Učni načrt za športno vzgojo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.
VSEBINA
1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA, VSEBINE IN RAVEN ZNANJA
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA
Mens sana in corpore sano.
(Juvenal)
Športna vzgoja je nenehen proces bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in značilnosti ter pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. S svojimi cilji, vsebinami in metodami dela prispeva k skladnemu biopsihosocialnemu razvoju mladega človeka, hkrati pa ga razbremeni in sprosti po napornem šolskem delu. Vzgaja in nauči ga, da bo v letih odraslosti in starosti bogatil svoj prosti čas tudi s športnimi vsebinami. Z zdravim načinom življenja bo tako lahko skrbel za dobro počutje, zdravje, vitalnost in življenjski optimizem.
SPLOŠNA IZHODIŠČA
Športni pedagog sledi naslednjim izhodiščem:
Program športne vzgoje se izvaja v vseh razredih gimnazije. Namenjeno mu je 420 ur rednega pouka, to je po tri ure pouka tedensko v 1., 2., 3. in 4. letniku. Program je z vidika razvojnih značilnosti in motivacijske strukture mladostnikov vsebinsko, organizacijsko ter metodično zaokrožen v dve šolski obdobji:
prvi in drugi letnik - 3 ure tedensko in 5 športnih dni letno* |
tretji in četrti letnik - 3 ure tedensko in 5 športnih dni letno* |
||
osnovni program |
dve tretjini ur |
osnovni program |
ena tretjina ur |
program izbirnih športov |
ena tretjina ur |
program izbirnih športov |
dve tretjini ur |
športni dnevi* |
Vsako leto dva v okviru vsebin, obveznih za dijake, in trije v okviru vsebin, ki jih dijak prosto izbira. |
športni dnevi* |
Dva v tretjem in eden v četrtem letniku v okviru vsebin, obveznih za dijake, ter trije v okviru vsebin, ki jih dijak prosto izbira. |
* |
Cilji športne vzgoje se uresničujejo tudi na športnih dnevih, športnih popoldnevih in v šoli v naravi. Šola ponudi športne dneve (35 ur) v okviru vsebin, obveznih za vse dijake, nekatere športne dneve, športne popoldneve in šolo v naravi pa ponudi tudi v okviru vsebin, ki jih dijak izbira prosto. |
REDNI POUK
Redni pouk športne vzgoje, ki je obvezen za vse dijake, sestavljata:
Ta je enoten za vse gimnazije. V prvih dveh letnikih sta mu namenjeni dve tretjini ur, v tretjem in četrtem pa ena tretjina. V osnovnem programu dijaki spopolnijo in nadgradijo temeljna znanja, ki so jih pridobili v osnovni šoli.
Dijaki izbirajo športne zvrsti v določenem obsegu ur znotraj ponudbe, ki jo pripravi šola. Šola mora ponuditi vsako leto najmanj tri izbirne športe. Program oblikujejo športni pedagogi v letnem učnem načrtu. Prilagodijo ga interesom dijakov, možnostim in tradiciji šole, vendar skladno s cilji učnega načrta. V prvih dveh letnikih je programu izbirnih športov namenjena ena tretjina ur, v tretjem in četrtem pa dve tretjini. Vadba poteka v okviru rednega pouka, tako da se dijakinje in dijaki vse šolsko leto udeležujejo načrtnega, sistematičnega in kontinuiranega športnovzgojnega procesa.
Zaradi varnosti in individualizacije ne sme biti v vadbeni skupini več kot 20 dijakov. Pri rednem pouku športne vzgoje se dijaki delijo v skupine po spolu. Pri plavanju, smučanju, pohodništvu in kolesarjenju je treba upoštevati posebna normativna izhodišča.
ŠPORTNI DNEVI
Redni pouk športne vzgoje dopolnjujeta v prvih treh letnikih po dva športna dneva na leto, v zadnjem letniku pa je predviden en športni dan. Ti športni dnevi so obvezni za vse dijake. Priporočamo pa, da šola ponudi dijakom vsako leto še tri športne dneve v okviru obveznih izbirnih vsebin, ki jih dijaki prosto izbirajo. Športni dnevi so namenjeni predvsem razbremenitvi dijakov in vzpostavljanju pristnejših medsebojnih odnosov, zato morajo biti smiselno razporejeni skozi vse leto, vsebinsko in doživljajsko bogati, hkrati pa naj bodo povezani z vsebinami različnih predmetov.
