Učni načrt za zgodovino je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.
VSEBINA
1 CILJI PREDMETA
1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE
Prvi letnik
Drugi letnik
Tretji letnik
Četrti letnik
2 STANDARDI ZNANJ
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
V. VIRI
Zgodovina je v programu splošne gimnazije štiriletni učni predmet. Obseg je 280 ur. Učni načrt zgodovine za gimnazijo zagotavlja pridobitev širokih znanj zgodovine, vednosti in sposobnosti, ki dajejo dijaku široko splošno razgledanost in trdno osnovo za univerzitetni študij, zlasti še v tistih usmeritvah, ki vključujejo v svoj izobraževalni program tudi znanje zgodovine.
Vsebinska zasnova učnega programa zajema temeljne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo osnovo zgodovinske vednosti in so pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na gospodarskosocialnih in kulturnozgodovinskih temah. Učni načrt je obogaten z vsebinami iz vsakdanjega življenja, prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v posameznih zgodovinskih obdobjih. Odprt je predvsem v evropski kulturnozgodovinski okvir, pri določenih procesih pa tudi v zunajevropski svet.
Slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor. To omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanja in njihovo medsebojno povezanost, to pa ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine in daje bolj celovit pogled na zgodovinska dogajanja in procese. S tem dobiva domača zgodovina pravi pomen in razsežnost.
Cilj zasnove je z večjo pestrostjo pripomoči k privlačnosti in zanimivosti pouka. Šolajoči se mladini zgodovina širi zgodovinsko časovno in prostorsko predstavo ter z aktivnimi oblikami in metodami dela (uporaba virov, zemljevidov in nebesednih virov informacij) omogoča razvijati sposobnosti za sporočanje zgodovinskih informacij, kritično presojo vseh oblik sporočil ter sposobnosti za povezovanje istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dogajanj. S primerjavami življenja v preteklosti in sodobnosti, s časovno globino in tudi široko tematiko človekovega bivanja in zgodovinskih izkušenj pa ima zgodovina pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo pri demokratični življenjski usmeritvi mladih. Zgodovinska znanja dajejo dijaku široko duhovno obzorje in življenjsko osmislitev.
Glede na dosedanjo zgodovinsko izkušnjo Slovencev (pa tudi drugih narodov) ima zgodovina pomembno vlogo tudi pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete.
Učni načrt se navezuje na znanja in spretnosti, pridobljene v osnovni šoli. Učni načrt je razmeroma obsežen: v njem smo želeli opozoriti na glavne zgodovinske in razvojne tokove, ki naj bi jim učitelj sledil pri pouku. Jasno je seveda, da v okviru časa, ki ga ima na voljo, ne bo mogel obdelati vsega enako temeljito. Nekatera vprašanja in teme bo lahko razložil podrobneje, druge le povzel ali omenil, drugod pa zopet dijakom naznačil, kaj naj si sami preberejo v učbeniku ali drugem gradivu. Učni načrt je v tem smislu predvsem priporočilo in temeljno vodilo, na katerem učitelj gradi svoj individualni učni program. Učitelj pa ima pri izbiri vprašanj in tem svobodo, da obravnavane tematske sklope izbira, se morda pri nekaterih zadrži dlje, če se mu zdi potrebno ali opazi, da je zanimanje v razredu posebno veliko, lahko pa jih tudi združi in poveže med seboj ali celo (seveda v mejah mogočega) prestavlja iz letnika v letnik. Učni načrt je potemtakem splošni okvir, ki učitelja obvezuje k jasni predstavitvi razvojnih “niti”, glavnih značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij ter stalnic in protislovij v zgodovinskem razvoju, hkrati pa ga spodbuja k ustreznemu povezovanju obče in narodne zgodovine. Končna raven znanja, h kateri mora težiti učitelj, je določena z maturo. Vendar pa matura nikakor ne zahteva samo znanj, zapisanih v maturitetnem katalogu, temveč tudi vsa tista, ki so povezana z maturitetnimi temami in potrebna za razumevanje le-teh.
Prenova pouka zgodovine (vsebine in ciljev) je pod vodstvom prof. dr. Petra Vodopivca intenzivno potekala že v obdobju 1990 -1996, predvsem kot posodabljanje vsebin in prizadevanje za večjo privlačnost in odprtost. Januarja 1996 je Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje potrdil prenovljeni učni načrt za gimnazije, v šolskem letu 1996/97 pa so ga začeli uvajati v prvi letnik. Zato ta učni načrt ohranja v vsebinskem delu koncept, ki ga je sprejel strokovni svet leta 1996, dopolnjen pa je s katalogom operativnih ciljev, ki izražajo na eni strani usmeritve pouka zgodovine, na drugi pa določeno standardizacijo.
Dijaki naj:
1.2.1 VSEBINA
Prvi letnik
1. ZGODOVINA
Včeraj - danes - jutri: čas kot zgodovinska kategorija; trajanje in spreminjanje
v zgodovini; čas in prostor kot temeljni določili človeka in človeške družbe;
datiranje in predstavitev zgodovinskega časa - od nastanka človeške družbe
do danes.
Spomin: individualni in kolektivni zgodovinski spomin; pot k zgodovinski resnici:
zgodovina kot veda.
Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.
2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE
Kdaj se začne prazgodovina - in kdaj zgodovina; pojav človeka in njegova
razširitev po svetu (ob zemljevidu).
Paleolitske in mezolitske kulture (ob zemljevidu); tehnika in okolje. Iz življenja
lovca in nabiralca; iz življenja poljedelca in živinorejca.
Neolitska naselja in kultura koliščarjev.
Življenje v kovinskih dobah; duhovni svet in miselno/prostorsko obzorje človeka
v prazgodovini.
3. ZGODNJE VISOKE KULTURE (PRVE CIVILIZACIJE)
Zgodnje visoke kulture: čas in prostor (kronološka tabela in zemljevid).
Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt (gospodarstvo, irigacija, družba
in državna organizacija), Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska.
Pomen pisave: ohranja vedenje kasnejšim generacijam, omogoča organizacijo
državne oblasti. Izbrane podobe iz življenja po kulturno-kulturnih območjih.
Umetnost, književnost (začetki zgodovinopisja), pravo in začetki znanosti;
religija.
4. GRČIJA
Kreta - Mikene - Troja: vzpon in padec kretsko-mikenske kulture; zgodnje
grško prostorsko obzorje; Homerjeva Grčija: Iliada in Odiseja kot sliki grške
družbe in duhovnega obzorja (ob izbranih odlomkih in spoznanjih arheologije
prikažemo življenje Grkov v tem času); postopno širjenje znanega sveta in
grškega geografskega obzorja.
Polis; kolonizacija in širjenje grškega vpliva (ob zemljevidu).
Grški svet bogov in ljudi; igre v Olimpiji.
Atene: gospodarstvo; spreminjanje socialne podobe atenske družbe; socialne
skupine in nasprotja - Solonove reforme; oblikovanje atenske demokracije -
od Solona do Perikleja; zlata doba Aten. Šparta, primerjava življenja v Šparti
in Atenah.
Grško - perzijske vojne in grški odnos do svobode.
Označitev grškega gospodarstva in družbe - vsakdanjik moških, žensk, sužnjev
(v mestu in na deželi); grške šole in gledališče; grška kulturna zapuščina:
slovstvo, govorništvo, filozofija, zgodovinopisje in druge znanosti; umetnost;
pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture
in političnih ustanov.
Boj in tekmovanje med polisi, slabitev mestnih držav; vzpon Makedonije: Aleksander
Veliki in helenizem - povezava grške kulture z vzhodom; velika središča helenistične
kulture.
5. RIMLJANI
Apeninski polotok in njegovi prebivalci; vpliv Etruščanov in Grkov na rimski
razvoj in kulturo; nastanek Rima (legenda, arheologija in zgodovina); čas
rimskih kraljev, plebejci in patriciji.
Rimska republika: širjenje proti severu in v sredozemski svet; posledice ekspanzije
za način življenja Rimljanov; Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur.
Rimska družba in gospodarstvo; organi oblasti; socialna nasprotja in poskusi
reform. Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij.
