozna razliko med pojmoma moč in oblast, |
Procesi odločanja v družbah in politična organizacija družb |
določi značilnosti državne oblasti in analizira temeljne značilnosti
različnih političnih sistemov, posebej demokratičnih; |
IV. DRUŽBENE SPREMEMBE
11. Modernizacija
Dijak/dijakinja: | |
Dihotomija tradicionalna moderna družba |
opredeli proces modernizacije kot posebno vrsto družbene spremembe, |
Prihodnost modernih družb |
analizira ključne probleme modernih družb in njihove možne razvojne poti. |
NAPOTKI ZA IZVAJANJE PREDMETA
Predlagano zaporedje tem za učitelje/učiteljice ni obvezujoče.
Za obvezni del učnega načrta je predvidenih 50 ur. Pri urah, ki so pri predmetu namenjene izbirnim vsebinam, lahko učitelji/učiteljice glede na interese in sposobnosti dijakov in dijakinj bolj poglobljeno obravnavajo posamezne teme iz učnega načrta ali pa obravnavajo nekatere teme iz poglavij: skupine, instititucije, polja in družbene spremembe in razvoj iz učnega načrta za četrti letnik gimnazije. Cilji iz obveznega dela programa se lahko uresničujejo pri obravnavi tem izbirnega dela učnega načrta.
Pri obravnavi vseh tem naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe in primerjavi z drugimi sodobnimi družbami.
Če se predmet izvaja v obsegu 105 ur, naj se v 80 urah obravnavajo obvezne teme, nabor izbirnih tem pa je enak kot v učnem načrtu za 70 ur.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
Čeprav je v učnem načrtu poudarjeno seznanjanje dijakov in dijakinj s temeljnimi sociološkimi idejami in metodami, mora biti pri poučevanju od vsega začetka nakazana raziskovalna naravnanost sociologije, njena aktualnost in težnja, da bi prispevala k racionalizaciji družbenega življenja. Zato naj bo vsebina in raba posameznih pojmov konkretizirana s primeri iz sodobnih socioloških raziskav, še zlasti raziskav, ki obravnavajo slovensko družbo. Raba sociološkega pojmovnega in metodološkega aparata pa je mogoče ponazoriti z interpretacijo sekundarnih podatkov (npr. iz statističnih letopisov), odlomkov iz leposlovnih besedil in poročil iz množičnih medijev. Tako se poučevanje približa vprašanjem, ki so blizu vsakdanjim izkušnjam dijakov in dijakinj, hkrati pa se distancira od zdravorazumskega razpravljanja o “družbenih problemih”.
Podobno velja za spoznavanje različnih teoretskih usmeritev v sociologiji. Razlike med njimi naj bodo poudarjene predvsem pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih problemov. Pri tem je potrebo pokazati, da različne teoretične usmeritve pogosto vključujejo izbiro različnih raziskovalnih postopkov ter različne predstave o praktični relevantnosti socioloških spoznanj.
Pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih vprašanj mora biti poudarjena njihova soodvisnost. Zato ni pomemben vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje učni načrt, pač pa je pomembno, da dijaki in dijakinje spoznajo medsebojno povezanost posameznih družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. To omogoča tudi povezovanje socioloških spoznanj z znanji z drugih predmetnih področij in usposabljanje dijakov in dijakinj za uporabo socioloških znanj pri drugih predmetih.
Poučevanje sociologije zahteva izbor didaktičnih metod (npr. igranje vlog, skupinska razprava, projektno delo, raziskava izbranega problema), ki omogočajo visoko samostojnost in iniciativnost dijakov in dijakinj. Vendar pa mora biti ob tem zagotovljeno, da se dijaki in dijakinje usposabljajo za dosledno rabo sociološke terminologije in za jasno izražanje socioloških idej.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Pri uresničevanju ciljev učnega načrta se učitelj/učiteljica navezuje na znanja, ki jih imajo dijaki in dijakinje s področja književnosti, zgodovine, filozofije, psihologije in geografije.
Pri ocenjevanju se upošteva poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter zmožnost aplikacije novih znanj.
Na ravni znanja in razumevanja naj bi dijakinje in dijaki pokazali:
Na ravni analize in interpretacije se od dijakov in dijakinj pričakuje:
Eno oceno naj bi dijaki/dijakinje pridobili/pridobile s pripravo in predstavitvijo krajše pisne interpretacije manj zahtevnega sociološkega besedila ali s pripravo in predstavitvijo pisnega osnutka raziskovalne naloge.