DODATNI PROGRAM ŠOLE
Šola lahko ponudi dijakom različne interesne športne programe, tečaje, šolska športna tekmovanja, športne popoldneve ipd. V okviru obveznih izbirnih vsebin, imenovanih dijakova prosta izbira, mora ponuditi športne tabore in šole v naravi. Dijaki se vključujejo v te dejavnosti prostovoljno.
S sredstvi športne vzgoje, ki so vsebinsko usmerjena v:
uresničujemo splošne cilje športne vzgoje v gimnazijskem programu:
® sprejemanje odgovornosti za zdrav način življenja z razumevanjem vplivov športne dejavnosti, telesne nege in zdrave prehrane,
® krepitev zdravega občutka samozavesti in zaupanja vase,
® spodbujanje k medsebojnemu sodelovanju, samopotrjevanju, zdravi tekmovalnosti, spoštovanju športnega vedenja (fair playa), strpnosti in sprejemanju drugačnosti,
® ohranjanje in razvoj lepe telesne drže ter oblikovanje skladne postave,
® oblikovanje pozitivnih stališč do športa in kakovostnega preživljanja prostega časa,
® razvijanje samostojnosti pri vključevanju v šport v prostem času,
® spodbujanje ustvarjalnosti;
® spoštovanje naravne in kulturne dediščine.
Primerno izbrane vsebine, ustrezne metode in oblike dela pomagajo dijakom pri prijetnem doživljanju njihovega športnega udejstvovanja in psihični sprostitvi, hkrati pa tudi pri boljšem razumevanju športa kot družbenega pojava. Dijaki si oblikujejo stališča in vrednotni odnos do športa kot kulturne sestavine človekovega življenja. K celostnemu razumevanju športa in njegovih učinkov pripomore tudi povezovanje z vsebinami drugih predmetov (biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, geografija, zgodovina, slovenski jezik, umetnost, informatika).
V vsakem šolskem obdobju so cilji razdeljeni v štiri skupine. Poudarjajo predvsem:
CILJI - PRVI IN DRUGI LETNIK
Telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti: |
|
Spopolnjevanje različnih športnih znanj: |
|
Seznanjanje s teoretičnimi vsebinami: |
|
Prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad ter načinov ravnanja: |
|
CILJI - TRETJI IN ČETRTI LETNIK
Telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti: |
|
Spopolnjevanje različnih športnih znanj do stopnje, ki omogoča vključevanje v športne aktivnosti v šoli in zunaj nje: |
|
Seznanjanje s teoretičnimi vsebinami: |
|
Prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad ter načinov ravnanja: |
|
PRAKTIČNE IN TEORETIČNE VSEBINE
OSNOVNI PROGRAM
SPLOŠNA KONDICIJSKA PRIPRAVA
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Vaje za razvoj in spopolnjevanje eksplozivne ter repetitivne moči, hitrosti, koordinacije gibanja, gibljivosti in vzdržljivosti; ugotavljanje in spremljanje gibalnih ter funkcionalnih sposobnosti in telesnih značilnosti. |
Osnovne zakonitosti športne vadbe; različni sodobni programi kondicijske priprave; vrednotenje spremljave gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter telesnih značilnosti.
Povezava z biologijo in informatiko. |
Raven sposobnosti in znanja |
Dijaki razvijajo oziroma vzdržujejo raven gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na stopnji, ki prispeva k skladnemu telesnemu razvoju in omogoča učinkovitost v gibanju. Naučijo se spremljati svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti ter izbrati oblike in vaje, s katerimi jih bodo izboljšali. |
ATLETIKA
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Vaje za spopolnjevanje tehnike teka, štarti, šprint, dolgotrajnejši tek v naravi v pogovornem tempu, štafetne predaje; skok v daljino, skok v višino; meti. |
Sredstva atletske vadbe za razvoj različnih gibalnih sposobnosti; ocena lastnega napredka v atletski motoriki.