Rimsko cesarstvo: principat - Avgust, prvi med enakimi; Rim - središče države;
rimska država, državna organizacija, meje in vojska.
Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži (palače na eni in revna predmestja
na drugi strani); zabave in igre; življenje na podeželju (kolon/kmet in latifundist);
življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).
Rimski svet bogov, rimska književnost, umetnost, rimsko pravo (tudi temelj
poznejšim pravnim sistemom) in zgodovinopisje.
Poznoantično rimsko cesarstvo: obseg, province, uprava; življenje v provincah
(od Britanije na zahodu do Mezopotamije na vzhodu, od Germanije na severu
do Mavretanije na jugu); življenje pod Rimljani na Balkanu.
Razpadanje in propad cesarstva: vse večje težave pri upravljanju cesarstva,
rimski Vzhod in Zahod; naraščanje pritiska tujih ljudstev; propad zahodnega
rimskega cesarstva. Rim se umika, a nikjer čisto in za zmeraj ne izgine.
6. JUDOVSTVO IN KRŠČANSTVO
Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje; Biblija in zgodovina; Stara zaveza kot zgodovina judovskega ljudstva, Palestina - stičišče duhovnih tokov, vplivov in kultur; Palestina pod Rimljani; verska gibanja in Jezus kot zgodovinska oseba; evangeliji in Nova zaveza; socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva; širjenje krščanstva, zgodnja Cerkev; krščanstvo od preganjanja do državne religije.
7. ZGODNJI SREDNJI VEK
Zemljevid Evrope in sveta v 5. stoletju (znani svet od Sredozemlja do evropskeg severa, od evropskih središč do Kitajske in severne Afrike; manj znani svetovi afriške notranjosti, Oceanije in Amerike).
Preseljevanje ljudstev v Evropi in Aziji: novi in stari naseljenci, soočenje
in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.
Nova podoba Evrope: Germani in Slovani; širjenje krščanstva iz vzhodnih in
zahodnih cerkvenih središč ter njegov kulturno-civilizacijski vpliv. Trije
evropski duhovno-kulturni in civilizacijski krogi v srednjem veku: evropski
zahod in vzhod (Bizanc); islam in Arabci; postopni premik razvojnih težišč
od Sredozemlja proti severu in zahodu; severna Afrika in Azija.
Evropa v karolinškem obdobju: novi gospodarski temelji; nova družbena struktura,
različni tipi fevdalizma.
Podoba karolinške države: meje, kralj/cesar, uprava, vojska, družbeno-stanovska
in vojaško-politična hierarhija; vloga Cerkve in širjenje njenega duhovnega
in kulturnega vpliva (pokristjanjevanje poganskih delov Evrope); ideja cesarstva
in kronanje Karla Velikega za cesarja.
Podobe iz življenja (vladarji, plemstvo, duhovščina, kmetje).
Duhovno obzorje tedanjih ljudi: zgodnjesrednjeveška pismenost, središča duhovne
kulture (samostanske šole v latinskem krščanskem svetu); karolinška renesansa
(prenova kulturnega življenja, pisava, šole, arhitektura).
Bizanc v istem obdobju: bizantinska družba, bizantinska kultura (cesarska
univerza v Bizancu).
7.1 Med Slovani v Vzhodnih Alpah
Slovani v Vzhodnih Alpah: slovanstvo, slovenski naselitveni prostor; slovanske
"državne tvorbe" (Samova zveza in Karantanija); pokristjanjevanje
- Salzburg in Oglej;
Cirilova in Metodova misija v Panoniji;
Izguba karantanske samostojnosti; prihod Madžarov v Panonsko nižino.
7.2 Kje so živeli predniki Hrvatov, Srbov in kje (slovanskih) Makedoncev;
južnoslovanska zgodnja državna jedra na Balkanu (sumaren pregled razvoja ob
zemljevidu).
Moravci in Čehi; Rusi v Kijevski Rusiji.
Vikingi v skandinavskem, anglosaškem in sredozemskem svetu. Arabska Španija.
Drugi letnik
1. EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU
1.1 Evropa in svet od 10. do 12. stoletja
Znani in neznani svet okoli leta 1000: politični, etnični in kulturnozgodovinski
zemljevid; geografsko obzorje evropskega človeka.
Zahodna Evropa po razpadu frankovskega cesarstva; arabska in nearabska Španija;
Jugovzhodna Evropa: Bizanc, Slovani; Bližnji vzhod (Arabci, Perzijci); Kitajci,
Japonci;
Srednja in Južna Amerika (sumaren prikaz ob preglednicah in zemljevidih).
Tridelna shema evropske družbe: kmetje, plemstvo, duhovščina.
Poselitev in podoba podeželja: različni tipi organizacije gospodarstva in
fevdalizma; svet in obzorje srednjeveškega kmeta; kaj je pomenilo biti plemič
v srednjem veku.
Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih
elementov, vraževerje; islam in muslimani; kratka oznaka duhovnosti in verstev
na Daljnem vzhodu (Indija, Kitajska, Japonska).
Katoliška Evropa: posledice shizme, papeštvo in meništvo, papeštvo in cesarstvo,
investiturni boj. Meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom - križarske
vojne; vrhunec srednjeveške cerkvene moči v 12. in 13. stoletju, inkvizicija.
Nastanek mest; šolstvo in nastanek srednjeveških univerz (Bologna, Pariz,
Oxford; arabske univerze); razvoj znanosti in filozofije, sholastika v srednjem
veku. Evropa viteštva romanike in gotike.
1.2 Evropa med 12. in 14. stoletjem
Evropski vzhod (Bizanc); evropski zahod (Francija, Anglija); evropski jug
(Italija) in sever (Nemčija, Baltik) od 12. do 14. stoletja (sumaren prikaz
ob zemljevidu).
Slovani; vpadi Mongolov; Balkan pred širjenjem osmanskega imperija v Evropo.
Etnična, socialna in duhovnokulturna podoba slovanskega in južnoslovanskega
sveta (sumaren pregled - etnične meje, kolonizacija in njene posledice za
etnično sestavo; socialna struktura; stičišče cerkvenih in verskih vplivov).
Populacijski, družbeni in gospodarski vzpon Evrope do 14. stoletja: širjenje
življenjskega prostora (kolonizacija); fevdno-fevdalna, družbeno-politična
piramida; družbeno-gospodarska kriza in "črna smrt".
Kriza papeštva in cerkve v 14. stoletju; herezije in krize katoliškega krščanstva;
utrditev svetne oblasti.
Kraljestva in razvoj Evrope v Evropo držav: oblikovanje državne uprave, davčnega
sistema, stalne in najemniške vojske. Rekonvista v Španiji. Položaj židov
v srednjem veku, vzroki za pojav antisemitizma in izgon židov iz zahodnoevropskih
držav. Evropske povezave z neevropskim svetom.
Spremembe v duhovnem obzorju (zahodno) evropskega človeka v 14. in 15 stoletju:
blagovno in denarno gospodarstvo, zgodnje oblike kapitalizma, vključevanje
kmeta v tržno gospodarstvo; vzpon znanosti, širjenje tiska in pisane besede.
1.3 Slovenci
Slovenci: razkroj "karantanske družbe", upravnopolitična organizacija,
etnična in družbena sestava prebivalstva v slovenskem prostoru.
Slovenci v rimsko-nemškem cesarstvu (na Ogrskem in v okviru Beneške republike).
Socialne in duhovne spremembe v slovenskem prostoru in sosednjih deželah:
kmet in meščan v slovenskem srednjem veku, plemstvo in nastanek zgodovinskih
pokrajin (Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška), samostani kot kulturna središča.
2. EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK
Srednji - novi vek: upravičenost pojmov srednji in novi vek; čas od 14. do
16. stoletja je čas prehoda.
Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta; zmanjševanje vloge
nekdanjih pomorskih sil (italijanskih in katalonskih pristanišč ter severnonemške
Hanze); portugalsko odkrivanje poti okoli Afrike, špansko odkritje Amerike
(Krištof Kolumb); novi gospodarji velikih morij (Portugalci, Španci, Francozi,
Angleži in Nizozemci); novi zemljevid sveta in evropska ekspanzija v Ameriki.
Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.
Evropa v iskanju novega ravnotežja: spremenjen odnos do življenja in smrti;
renesansa in humanizem (Dante, družina Medici, Machiavelli - načela vladanja
- in Erazem Rotterdamski).
Habsburški evropski imperij za Karla V. Luteranska reformacija - začetki
zahtev po verski svobodi in boj za partikularne fevdno-fevdalne (plemiške)
pravice; husitska, zwinglijanska, kalvinska in anglikanska smer reformacije.
Uporno evropsko kmetstvo in oblikovanje novih gospodarsko-družbenih razmerij.
Rusija v obdobju od 14. do 16. stoletja.
Protireformacija in katoliška prenova, nov duhovnopolitični zemljevid Evrope
ob koncu 16. stoletja; učinki protireformacije, duhovna podoba protireformacijskega
katolicizma.
2.1 Slovenci v 15. in 16. stoletju
Slovenci v obdobju kmečkega nemira in reformacije: Slovenci na meji katoliške
Evrope; turški vpadi; kmečki punti; reformacija in začetki slovenske književnosti.
Slovenci v času protireformacije.
2.2 Narodi na Balkanskem polotoku in širjenje osmanskega imperija: boj za
vzhodno mejo v Evropi; vzhodna cerkev med islamom in zahodom.
3. EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA
Širjenje vloge mest, neagrarnih gospodarskih dejavnosti in blagovno denarnega
gospodarstva; prodor poslovnega duha in težnje po večji učinkovitosti; napredek
znanosti - od Kopernika do Galileija.
Začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in Nizozemska v 17.
stoletju. Utrjevenje absolutne monarhije - Francija v 17. stoletju, vrh absolutizma
- Ludvik XIV.
Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije; podoba Dunaja
in slovenskih mest v 16. in 17. stoletju; obdobje baroka na Slovenskem (Akademia
operosorum, jezuiti, šolstvo, glasba, slovenski jezik v javnosti, arhitektura).
J. V. Valvasor in Slava vojvodine Kranjske.
Podoba Italije in Beneške republike.
Osmanski imperij: obseg (zemljevid), meje na Balkanu; narodi balkanskega polotoka
pod turško oblastjo; nastanek Vojne krajine.
Iskanje ravnotežja in novi meddržavni evropski red: umikanje Španije, umikanjeTurčije;
postopno uveljavljanje evropske zavesti v zahodni Evropi; potovanja, stiki
med izobraženci, učenje in uveljavljanje živih jezikov v stikih izobražencev.
Racionalizem in razsvetljenstvo: naravno pravo in individualna človekova izkušnja
proti božjemu pravu; človek kot grešnik in razumno bitje; od angleškega razsvetljenstva
in Isaaca Newtona do francoskih zahtev po obnovi "družbene pogodbe"
(John Locke, Montesquieu, Voltaire, Rousseau); vpliv razsvetljenstva na vzgojne
teorije in metode (šolstvo, pedagogika, kazensko pravo).
Razsvetljene monarhije: centralizem; merkantilizem, fiziokratizem; nadaljevanje
oblikovanja modernih držav (splošna vojaška in šolska obveznost, poenotenje
trgov, uvajanje enotnega davčnega in carinskega sistema itd.).
Začetki moderne industrializacije v Angliji in evropsko gospodarstvo v 18.
stoletju.
Duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka v tem času. Slovenci in začetek
slovenskega narodnoprebudnega gibanja (od Pohlina do Linharta).
4. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE
Britanske kolonije v Ameriki: ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA;
odmev ameriških osvobodilnih gesel v Evropi.
Evropa med reformo in prevratom: počasna modernizacija Francije; francoska
revolucija - leto 1789 - in njena gesla; je revolucijo ustvarilo meščanstvo
ali revolucija meščanstvo?
Tri stopnje revolucije (1789-91, 1792-94, 1794-99) in razcepljenost Francije
(mesta in podeželje, kmetje in revolucija); revolucija kot politični in ideološki
prevrat, nesposobnost revolucije, da bi v kratkem času spremenila družbenogospodarske
odnose, navade in miselnost ljudi; jakobinizem in politični jakobinizem, kratkotrajna
zmaga in nato poraz nasilja in revolucijskih ideolgij.
Napoleon, prevlada politične ekspanzivne pragmatike in kaj je od revolucije
(v napoleonski Franciji) sploh ostalo.
Revolucija in Evropa: nova ideja naroda; nova ideja laične in centralizirane
uradniške države; privrženci in nasprotniki francoske revolucije. Napoleonske
vojne in njihov pomen (sumaren in sintetičen prikaz); spremembe meja. Odmev
francoske revolucije v Avstriji; slovenski prostor v času francoske revolucije
in Napoleonovih vojn (kratek opis mest, podeželja, duhovnega in kulturnega
ozračja). Propad Beneške in Dubrovniške republike, Ilirske province.
Rezultat in posledice francoske revolucije ter Napoleonovih vojn v Franciji
in Evropi; pomeni obdobje od 1789 do 1815 že začetek novega meščansko-kapitalističnega
reda ali ga le napoveduje? (Primer francoske revolucije kaže, da v družbenogospodarskih
in kulturno-zgodovinskih procesih ni absolutnih mejnikov in prelomov).
Tretji letnik
1. EVROPA IN SVET 1815
Znani in neznani svet; nova in stara Evropa; Rusija med Azijo in Evropo.
Habsburška monarhija; Slovenci in južnoslovanski prostor (sintetičen prikaz
ob zemljevidu).
Dunajski kongres in njegove težnje: popolna vrnitev v stari red ni več mogoča;
stare dinastije se vrnejo, a nekatere pridobitve revolucije in Napoleonove
dobe ostanejo: nov evropski politični zemljevid in odprta vprašanja (Italija,
Nemčija, Poljska).
2. DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA
Družbenogospodarski razvoj teče dalje: napredovanje industrializacije v Angliji, nova tehnična odkritja, postopno širjenje industrializacije v Evropo.
Podeželje: razlike v položaju kmetskega prebivalstva (sumarno); mesta in
meščanstvo v prvi polovici 19. stoletja; nastajanje industrijskega delavstva
in prva nasprotja med delavci in meščani. Spremembe v življenski ravni, povečanje
števila prebivalstva, daljšanje življenjskega obdobja in boljše prehranske
in higienske razmere. Povečanje števila članov družine, spremembe v družinskih
razmerjih (v delih zahodne Evrope že od druge polovice 18. stoletja dalje),
večja čustvena povezanost družinskih članov; položaj ženske.
Izobraževanje: šolstvo in uveljavitev adolescence kot posebnega življenjskega
obdobja (primerjalno s poudarkom razlik po posameznih delih Evrope).
2.1 Napredek komunikacijskih povezav
Prva polovica 19. stoletja ni čas zastoja: železnice, začetek telegrafa,
tisk in pomen notranjega povezovanja držav in evropskega prostora. Širjenje
obzorja, preraščanje lokalnih regionalnih trgov in oblikovanje državnih in
nacionalnih trgov (poudarimo razlike med posameznimi evropskimi regijami in
državami ter razloge za počasnejše uveljavlajnje teh procesov v srednji in
vzhodni Evropi).
Industrijsko-gospodarsko prvenstvo Velike Britanije, njena trgovskopomorska
premoč, širjenje angleškega gospodarskega in političnega vpliva izven Evrope
(Indija, Kitajska, Južna Amerika.
3. MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM
Boj med legitimizmom in liberalizmom; sredozemske revolucije 1820 in revolucije
v Evropi 1830.
Politična raznolikost Evrope 1830-1848: Velika Britanija, Francija, Nemčija
in Avstrija, Italija, Rusija, Turčija in Balkan (sumaren in primerjalen prikaz).
3.1 Narodnointegracijski procesi
Nacionalna zavest in nacionalna gibanja. Avstrija (Čehi, Hrvati, Madžari, Srbi ...) Srbi in drugi južni Slovani v turški državi.