Povezava z biologijo, kemijo, fiziko in informatiko. |
Raven sposobnosti in znanja |
Dijaki glede na svoje sposobnosti neprekinjeno pretečejo daljšo razdaljo v zmernem pogovornem tempu. Spopolnijo tehniko in vzdržujejo ali izboljšujejo dosežke v šprintu, skoku v daljino z zaletom, skoku v višino in metih. |
GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Sklopi gimnastičnih vaj; prvine akrobatike; skoki z male prožne ponjave; vaje v vesi in opori; preskakovanje orodij; prvine ravnotežja; ritmične prvine brez pripomočka in s pripomočki (dekleta); povezovanje prvin plesa in akrobatike. |
Vplivi in pomen pravilne izvedbe gimnastičnih vaj; lepota gibanja.
Povezava z glasbo, biologijo in fiziko. |
Raven znanja |
Dijaki znajo samostojno izbrati sklope gimnastičnih vaj glede na lastne potrebe in zmožnosti; znajo povezati različne akrobatske, ritmične in plesne prvine ob glasbeni spremljavi. |
PLES
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Plesno gibanje v različnem ritmu in tempu; družabni plesi; disco- in partyplesi; aerobika; osnovne tehnike sproščanja, joga. |
Ples s sociološkega, psihološkega in kulturnega vidika, ples kot multimedijski pojav.
Povezava z glasbo, psihologijo, sociologijo. |
Raven znanja |
Dijaki znajo osnove družabnih plesov do stopnje, ko lahko sproščeno zaplešejo. Obvladajo osnovne programe aerobike in osnovne tehnike sproščanja. |
ŠPORTNE IGRE (košarka, odbojka, nogomet, rokomet) – učitelj izbere najmanj dve športni igri
KOŠARKA
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Podaje in lovljenja v različnih igralnih situacijah, vodenje, ustavljanje, pivotiranje, odkrivanje, vtekanje in križanje; meti na koš; igra 3:3 na en koš ter igra 5:5 na dva koša z različnimi taktičnimi različicami v obrambi in napadu. |
Teoretične osnove obrambe in napada, pravila in sodniški znaki.
|
Raven znanja |
Dijaki znajo tehnične prvine in taktične kombinacije v obrambi in napadu do takšne stopnje, da lahko uspešno igrajo na en koš ali na dva koša. Sodelujejo pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj. |
ODBOJKA
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Različni odboji in podaje; spodnji in zgornji servis; sprejem servisa; napadalni udarec; enojni in dvojni blok; lažje igralne kombinacije, igra 6:0. |
Teoretične osnove obrambe in napada, pravila in sodniški znaki.
|
Raven znanja: |
Dijaki znajo tehnične prvine in taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v dinamičnih igralnih situacijah in igro 6:0 ter postopen prehod na igro 5:1. Sodelujejo pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj. |
NOGOMET
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Podaje in sprejemanje žoge; vodenje; streljanje na vrata; tehnika pokrivanja igralcev in odvzemanja žoge; različne igre za spopolnjevanje tehničnih in taktičnih prvin; mali nogomet - igra. |
Teoretične osnove obrambe in napada, pravila in sodniški znaki.
|
Raven znanja |
Dijaki znajo tehnične prvine in taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v dinamičnih igralnih situacijah ter sproščeno igro malega nogometa. Sodelujejo pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj. |
ROKOMET
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Podaje, lovljenje in pobiranje žoge; vodenje; streljanje na gol; tehnika pokrivanja nasprotnika; osnove individualne in conske obrambe, taktika napada proti conski obrambi; igra z globokimi conskimi postavitvami in s consko obrambo 6:0. |
Teoretične osnove obrambe in napada, pravila in sodniški znaki.
|
Raven znanja |
Dijaki znajo tehnične prvine in taktične kombinacije do stopnje, ki omogoča njihovo povezovanje v dinamičnih igralnih situacijah ter igro z različnimi napadi proti individualni ali conskim obrambam. Sodelujejo pri sojenju in organizaciji razrednih ali šolskih tekmovanj. |
PLAVANJE IN NEKATERE VODNE DEJAVNOSTI (za šole, ki imajo takšne možnosti)
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Osnovna šola plavanja (dve tehniki); dolgotrajnejše vzdržljivostno plavanje; štartni skok, šolski obrat, šolska štafetna predaja, prosto potapljanje, osnove skokov v vodo. |
Nevarnost izčrpanosti v vodi, nevarnosti pri prostem potapljanju, osnove reševanja in prve pomoči, vedenje in higiena na plavališču.
Povezava z biologijo in kemijo. |
Raven sposobnosti in znanja |
Dijaki obvladajo najmanj eno tehniko plavanja; vzdržljivostno plavajo 10 minut. |
Šola mora za vse dijake neplavalce organizirati plavalni tečaj.
SMUČANJE IN NEKATERE ZIMSKE DEJAVNOSTI (za šole, ki imajo takšne možnosti)
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Elementi šole smučanja, smučanje na urejenih smučiščih, osnove smučarskega teka, drsanje. |
Red na smučiščih in drsališčih, pravila varnosti, oprema. |
Raven znanja |
Dijaki varno smučajo na urejenih smučiščih; opravijo daljši pohod na tekaških smučeh; varno drsajo. |
IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO, GORNIŠTVO
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Najmanj en daljši pohod v sredogorje ali visokogorje na leto, če je mogoče po delu ene izmed veznih poti; orientacijski pohod ob pomoči karte, kompasa in smernega kota. |
Odgovornost za kulturen odnos do narave; gorništvo kot del slovenske narodne identitete; tehnika hoje, taktika pohoda, orientiranje v naravi; nevarnosti v gorah in načini ravnanja ob morebitni nesreči, varna oprema.
Povezava z geografijo, biologijo in likovno umetnostjo. |
Raven znanja |
Dijaki poznajo pravila varne hoje v gore in se znajo orientirati s pomočjo karte, kompasa in smernega kota. |
PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV
Namen programa je približati šport dijakovim potrebam, interesom in željam, omogočiti spoznavanje novih športov ter poudariti razvedrilni značaj športa. Program lahko vključuje športne zvrsti iz osnovnega programa (atletika, gimnastika, ples, košarka, odbojka, nogomet, rokomet, plavanje, pohodništvo, tek na smučeh, drsanje), lahko pa tudi druge športe, ki jih ponudi šola (tek v naravi, fitnes, aerobika, namizni tenis, badminton, tenis, borilni športi, hokej na travi, rolkanje, plezanje na umetni plezalni steni ...).
Praktične vsebine |
Teoretične vsebine |
Širjenje in utrjevanje osnovnega programa v izbranem športu; spoznavanje, učenje in utrjevanje športov po izbiri. |
Osnovne značilnosti izbranega športa (pravila, tehnika, taktika, načrtovanje vadbe, obremenitev, oprema, pomen izbranega športa za kakovostno preživljanje prostega časa). |
Raven znanja |
Dijaki spopolnijo različna športna znanja do stopnje, ki omogoča vključevanje v športne dejavnosti v šoli in zunaj nje ter ukvarjanje s temi športi tudi v poznejših življenjskih obdobjih. |
SPLOŠNE TEORETIČNE VSEBINE IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
šport in zdravje Pojem zdravja, vloga športa pri zdravem razvoju in ohranjanju zdravja; pomen vsakodnevnega gibanja, zunanjega videza, higiene, prehrane, sprostitve in regeneracije; preventiva in rehabilitacija s športom. |
povezava z biologijo, psihologijo, sociologijo |
šport kot sredstvo socializacije in usmerjanja razvoja osebne identitete Odgovorni medsebojni odnosi, socializacija in osebna svoboda, druženje, prosti čas, resocializacija, potrjevanje. |
povezava s sociologijo in psihologijo |
delovanje človekovega telesa v mirovanju in gibanju Osnovni pojmi mehanike in biomehanike. |
povezava s fiziko in biologijo |
ugotavljanje in spremljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti Delovanje gibalnega, srčnožilnega in živčnega sistema |
povezava z biologijo, kemijo in informatiko |
osnovne značilnosti športov gimnazijskega programa Predstavitev, izrazoslovje, tehnika, taktika, pravila, oprema. |
|
temeljna načela športne vadbe Načrtovanje vadbe. |
|
preprečevanje dejavnikov tveganja v sodobnem življenju s športom Pomanjkanje gibanja, stres, alkohol, nikotin, droge, prevelika telesna teža in vloga športa. |
povezava z biologijo, kemijo, psihologijo, sociologijo |
ekološki problemi, ohranjanje naravne in kulturne dediščine |
povezava z biologijo, sociologijo, likovno umetnostjo, slovenskim jezikom, zgodovino in geografijo |
dileme sodobnega športa Agresivnost in tekmovalnost, razreševanje konfliktov, spoštovanje športnega vedenja (fair playa), odgovornost za prevzete naloge, vloga posameznika v skupini, liderstvo, zvezdništvo. |
povezava s psihologijo in sociologijo |
Učitelj predstavi teoretične vsebine ob praktičnem delu.