3.2 Avstrija in slovenski svet v času od 1815 do 1848
Začetki industrializacije, železnica, spremembe v družbi in miselnosti; kmet na Slovenskem; meščan na Slovenskem; nemško in italijansko-slovenska razmerja; slovenski jezik; državna, pokrajinska in narodna zavest, Bleiweisov in Prešernov krog; romantika.
3.3 Kulturnozgodovinske razmere
Duhovno ozračje, vpliv Cerkva; britanski utilitarizem; romantika in "bidermajerska samozadostnost" južnonemškega in avstrijskega malomeščanstva.
4. REVOLUCIJE 1848 - REZULTAT NAKOPIČENIH NASPROTIJ
Narava revolucij (spontanost, liberalnodemokratska politična usmeritev, narodno
združevalne in osvobodilne težnje).
Revolucija v Franciji, Nemčiji, Italiji; habsburška monarhija in Slovenci
1848, odprava absolutizma in fevdalizma v Avstriji; oblikovanje političnih
programov pri Čehih, Hrvatih, Nemcih, Madžarih, Slovencih in Srbih.
Leto 1849 in rezultati revolucij.
Dosežki revolucij. Države, ki se jih revolucija ni dotaknila: Velika Britanija,
ZDA, Rusija.
5. GOSPODARSKI VZPON V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA
Druga faza industrializacije: povezovanje Evrope in sveta, evropska vzhod
in zahod, evropska sever in jug; "v 80 dneh okoli sveta"; industrializacija
in železnice v Evropi, habsburški monarhiji in slovenskih pokrajinah; odpiranje
trgovskih poti proti Carigradu in povečanje zanimanja za Balkan (s kratkim
prikazom krimske vojne).
Nova podoba podeželja; nova podoba mest, spremembe v urbanizmu (primer: Pariz).
Postopno nastajanje potrošniške družbe (mestna trgovska središča z vse bolj
raznoliko ponudbo, prodiranje industrijskega in splošni porabi namenjenega
blaga na podeželje: čaj, kava, tobak, moda).
Meščanstvo: razslojenost, nastajanje podjetniškega menedžerskega sloja; strokovna
in poklicna diferenciacija izobraženstva, svobodni poklici, uradniki; nižji
mestni sloji, mestna revščina, industrijski proletariat.
Migracije delovne sile: odseljevanje s podeželja v mesta, rast zahodno- in
srednjeevropskih mest: London in Manchester, Pariz in Berlin, Dunaj in Ljubljana
(primerjava mest med seboj in z rastjo mest v vzhodni Evropi).
6. MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO 1850-1870
Neoabsolutizem (Avstrija); avtoritarizem (Francija, Prusija); parlamentarizem
(Velika Britanija); nastajanje modernih strank, nova vloga časopisja pri oblikovanju
"javnega mnenja"; Cerkev in država.
Moderni nacionalizem: nacionalna država (modeli: Francija, Nemčija) in večnacionalna
država (modeli: habsburška monarhija, Rusija, Turčija), problem večetničnosti
(Velika Britanija, Francija, Belgija, Španija).
Združitev Nemčije in Italije (omenimo, da je Italiji leta 1866 pripadla tudi
Beneška Slovenija) ter iskanje novega evropskega ravnotežja; francosko-nemške
napetosti in premik mednarodnega evropskega težišča iz Pariza v Berlin.
Pariška komuna - poskus uresničitve (malo)meščanskih predstav o demokraciji.
Avstrija: prehod iz neoabsolutizma v parlamentarno dobo, organizacija države
po letu 1861, dualizem; slovensko narodno politično organiziranje v šestdesetih
in sedemdesetih letih, napredujoča nacionalna polarizacija.
Razlike v življenju med avstrijsko in ogrsko polovico monarhije; položaj Hrvatov.
7. VPRAŠANJE O MEJAH RAZVOJA - KONEC VELIKIH ILUZIJ
Gospodarska kriza 1873: poglabljanje krize na podeželju; prevlada velike
industrije in trgovine.
Postopno zmanjševanje pomorske in svetovne gospodarske premoči Velike Britanije.
ZDA po secesijski vojni; Rusija po odpravi tlačanstva; Japonska - nov dejavnik
v jugovzhodni Aziji.
Balkan - "vzhodno vprašanje" in južni Slovani. Balkan kot sod smodnika,
a tudi most na Bližnji vzhod.Oblikovanje "moderne Srbije".
Kolonialna politika zahodnoevropskih držav: nadaljevanje evropske ekspanzije
in oblikovanje svetovnega tržišča; neevropsko blago na evropskih tržiščih
in problem konkurence. Zaton liberalne gospodarske politike, izseljevanje
prek oceana;
Boj za kolonije (tržišča, surovine, dobiček) in njegovo preraščanje v boj
za politično delitev sveta in premoč v Evropi.
7.1 Nova politična podoba Evrope po letu 1870
Uveljavljanje parlamentarne demokracije in problem volilne pravice; kriza konservativizma, kriza liberalizma in mednarodnega socializma; iskanje novih ideoloških konceptov in boj za volivce ter v tem smislu agresivnejša narava nacionalističnih in socialnopolitičnih ideologij; konservativni nacionalizem, rasizem, antisemitizem; nestrpnost, nacionalni, rasni in ideološki ekskluzivizem. Pomen vključevanja vseh slojev prebivalstva v politiko.
Kulturna in socialna nasprotja v Evropi in svetu.
7.2 Slovenci v Avstriji po letu 1870
Srednja Evropa in Avstrija zaostajata v primerjavi z zahodnoevropskim razvojem. Slovenci v tem obdobju: slovenski kmet, slovensko meščanstvo, slovenski izobraženec; slovenski študentje na Dunaju, Gradcu in v Pragi; duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka; politične stranke, delovanje in programi. Propadanje kmetov in obrtnikov in poskusi zaustavitve (Vošnjak, J. E. Krek). Zaostrovanje nacionalnih odnosov: germanizacija, a tudi slovenizacija osrednjega slovenskega območjaija na drugi strani.
8. Evropa in svet V OBDOBJU "fin de siecle"
Zmagoslavje in kriza meščanskega optimizma, vse večje socialne napetosti,
migracije.
Nazorske in ideološke zadrege ob koncu 19. stoletja; nova pota filozofije
(Nietzsche) in znanosti, odkrivanje človekove psihe in podzavednega (psihoanaliza);
literatura in umetnost, impresionizem, dekadenca, simbolizem, ekspresionizem.
Vprašanje emancipacije žensk.
Naraščanje vpliva sredstev obveščanja; nova vloga množice, problematizacija
le-te. Evropa ni več središče sveta: začetek krize evropske samozagledanosti
in superionosti; vzpon ZDA, velika selitev preko Atlantika. Vzpon Japonske;
rusko-japonska vojna, začetek vključevanja diplomacije v razreševanje kriznih
žarišč.
9. VSE BLIŽE SVETOVNI VOJNI
Boj za vpliv v svetu: zaostritev nacionalnih konfliktov; boj za vpliv v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki (Libija, Maroko); mednarodna zavezništva: nove mednarodne interesne zveze; krizna žarišča (poudarek na balkanski krizi in vključenosti Avstro-Ogrske).
9.1 Slovenci pred prvo svetovno vojno
Nenehno zaostajanje za Evropo; kriza kmeta in šibkost meščana; Dunaj, "fin de siecle" in nacionalne kulture; spremembe v življenju kmeta, vsakdanjiku meščana, podobi mest in podeželja v času od 1850. do 1910.
Slovenski odnos do Avstrije in njenega obstoja: nacionalna in državna zavest Slovencev; Slovenci in Nemci, kdo so nosilci nacionalne zavesti."Slovanstvo" in "jugoslovanstvo" pred prvo svetovno vojno; habsburška monarhija je za zahodno Evropo porok evropskega ravnotežja.
Četrti letnik
1. PRVA SVETOVNA VOJNA
Razdeljenost Evrope na dva bloka - centralne sile in antanta; iskra iz Sarajeva,
vojne napovedi in začetne vojaške operacije; polom pacifizma in delavskega
internacionalizma, stališče evropske levice do vojne.