SPLOŠNA NAVODILA
Sodelovanje pri športni vzgojiŠportna vzgoja je obvezna za vse dijake. Opravičeni so le tisti, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo sodelovati.
Po šolski zakonodaji so dijaki lahko oproščeni sodelovanja pri posameznih oblikah športne vzgoje. Po presoji zdravnika so dijaki lahko opravičeni delno ali popolno, za krajše ali daljše časovno obdobje. Če so dijaki delno opravičeni sodelovanja, mora športni pedagog vsakemu posamezniku, ki ima zdravstvene težave, prilagoditi proces dela skladno z napotki zdravnika. Gibanje in šport sta lahko v teh primerih pomembno sredstvo kineziterapije in rehabilitacije.
Obvezni del pouka športne vzgoje je razdeljen na osnovni program in program izbirnih športov. Razporeditev ur programa izbirnih športov je prepuščena šoli, vendar naj bodo ure razporejene tako, da je športnovzgojni proces načrten in nepretrgan. Priporočamo, da je redni program športne vzgoje uvrščen na urnik trikrat na teden po eno uro, razen če šola nima prostorskih možnosti za takšno organizacijo.
Normativ za velikost vadbenih skupin je za osnovni program in program izbirnih športov enak.
Izmed ponujenih štirih športnih iger športni pedagog izbere najmanj dve športni igri. Vsebine plavanja in vodnih dejavnosti ter smučanja in zimskih dejavnosti šola izpelje, če ima za to ustrezne možnosti ali v okviru obveznih izbirnih vsebin. Šola mora za vse dijake neplavalce organizirati plavalni tečaj.
Šola skladno s šolsko zakonodajo vsakoletno ugotavlja in spremlja gibalne sposobnosti in telesne značilnosti dijakov s športnovzgojnim kartonom. Za dijake, ki pisno soglašajo, podatke centralno obdela in ovrednoti. Vsakoletno ugotavljanje, spremljanje in vrednotenje podatkov s športnovzgojnim kartonom daje pomembne informacije tako športnemu pedagogu pri načrtovanju pedagoškega procesa kot tudi mladostniku za spoznavanje nekaterih njegovih individualnih zmožnosti (sposobnosti in značilnosti) in primerjavo njegovih dosežkov z dosežki svojih vrstnikov. Način zbiranja in vrednotenja podatkov je enoten za vso Slovenijo in je določen v publikaciji Športnovzgojni karton (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1996).
Program izbirnih športov mora biti zasnovan tako, da upošteva interese in želje dijakov, hkrati pa omogoča oblikovanje homogenih vadbenih skupin. Oboje zagotavlja kakovostnejše delo in prilagojeno intenzivnost in obseg športne vadbe. Skupaj je programu izbirnih športov v prvih dveh letnikih namenjenih po 35 ur na leto, v tretjem in četrtem letniku pa po 70 ur na leto.
Športni pedagogi načrtujejo in uresničujejo program izbirnih športov skladno z materialnimi možnostmi vsake posamezne šole. Pri optimalnem načinu dela poteka program izbirnih športov v okviru rednega pouka, proces vodi sočasno več športnih pedagogov, dijaki pa so razvrščeni v več interesnih skupin. V tem primeru lahko poteka športna vzgoja za več oddelkov hkrati. Kjer teh možnosti ni, je ponudba prilagojena možnostim šole. V vsakem primeru pa mora šola hkrati ponuditi vsaj tri programe, ki lahko potekajo celo šolsko leto, krajše obdobje (npr. tri mesece) ali več let. Izjeme so lahko organizirani planinski pohodi, tečaji plavanja in dejavnosti, ki jih je mogoče izvesti le v strnjeni obliki. Pri ponudbi naj da šola prednost dejavnostim, za katere ima materialne in kadrovske možnosti, ki ne zahtevajo posebnih finančnih sredstev udeležencev in s katerimi se lahko dijaki ukvarjajo tudi ob prostem času.