Iluzija o hitrem koncu vojne: oris vojnih operacij do leta 1915 (sumaren oris
ob zemljevidu); gibljivo začetno vojskovanje zamenja pozicijska vojna; novodobno
orožje, namenjeno množičnemu uničevanju; Balkan v vojni. Leto 1915 in vstop
Italije v vojno; soška fronta.
1.2 Življenje v Evropi med vojno
Totalizacija vojne; prilagajanje gospodarstva vojnim razmeram; vojaki in
civilisti v vojni (umiranje v strelskih jarkih, v rovih pri Verdunu in na
Karpatih; pomanjkanje, lakota in bolezni v zaledju). Evropska mesta in podeželje
- ženske in otroci kot nadomestna delovna sila.
Širjenje vojne na kopnem in morju 1916-17, vstop ZDA v vojno. Vojna v Aziji
in Afriki (ob zemljevidu prikaz glavnih področij konfrontacij). Wilsonove
točke in spremembe razmerja med silami v letu 1918; premirje in usoda Avstro-Ogrske.
1.3 Revolucionarno vrenje v Rusiji
Socialna in kulturnozgodovinska slika Rusije pred februarsko revolucijo (sumaren prikaz); Rusija vre, februarska revolucija v Rusiji; Rusija ostaja v vojni; kratkotrajna vlada meščanstva, boljševizem in zgledovanje pri francoskih revolucionarnih izkušnjah. Vzpon boljševikov na oblast; mirovna gesla oktobrske revolucije, pogajanja v Brest-Litovsku.
1.4 Slovenci med prvo svetovno vojno
Doživljanje vojne, politične razmere; nacionalne zahteve - Majniška deklaracija; deklaracijsko gibanje in njegove "jugoslovanske" predstave; hiter konec vojne in razpad Avstro-Ogrske prehitita pričakovanja. Nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in njeni problemi; nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2. VERSAJSKA EVROPA, EVROPA "NARODOV" IN EVROPA RAVNOTEŽJA
2.1 Pariška mirovna konferenca
Mirovna pogajanja in pariška mirovna konferenca: temeljni problemi; nove
države in nove meje - novi zemljevid Evrope; ustanovitev Društva narodov.
Stara in nova konfliktna žarišča. Problem francosko-nemške razmejitve. Povojna
Avstrija,Češkoslovaška, Finska, Madžarska, Poljska, Rusija; baltske državice.
Rezultati vojne: vprašanje krivde za vojno; velika vojna kot nova bivanjska
in duhovna izkušnja in udarec zahodnemu zaupanju v napredek in moč človeškega
razuma, svet po letu 1918 ni več svet pred letom 1914. Literarne (Hemingway,
Remarque, Prežihov Voranc) in druge umetniške upodobitve grozljive vojne izkušnje.
Nova razmerja med silami v svetu - konec evropske nadvlade.
2.2 Povojni evropski "nered" in iluzije o evropski revoluciji
Ruska neznanka in zaostrovanje razmer v Rusiji; državljanska vojna, revolucionarni
ukrepi, nacionalno vprašanje; postopno odstranjevanje boljševiških nasprotnikov;
utrditev bojševiške oblasti. Tretja internacionala; racepljenost delavskega
gibanja.
Revolucija v Nemčiji in na Madžarskem; ali so bile realne možnosti za revolucioniranje
zahodne Evrope?
Problemi na novo nastale turške republike (problem meja, odnos z Grčijo, notranji
problemi).
3. KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
Kraljevina SHS v Evropi in na njenem obrobju: kulturnozgodovinske, verske,
socialne, gospodarske in politične razlike v novi državi; sestava prebivalstva,
mesta in podeželje. Tri prestolnice - Beograd, Ljubljana, Zagreb - in njihov
utrip.
Na poti k ustavi: eden ali trije narodi, centralizem in federalizem; položaj
Albancev, Makedoncev, Muslimanov in manjšin; Vidovdanska ustava - vzrok za
konflikte.
Strankarsko življenje, družbenopolitične raznolikosti.
3.1 Slovenci v Kraljevini SHS
Slovenci v boju za etnične meje - oblikovanje jugoslovansko-avstrijske meje;
ozemeljske težnje Italije in jugoslovansko-italijanska meja po prvi svetovni
vojni; jugoslovanske meje s sosednjimi državami (Madžarsko).
Slovenci v Kraljevini SHS: gospodarstvo, politične razmere; šolstvo, univerza,
kulturne ustanove in njihov pomen za nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj.
Slovenci v zamejstvu: v prvi avstrijski republiki, v Italiji in na Madžarskem
(nacionalni, politični in kulturni položaj; prizadevanja za ohranitev narodne
samobitnosti).
4. ISKANJE NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI IN SVETU
4.1 Družbenopolitični sistemi med svetovnima vojnama
Države meščanskodemokratičnega evropskega reda.
Nacionalizem in kozmopolitizem; Mussolini in vzpon fašizma v Italiji; Hitler
in nastanek nacionalsocializma; boljševiški sistem - Stalinov totalitarizem.
Društvo narodov: prizadevanja za ohranjanje evropskega in svetovnega miru.
Neevropski svet po prvi svetovni vojni (sumaren prikaz temeljnih problemov
ob zemljevidu).
4.2 Razvoj gospodarstva, znanosti in umetnosti
Leta upanja 1924-1929: nov gospodarski vzpon: nadaljnja rast industrije;
modernizacija kmetijstva, živilska industrija; meščanstvo dvajsetih let; vse
večja povezanost gospodarskih razmer v Evropi z razmerami v Ameriki in svetu
in odvisnost od njih.
Povečevanje vloge in pomena komunikacijskih sredstev, novih medijev (radio,
film); širjenje obzorja; nove oblike družbenega življenja, množični športi.
Svetovna gospodarska kriza 1929
Polom in pretres v svetovnem gospodarstvu, brezposelnost in družbenopolitične
posledice krize. Postopno oživljanje in različna dinamika ponovne gospodarske
rasti v Evropi po letu 1932; širjenje avtomobilizma; uveljavljanje letalstva
v civilnem prometu; podoba evropskih mest (Pariz, London, Berlin, Rim).
Umetnost v dvajsetih in tridesetih letih: meščanska kultura, delavska kultura.
Znanost, vera, Cerkev in država.
4.3 Nadaljevanje političnoideoloških zaostritev in polarizacij
Poraz demokracije v Nemčiji; zmaga nacizma v Nemčiji, Hitler kot kancler in bistvene značilnosti nacionalsocializma. Privrženci fašizma (v Franciji, Španiji, na Portugalskem ...); desnica v srednji Evropi; nemoč meščanskih demokracij.
Kraljeva diktatura in jugoslovanski unitarizem; avtonomistična gibanja v
Jugoslaviji; nemoč levice v Jugoslaviji sredi tridesetih let.
4.4 Razcepljenost Evrope sredi tridesetih let
Pojav Ljudske fronte. Državljanska vojna v Španiji (med revolucijo in obrambo meščanske demokracije); španska državljanska vojna v očeh evropske demokratične javnosti; sovjetska politika v Španiji.
4.5 Jugoslavija in Slovenci v tridesetih letih
Poskus gospodarske in politične konsolidacije med Stojadinovićevo vlado;
moč in nemoč centralizma.
Hrvaško vprašanje in Banovina Hrvaška; delitev bosansko-hercegovskega ozemlja;
hrvaško-srbska nasprotja. Zunanja politika Jugoslavije med vojnama.
Ljudska fronta in levica; razhajanja v levici ob vprašanju razmer v Sovjetski
zvezi; meščanske stranke in desnica na Slovenskem.
Revijalno in kulturno življenje na Slovenskem v drugi polovici tridesetih
let.
5. NEIZBEŽNOST VOJNE
Vojni naproti; nemške in italijanske ozemeljske zahteve; povezovanje fašističnih
držav, njihove kršitve versajskega miru (zasedbe tujih ozemelj); anšlus in
meje nemškega rajha na Karavankah; München in vprašanje Češkoslovaške; Poljska
in poljsko-nemški mejni konflikti; posledice politike popuščanja in nemoči
zahodne diplomacije.
Sovjetsko-nemški pakt, nemško-sovjetska razdelitev Poljske; posledice sovjetsko-nemškega
pakta za mednarodno delavsko gibanje.