Pri nekaterih vsebinah programa izbirnih športov je odločitev o delitvi po spolu prepuščena strokovni presoji učitelja.
Športni dnevi, športni popoldnevi, šola v naravi in tečaji v okviru obveznih izbirnih vsebin
Športni dneviV vsakem letniku naj šola organizira pet športnih dni, vsak od njih pa naj traja vsaj pet ur. Po dva v prvih treh letnikih in eden v zadnjem letniku so obvezni za vse dijake. V vsakem letniku pa naj šola ponudi tri športne dneve v okviru obveznih izbirnih vsebin, imenovanih dijakova prosta izbira. Udeležba na teh športnih dnevih je za dijaka prostovoljno. Športni dnevi morajo biti vsebinsko in doživljajsko bogati, vedri, povezani z drugimi predmetnimi področji ter smiselno razporejeni skozi vse leto.
Večina športnih dni naj poteka v naravi. Vsaj eden naj bo namenjen pohodništvu, drugi naj bo organiziran pozimi (smučanje in druge zimske dejavnosti). Na enem izmed športnih dni naj se dijaki udeležijo različnih aerobnih dejavnosti v naravi, spoznavajo nove športe ali se udeležijo športnih programov, ki jih ni mogoče uresničiti med rednim poukom (plavanje, kolesarjenje, orientacija, veslanje, lokostrelstvo, squash ...). Športni dnevi naj bodo povezani s kulturnimi, naravoslovnimi ali okoljevarstvenimi vsebinami (ohranjanje naravne in kulturne dediščine, spoznavanje ekoloških problemov). Kateri športni dnevi so za dijake obvezni, določi šola.
Na športnih dnevih je mogoče glede na interese in sposobnosti dijakov, možnosti okolja in vremenske razmere ponuditi več dejavnosti. Pomembno je, da so na športnih dnevih dejavni vsi dijaki ter da je športni dan zanje prijetno doživetje.
Športni popoldnevi
Priporočamo, da športni pedagogi spodbudijo dijake, naj enkrat na mesec
organizirajo športni popoldan s športnimi prireditvami ali tekmovanji. Vključevanje
dijakov je prostovoljno.
Šola mora v okviru obveznih izbirnih vsebin, imenovanih dijakova prosta izbira, ponuditi dijakom šolo v naravi. Športne vsebine so sestavni del vseh integriranih oblik pouka v naravi. Izvede jih, če je prijavljeno ustrezno število dijakov po normativih za oblikovanje skupin. Vključevanje dijakov v te programe je prostovoljno.
Šola v naravi in športni tabori so integralni pedagoški proces, ki poteka zunaj kraja šolanja. Šola v naravi je izjemna priložnost za spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov v skupini, poleg tega pa daje tudi možnost boljšega spoznavanja in drugačnega sodelovanja med učitelji in dijaki. Prepletajo se vsebine športa, naravoslovja, družboslovja, glasbenega ali likovnega izražanja. Eden od poglavitnih namenov je ob športni dejavnosti spodbujati čustven, kulturen in odgovoren odnos do narave ter naravne in kulturne dediščine.
Šola lahko dijakom ponudi tudi različne tečaje s športno vsebino (ples, tenis, smučanje, deskanje, plezanje, aerobika). Dijaki se v tečaje vključijo prostovoljno.
Športne interesne dejavnosti in šolska športna tekmovanja
Na šoli lahko deluje šolsko športno društvo s ponudbo različnih športnih interesnih dejavnosti. Na ta način šola spodbuja redno športno dejavnost dijakov in bogati njihov prosti čas.
Šola lahko organizira različna športna tekmovanja. Ta so sestavni del in nadgradnja šolske športne vzgoje in interesnih dejavnosti. Športna tekmovanja so smiselna takrat, kadar v celoti upoštevajo fiziološka, socialna in pedagoška načela. Na tekmovanje naj se dijaki načrtno pripravljajo, najpomembnejši cilji pa morajo biti poštena igra in športno vedenje (fair play), spoštovanje tekmecev ter kulturno spremljanje športnega dogodka.
Status športnika
Perspektivnim in vrhunskim športnikom šola nudi ustrezno pomoč, hkrati pa jim prilagodi obveznosti vzgojno-izobraževalnega programa skladno s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti.
SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA
Uspešnost in motivacija dijakovEno izmed temeljnih izhodišč učnega načrta je zagotoviti uspešnost in motiviranost vseh dijakov. Pri uresničevanju tega izhodišča mora športni pedagog upoštevati različnost dijakov. Njegov cilj je napredek vseh.
V procesu športne vadbe se morajo prepletati čustveni, razumski, socialni in vrednotni vidiki vzgoje. Učitelj izbira cilje, vsebine, metode in oblike dela tako, da se vsi dijaki počutijo prijetno in igrivo, saj je to, poleg drugih globalnih ciljev, ob vseh naporih ustaljenega šolskega ritma zanje razbremenitev in sprostitev. Igra ostaja nujen sestavni del športne vzgoje v vseh obdobjih dijakovega razvoja. Vsi učiteljevi ukrepi morajo biti naravnani k oblikovanju pozitivnih stališč do športa, podpirati morajo oblikovanje pozitivne samopodobe in prijateljski odnos do sošolcev.
Športni pedagog gradi motivacijo z ustrezno izbiro vsebin in postopkov, zlasti pa s spodbujanjem in vrednotenjem napredka posameznika. Osebni cilji dijakov so različni in temeljijo na specifični storilnosti. Biti morajo takšni, da jih je dijak zmožen doseči. Predvsem ne smejo biti osredotočeni le na zmago in poraz ali v tekmovanje z drugimi. Pri oblikovanju osebnih ciljev se učitelj opira na redno spremljanje telesnih značilnosti in gibalne učinkovitosti posameznikov.
Pri zagotavljanju uspešnosti in motivacije naj učitelj posebno pozornost nameni dijakom s prirojenimi skromnejšimi gibalnimi sposobnostmi in s tem povezano slabšo gibalno učinkovitostjo. Ti dijaki potrebujejo veliko gibanja, pozitivnih spodbud, prilagojene vsebine in obremenitev.
Prav tako naj upošteva različno motivacijo deklet in fantov. Dekletom naj ponudi več vsebin plesa in prvin ritmike, saj jim to omogoča izražanje občutkov in razpoloženj ter doživljanje usklajenosti gibanja ob glasbeni spremljavi. Priporočamo, da v osnovnem programu ženske poučujejo dijakinje, moški pa dijake.
Cilji in vsebine
Učni načrt je podlaga za pripravo učiteljevega letnega učnega načrta. Učiteljem priporočamo, da uporabljajo publikacijo Cilji šolske športne vzgoje (več avtorjev, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1994), saj je to spremljevalno gradivo učnega načrta. Cilji in vsebine učnega načrta so urejen povzetek omenjene publikacije.
Cilji so razčlenjeni v štiri skupine, ki odgovarjajo na vprašanja: katere gibalne sposobnosti naj dijaki razvijajo, katera praktična in teoretična znanja naj pridobijo ter kakšna stališča, navade in načine ravnanja naj si oblikujejo. Opredeljeni so v dveh dveletnih obdobjih. Namerna odprtost daje učitelju razmeroma veliko stopnjo avtonomije, hkrati pa odgovornost za smotrno in prilagojeno izbiranje vsebin, upoštevajoč predložene cilje, posebnosti skupine in posameznikov znotraj nje, posebnosti šole in kraja ter drugih možnosti za izpeljavo programa.
Vsebine posameznih športnih zvrsti in teoretične informacije so navedene za vsa štiri leta. Učitelj predstavi teoretične vsebine ob praktičnem delu.
Šola, ki opredeljenih vsebin plavanja ne more izpeljati med rednim poukom, jih lahko izpelje v okviru športnih dni ali v tečajni obliki. Na enak način lahko šola izpelje tudi programe pohodništva, gorništva, smučanja in drugih zimskih športnih dejavnosti.
Raven znanja
Raven znanja je v učnem načrtu opredeljena ločeno za vsako športno zvrst. To je tista osnova posameznega športa, ki jo skušajo dijaki osvojiti. Ker je neizogibno, da se bodo nekateri naučili več in hitreje kot drugi ter bodo v nekaterih gibalnih nalogah učinkovitejši, naj učitelj vsebine in zahteve prilagodi zmožnostim posameznikov. Glede na to raven znanja ni enaka za vse dijake, temveč jo učitelj skladno z načeli diferenciacije in individualizacije prilagodi njihovim zmožnostim.