Svet in Jugoslavija ob začetku druge svetovne vojne - kakšno je bilo pred
drugo svetovno vojno vedenje prebivalstva o razmerah v Italiji, Nemčiji in
v Sovjetski zvezi?
6. DRUGA SVETOVNA VOJNA
6.1 Začetek vojne
Vojna v Evropi, nemška in italijanska ekspanzija; Sovjetska zveza kot nemški zaveznik (osvojitev baltskih držav in vojna proti Finski). Nemška vojna proti evropskemu zahodu, nevtralne države, srednjeevropska nihanja. ZDA in Japonska. Jugoslavija v letu 1941; Nemško-italijanska ekspanzija v letu 1941; napad na Sovjetsko zvezo; anglo-ameriško-sovjetsko zavezništvo, protifašistična koalicija.
6.2 Evropa med odporom in kolaboracijo
Odpor in kolaboracija - Francija, Norveška, Nizozemska, Belgija.
Različnost razmer v posameznih okupiranih državah; vichyjska Francija. Težave
Sovjetske zveze (posledice stalinizma).
6.2.1 Jugoslavija po okupaciji
Razmere v Jugoslaviji, okupacija (nastanek Neodvisne države Hrvatske; jugoslovanska vlada v izgnanstvu; razkol med četniki in partizani v Srbiji, nacionalna obračunavanja v Neodvisni državi Hrvatski.
Razmejitev okupacijskih con in razlike med nemškim in italijanskim okupacijskim režimom na Slovenskem; neodločenost slovenskega meščanstva in slovenskih meščanskih strank; nastanek Osvobodilne fronte; različne oblike okupatorjevega terorja nad civilnim prebivalstvom (koncentracijska taborišča, izgoni, streljanje talcev ...)
Osvobodilni boj na Slovenskem: neizprosen pritisk na nemških zasedbenih področjih
in začetki odpora; razmere v Ljubljanski pokrajini - ob oblikovanju odpora
se nadaljuje in krepi političnoideološka polarizacija v mestih in na podeželju
(ki se je začela v predvojnem obdobju); stališče meščanskih strank do okupatorja
(okupator na Slovenskem skoraj nima pravih privržencev in zaveznikov; meščanske
stranke se v Ljubljanski pokrajini odločajo za previdno politiko čakanja in
dogovarjanja z okupatorjem); odnos meščanskih strank do oboroženega odpora
(želja po politiki čim manjših žrtev, zavračanje OF kot gibanja, ki je pod
vplivom komunistov) oblike meščanske z OF nepovezane ilegale. Konflikti in
dejanske meje v vsakdanjem življenju so bile neredko manj ostre (marsikdo
ni imel svobodne izbire, ampak je postal ujetnik konkretnih razmer ali poteka
dogodkov - mobilizirani v nemško vojsko, pomen okolja in vojnih razmer v posameznih
delih Slovenije; vpliv nasilja v vojno vpletenih strani na odločitve posameznikov
...)
Notranja organizacija Osvobodilne fronte, odnosi med ustanovnimi skupinami;
socialna sestava prvih partizanskih čet.
6.3 Obdobje 1942/43
Potek vojnih operacij v Evropi, Afriki in na Daljnem vzhodu (sumaren pregled); bitke, ki so pomenile preobrat (Stalingrad, El Alamain, Midway). Kapitulacija Italije, bitka za Italijo; italijanski odpor proti nemški zasedbi.
6.4 Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem 1942/43
Potek vojnih operacij v Jugoslaviji in zaostrovanje državljanskega spopada; ustanovitev AVNOJ-a, zasedanje v Bihaču in Jajcu; odnos med jugoslovanskim in slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem. Nasprotja v Osvobodilni fronti, prevlada komunistov in njihova vse večja nespravljivost (ne le slovenski, ampak jugoslovanski in evropski pojav); Dolomitska izjava in posledice za razmere na "terenu" (upoštevanje razlik po pokrajinah).
Bratomorni spopad v Sloveniji, likvidacije komunistov, vaške straže. Vprašanje
revolucije (problem revolucije in odvisnost revolucije od osvobodilnega gibanja
na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem prostoru).
6.5 Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije
Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije; patriotizem nacionalizem, antifašizem. Življenje v Ljubljani, Mariboru in drugih (poljubno izbranih) slovenskih mestih v letih 1943/44; Primorska in Trst, prekmorci. Boj za preživetje in boj za političnoideološke cilje; Rupnikova Ljubljanska pokrajina; organizacija osvobojenega ozemlja.
Kultura, umetnost, izdajateljska dejavnost, časopisje in šolstvo med vojno.
Odnos zaveznikov do narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Dejanska
moč komunistov in njihove socialne ideologije; avnojska načela in njihovo
uresničevanje (težnje po centralizaciji, oblikovanje "ljudske oblasti",
komunistični obračun z nasprotniki); politična emigracija v tujini.
6.6 Poraz Nemčije in njenih zaveznic
Potek in sklep vojnih operacij v letih 1944/45 (sumaren prikaz ob zemljevidu).
Širjenje boljševističnega vpliva v Evropi in Aziji. Dogovarjanje med zahodnimi
zavezniki in Sovjetsko zvezo od Jalte do Potsdama; nasprotja med zavezniki
v vojni, začetek novega konflikta (ima stare korenine) - hladne vojne in delitve
Evrope z "železno zaveso". Posledice atomskega oblaka za Japonsko.
7. POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA EVROPE IN SVETA
Združeni narodi, deklaracija Združenih narodov in njen pomen. Mirovna konferenca,
razdelitev Nemčije; nova geopolitična slika.
Privlačna moč komunizma (velika iluzija ima korenine v tridesetih letih);
političnoideološka polarizacija v Zahodni Evropi.
Vprašanje krivde za vojno: nürnberški proces (v Italiji ni bilo procesov proti
fašističnim krivcem vojne); notranji obračuni v Evropi (Francija proti Franciji,
Nizozemska proti Nizozemski, Belgija, skandinavske države); migracije in preseljevanje
manjšin.
Povojna Češkoslovaška, Poljska, Italija, ZDA in Japonska (kratek, sumaren
pregled).
7.1 Jugoslavija leta 1945
Razvoj povojne Jugoslavije v komunistično državo: narodnoosvobodilni boj kot boj protifašistično opredeljenega ljudstva in kot zmaga komunistov; vojaško-politični položaj ob koncu vojne; upanje v parlamentarno demokracijo in vzpostavitev nove "ljudske" (partijske) oblasti. Obračun z nasprotniki (poboji nasprotnikov brez sodnih procesov) in razne oblike maščevanja (primerjava z Zahodno Evropo).
7.2 Hladna vojna - njene korenine so v drugi svetovni vojni
Ameriška pomoč Zahodni Evropi (Marshallov načrt). Sovjetska zveza kot ideal
in katastrofalna deziluzija; kaj Evropa in svet vesta o njej v letih 1948
do 1951.
Zaostrovanje ideološke polarizacije, železna zavesa in nastajanje blokov.
Razvoj v Aziji - Kitajska; Bližnji vzhod in nastanek Izraela.
Širjenje komunizma v Vzhodni Evropi (Češkoslovaška ...)
Nastanek dveh nemških držav ter vojaških zvez: NATA in Varšavskega pakta.
Sovjetska zveza postane atomska sila (eksplozija prve sovjetske jedrske bombe
julija1949); poskusi z vodikovimi bombami; začetek nenehne nevarnosti jedrskega
spopada katastrofalnih razsežnosti.
7.3 Povojne gospodarske in družbenopolitične razmere v Jugoslaviji
Povojne gospodarske in družbene razmere: veliki optimizem in stvarnost; ustava
in nacionalno vprašanje; obračunavanje s političnimi nasprotniki (procesi
proti meščanskim demokratom, obračunavanje s komunisti iz lastnih vrst - dachauski
procesi).
Problemi naših meja po drugi svetovni vojni: urejanje mejnih vprašanj na pariški
mirovni konferenci (meja z Italijo in Avstrijo).