Skrb za varnost dijakov
Pri športni vzgoji je treba posebno skrb nameniti varnosti. Športni pedagog mora upoštevati naslednja izhodišča:
V telovadnici in v neposredni bližini drugih vadbenih objektov morajo biti nameščene omarice prve pomoči.
Zaradi varnosti vsak dijak potrebuje pri športni vadbi 20 m2 površine, ki v izjemnih okoliščinah ne sme biti manjša od 10 m2. Prostori, orodje in oprema morajo ustrezati higienskim in zdravstvenim načelom, tako da dijakom in učiteljem zagotavljajo varno športno vadbo. Podrobnejša navodila glede opreme so navedena v publikaciji Cilji šolske športne vzgoje za vsako panogo (Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1994).
Velikost vadbenih skupin določa Odredba o normativih in standardih v splošnih in strokovnih gimnazijah (Uradni list RS 37/97). Skupine dijakov so ločene po spolu. Izjema je lahko izbirni del programa. Tam je odločitev o delitvi prepuščena strokovni presoji učitelja.
Pri plavanju, smučanju, pohodništvu in kolesarstvu veljajo zaradi varnosti posebna določila glede velikosti skupin. Normativ za spremstvo dijakov je 16 dijakov. V skupini neplavalcev je lahko največ osem dijakov, v skupini plavalcev pa 12. Pri smučanju ne sme biti v skupini več kot deset dijakov začetnikov in 12 dijakov smučarjev. Na planinskem pohodu veljajo naslednji normativi: na izletu po nezahtevnem svetu morata spremljati dijake vsaj dva spremljevalca, na izletu v sredogorje je na enega spremljevalca poleti lahko do 15 udeležencev, pozimi pa do 10. V visokogorju spremljevalec poleti ne sme imeti v skupini več kot 12 dijakov, pozimi pa 6. Pri kolesarskih izletih je lahko v skupini največ 10 dijakov.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Povezave posameznih vsebin športne vzgoje so predstavljene v poglavju II. Predmetni katalogi znanj - 2.1. Operativni cilji predmeta, vsebine in raven znanja. Ob posameznih praktičnih in splošnih teoretičnih vsebinah navajamo možnost povezav z biologijo, fiziko, kemijo, psihologijo, sociologijo, likovno umetnostjo, slovenskim jezikom, zgodovino in informatiko.
Spremljava in vrednotenje stopnje osvojenosti posameznih športnih znanj, osebnih športnih dosežkov in mladostnikovega telesnega ter gibalnega razvoja sta neločljivi in nepogrešljivi sestavini vsakega vzgojno-izobraževalnega dela. Načrtno spremljanje in vrednotenje zbranih podatkov o dijakovem napredku ter opazovanje in analiziranje procesa dela omogočajo učitelju ustrezno načrtovanje športnovzgojnega procesa, prilagoditev pouka posamezniku, svetovanje pri izboljšanju njegovih dosežkov ali odpravljanju pomanjkljivosti ter pri vključevanju v različne zunajšolske dejavnosti.
Športni pedagog vse leto načrtno spremlja dijakov telesni, gibalni in funkcionalni razvoj, stopnjo osvojenosti različnih športnih znanj, osebne športne dosežke pri športni vzgoji, na razrednih, šolskih in drugih tekmovanjih, odsotnost, opravičevanje zaradi zdravstvenih problemov in vključevanje dijaka v zunajšolske športne dejavnosti.
Spremljava in vrednotenje sta podlagi za ocenjevanje športne vzgoje. Pri ocenjevanju upoštevamo naslednja temeljna izhodišča:
Veljavne smeri izobrazbe so navedene v Odredbi o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije. Objavljena je v Uradnem listu, št. 14, 12. 3. 1999.
Za splošnoizobraževalni predmet športna vzgoja odredba predpisuje:
»Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz športne vzgoje in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:
- profesor športne vzgoje in organizator športne rekreacije
- profesor športne vzgoje in trener
- profesor posebne športne vzgoje.«