Titove in jugoslovanske ambicije po širitvi jugoslovanskega komunističnega
vpliva v Grčijo, Albanijo, Bolgarijo, vendar hkrati privrženost sovjetskim
vzorom (kolektivizacija); leto 1948 - prelom s Sovjetsko zvezo in informbirojska
kriza; izolacija Jugoslavije; groba notranja diferenciacija, Goli otok.
7.4 Svet v petdesetih letih
Poglabljanje nasprotij v svetu in krepitev protikomunističnega razpoloženja na Zahodu; korejska vojna. Stalinova smrt in boj za njegovo dediščino, vprašanje destalinizacije; opozicija (znotraj in zunaj komunistične partije) v vzhodno evropskih komunističnih državah; množični odpori sovjetizaciji (Berlin 1953, Madžarska in Poljska 1956).
Povojna Kitajska; Izrael in arabske države.
Poskus obnovitve francoske oblasti v Indokini, začetki boja za samostojnost
v Vietnamu.
Težnje ZDA po prevladi v svetu (makartizem), razočaranje mlade generacije.
Smeri v moderni umetnosti po letu 1945 (sumarno). Kultura in umetnost petdesetih
let; ameriški način življenja vse močneje vpliva na življenje v Zahodni Evropi
(Elvis Presley).
Dosežki vesoljske tehnike (prvi umetni satelit - SPUTNIK, 1957); začetek tekmovanja
v prodiranju v vesolje; novo obdobje v zračnem prometu; nastanek in vpliv
novega sredstva obveščanja - televizije; problemi informacijske družbe.
7.5 Jugoslavija v petdesetih letih
Iskanje novega družbenopolitičnega modela po prelomu s Sovjetsko zvezo: samoupravljanje in komunistična država; centralizem in federalizem (prvi znaki oživljanja nacionalnih nasprotij); opozicija, spor z Djilasom.
Gospodarski in družbeni razvoj (industrializacija in destrukcija kmetijstva, urbanizacija in modernizacija mest). Odpiranje in obračanje Jugoslavije v svet v petdesetih letih.
Umetnost in kulturno življenje; opozicijske revije.
7.6 Evropa in svet od začetka šestdesetih let
Zahodna Evropa na začetku poti v združitev.
Zaostritev odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo (berlinski zid, kubanska kriza).
Dekolonializacija; poglabljanje nasprotij med razvitim in nerazvitim svetom,
med vzhodnim in zahodnim blokom.
Tretji svet in neuvrščenost kot iskanje poti, alternativne blokovski.
ZDA: rasizem - vprašanje resnične enakopravnosti črncev in Indijancev (Martin
Luther-King). Nemirne ameriške in evropske univerze; krepitev študentske opozicije;
leto 1968 v Evropi in ZDA (študentski nemiri, "otroci cvetja", rock
in upor mlade generacije).
Okupacija Češkoslovaške in poslednji poskus "homogenizacije" vzhodnoevropskega
komunizma.
7.7 Jugoslavija v šestdesetih letih
Nadaljevanje liberalizacije in zaostrovanje notranjih protislovij v začetku
šestdestih let: ustava leta 1963, nasprotja med federacijo in republikami,
kritična inteligenca. Brionski plenum in obračun z Rankovićem, postopna demokratizacija
in revolt leta 1968.
Gospodarska reforma leta 1965: značilnosti reforme, brezposelnost in odhajanje
na delo v tujino; krepitev potrošništva, izboljšanje življenske ravni in povečanje
revščine; odpiranje meja.
Nacionalne in socialne polarizacije v Jugoslaviji 1968-1972: zamujena priložnost
za globljo reformo, poskus obnovitve partijske države; dvojnost sistema po
letu 1974 (decentralizirana samoupravna Jugoslavija in vladajoča Zveza komunistov).
7.8 Osnovne poteze razvoja v sedemdesetih in osemdesetih letih
Ameriški izziv, integracija Evrope in težave pri tem. Krepitev Zahodne Nemčije in vzpon Japonske. Kriza vzhodnega bloka in komunizma, Sovjetska zveza ne more več obvladovati Vzhodne Evrope (opozicija na Madžarskem, Poljskem, vzhodni Nemčiji).
Gorbačov, glasnost in perestrojka, padec berlinskega zidu in združitev Nemčije;
zlom komunizma v vzhodnoevropskih državah (Romunija, Poljska, Češkoslovaška,
Bolgarija, Albanija).
7.9 Jugoslavija po Titu in njen razpad
Jugoslavija po letu 1980: gospodarska, družbena in politična kriza, demonstracije
na Kosovu 1981 - znak zaostrujoče se nacionalne polarizacije; zadolženost
Jugoslavije, poskus obvladovanja krize s težnjo po novi učinkovitejši centralizaciji.
Zahteve in nasprotja po reviziji ustave iz leta 1974.
Poskusi centralizacije šolstva, znanosti in kulture ter slovensko-hrvaško
nasprotovanje; razpad jugoslovanske pisateljske organizacije zaradi zaostrenih
političnih razhajanj.
Memorandum srbske akademije, nemirno Kosovo, odprava avtonomije v Vojvodini
in na Kosovu. Slovenske zahteve po konfederalizmu (slovenski izobraženci in
57. številka Nove revije, načrt slovenskih pisateljev za novo ustavo).
Oblikovanje slovensko-hrvaškega konfederativno usmerjenega bloka in centrlistično
usmerjenega bloka v vzhodnem delu Jugoslavije; vojaški poseg na Kosovu; neuspeli
poskus Markovićevih reform; kronologija razpadanja Jugoslavije 1989-1991.
Osamosvojitev Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije.
8. SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA
Protislovja: sever - jug, vzhod - zahod, bogati - revni, lačni - siti; onesnaženo
okolje (problem odpadkov, prenaseljenost planeta). Problemi sodobne demokracije
in njenega razvoja.
Moč tehnologije, vseobsegajoča moč sodobne države, moč manipulacije. V kolikšni
meri je sodobni svet povezan s preteklostjo, je res mogoče govoriti o koncu
zgodovine? Sodobni svet živi mnogo bolj povezan s preteklostjo, kot se zdi
na prvi pogled. To med drugim kažejo prav nasprotja na področjih nekdanje
Jugoslavije in Sovjetske zveze ter v državah Srednje Evrope.
1. letnik
ZGODOVINA
Operativni cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: - utemelji, zakaj mora biti vsak dogodek, pojav ali proces časovno in prostorsko opredeljen (konkretnost, spremenljivost zgodovinskega časa in prostora) - razvrsti v pravilnem kronološkem zaporedju velika zgodovinska obdobja - se seznani z merjenjem zgodovinskea časa in razvojem kronologije - pojasni pomen zgodovinskih virov za zgodovinska spoznanja, spoznava vrste virov in zgodovinarjevo delo - spozna pomen zbiranja, varovanja in proučevanja zgodovinskih virov in pomen pomožnih zgodovinskih ved - spoznava zgodovino kot družbeno znanost in učni predmet |
Čas in prostor - temeljni določili človeka in družbe
Pot k zgodovinski resnici
|
|
PODOBE IZ PRAZGODOVINE
- ob zgodovinskem zemljevidu pojasni nastanek človeka in njegovo razširjanje po svetu, ob tem spozna tudi različna gledanja (tudi verska) na nastanek človeka - ob slikovnem gradivu ostankov materialne kulture pojasni “gospodarske dejavnosti” in glavne dosežke ljudi v posameznih obdobjih kamene dobe - primerja tehniko izdelave orodja v paleolitiku in neolitiku, sklepa o napredku in spremembah v načinu življenja (prehrana, bivališča, prvo poljedelstvo, živinoreja, lončarstvo) - opredeli značilnosti življenja v rodu (organizacija, odločanje, položaj moških, žensk in otrok) - pojasni pomen odkritja in uporabe kovin za gospodarstvo in vsakdanje življenje - navede in pojasni razloge za nastajanje razlik v premoženju, družbeni moči in ugledu - ob slikovnem gradivu spoznava materialno in duhovno kulturo v posameznih dobah prazgodovine - analizira zemljevid, poišče večja arheološka najdišča posameznih prazgodovinskih dob na našem ozemlju in sklepa o poseljenosti prostora; - ob slikovnem gradivu spoznava ustvarjalne dosežke ljudi v prazgodovinskih dobah na našem ozemlju |
Paleolitske, mezolitske in neolitske kulture
Življenje v kovinskih dobah
Duhovni svet človeka Naši kraji v prazgodovini
|
muzej
umetnost obisk lokalnega muzeja
|
ZGODNJE VISOKE KULTURE
- s pomočjo kronološke tabele in zemljevida opredeli čas in prostor nastanka prvih “visokih kultur” - ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti gospodarskih) dejavnikov na začetek prvih civilizacij ob velikih rekah - pojasni značilnosti in pomen irigacijskega poljedelstva (ob primeru Egipta ali Mezopotamije) - ob zemljevidu poda sumaren pregled razvoja posameznih civilizacij (civilizacijskih območij: Egipt, Mezopotamija, Fenicija, Izrael, Indija, Kitajska) - primerja gospodarski razvoj posameznih orientalskih družb in poišče razlike in posebnosti - razloži ržavno organizacijo in vzroke za različnost - ob slikovnem gradivu in besedilih razloži družbeno podobo (razslojenost), življenje, delo in položaj pripadnikov različnih družbenih skupin (vladar, svečeniki, uradništvo,vojska, kmetje, nesvobodni, moški, ženske, otroci) - navede in ovrednoti najpomembnejše dosežke najstarejših civilizacij (na področju astronomije, koledarja, medicine, tehnike, vojne tehnike, prava, književnosti in umetnosti) in poudari specifičnost razvoja po posameznih področjih - na konkretnem primeru (npr. Egipt, ali Mezopotamija) spoznava razvoj poglavitnih umetnosti - navede razloge za nastanek pisave (razvoj od podobopisa do črkopisa) in pojasni njen pomen za ohranjanje vedenja kasnejšim generacijam - zna razložiti pojme antropomorfizem, politeizem, monoteizem in vlogo religije v življenju ljudi in v umetnosti |
Začetki in razvoj prvih civilizacij
Izbrane podobe iz življenja pokulturno-kulturnih območjih Kulturna dediščina najstarejšihcivilizacij
Religija |
umetnost
|
GRŠKA CIVILIZACIJA
- ob zemljevidu našteje kulturne centre bronaste dobe v egejskem prostoru (Kreta, Mikene, Troja) in opiše ter primerja življenje različnih družbenih slojev - ob slikovnem gradivu pojasni značilnosti kretske in mikenske kulture - analizira zemljevid in pojasni čas ter prostor naselitve grških plemen na jug Balkanskega polotoka, na egejsko otočje in na obalo Male Azije (mala grška kolonizacija) - ob izbranih odlomkih besedil iz Iliade in Odiseje spoznava življenje Grkov do 8. stol. pr. Kr. (družbena struktura in organizacija) - opiše značilnosti najstarejše grške religije (grške predstave o nastanku sveta in bogov) in pojasni razloge za veliko število mitov, pripovedk in preročišč v grškem svetu in življenju - navede in pojasni povezovalne prvine med Grki (vera, jezik, pisava, igre v Olimpiji) - navede in pojasni razloge za izseljevanje (velika grška kolonizacija med 8. in 6. stoletjem pr. Kr.), analizira zemljevid in ugotovi območja grške kolonizacije; izpiše krajevna imena, ki še danes spominjajo na ta proces - ovrednoti pomen grške kolonizacije za gospodarski in kulturni razvoj polisov in razvoj poznejših civilizacij na tem območju - pojasni, zakaj je v Grčiji nastala množica političnih tvorb - polisov, navede in pojasni značilnosti mestnih držav (težnje po avtarkiji, avtonomiji) - ob zemljevidu prikaže naravne pogoje in možnosti za razvoj Aten; pojasni spreminjanje atenske gospodarske, socialne in politične podobe - ob odlomkih besedil spoznava in vrednoti pomen Solonovih reform pri reševanju gospodarske in politične krize - razloži razvoj atenske ustavne ureditve in demokracije (Solon, tiranija, Klisten, Periklej) in odraz v življenju in položaju posameznih slojev - izpostavi posebnost špartanskega polisa, (tradicionalna vojaška skupnost, aristokratska ureditev) - primerja gospodarstvo, družbo in politično ureditev v Atenah in Šparti - primerja vsakdanje življenje posameznih družbenih skupin v grških polisih in zapiše ugotovitve - ob zemljevidu ponovi podatke o nastanku in obsegu perzijske države, spozna njeno ureditev in navede vzroke za spopad z grškimi polisi - ob zemljevidu kratko opiše potek vojne, grško obrambo in odnos do svobode (neenotnost stališč do Perzijcev; problem strategije) in spozna družbene spremembe v tem času (uveljavljanje meščanov) - pojasni vzroke in posledice atensko-špartanskih nasprotij po vojnah s Perzijci - navede najvidnejše dosežke Grkov v znanosti, arhitekturi, slikarstvu in književnosti - ob odlomkih (Herodot, Tukidid) spozna razvoj zgodovinopisja in ovrednoti njegovo vlogo - ovrednoti pomen grške kulture za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov - pojasni pogoje za uresničevanje pan- helenske politike (novo obdobje vojaške taktike, oslabelost grških polis) in njene posledice - analizira zemljevid in prikaže nastanek makedonskega imperija (težnje Aleksandra Velikega po odkrivanju in osvajanju sveta) - ovrednoti pomen Aleksandrove države pri spajanju in prepletanju različnih kultur vzhoda in zahoda; razloži značilnosti in pomen helenistične kulture (znanost, umetnost, urbanizem, muzeji in knjižnice) - pojasni gospodarski razvoj v obdobju helenizma |
Kreta, Mikene, Troja
Homerska Grčija :
Mestna država - polis:
Država Aleksandra Makedonskega - obdobje helenizma
|
SL-književnost (1. l.)
umetnost
|
RIMLJANI
- ob zemljevidu razloži etnično in kulturno podobo Apeninskega polotoka pred nastankom rimske države - spozna značilnosti etruščanske kulture in vpliv grške in etruščanske kulture na rimski razvoj - se seznani z ustanovitvijo Rima (razlika med ljudskim sporočilom in ugotovitvami arheologije) - opiše strukturo in organizacijo rimske družbe v najstarejšem obdobju (pojmi: družina - familia, rod - gens, bratstvo - kurija, pleme - tribus, populus romanus) - pojasni položaj patricijev in plebejcev (naraščajočo vlogo plebejcev, boj za politično enakopravnost) - navede najpomembnejše oblastne organe rimske republike in njihove pristojnosti (konzulat, senat, centurijska skupščina, ljudski tribunat, ljudska skupščina) ter opiše razloge za kodifikacijo prava ter njen pomen - analizira zemljevid in prikaže širjenje rimske nadoblasti po Apeninskem polotoku in v Sredozemlje - pojasni odnos Rima do zasedenih ozemelj na Apeninskem polotoku in do provinc (odnos do zemlje in prebivalstva, značilnosti uprave, spopad in simbioza kultur) - utemelji gospodarske, družbene, politične in kulturne posledice nenehnih vojn - pojasni različne vzroke in posledice propadanja rimskega kmečkega prebivalstva in sklepa o gospodarski in politični krizi ter njenih posledicah - pojasni značilnosti agrarno-socialnih (brata Grakh) ter vojaških reform (Marij, Sula) - navede in pojasni vzroke za nastanek nove oblike vladavine - triumvirat - opiše značilnosti Cezarjeve diktature - pojasni razmere, ki so vodile v oblikovanje drugega triumvirata in v novo državljansko vojno - razloži značilnosti Oktavijanove vladavine (navidezna ohranitev republike, princeps prvi med enakimi, kopičenje republikanskih služb v osebi princepsa, poenotenje imperija in upravljanja provinc, širjenje državljanskih pravic, omilitev družbenih napetosti; vojska in uradništvo, glavna opora princepsa; unanja politika) - analizira zemljevid rimskega imperija v 1. stoletju po Kr. in ugotovi obseg (meje na S, Z, J in V) - razloži pojem romanizacija, navede glavne nosilce širjenja in poišče razloge za razlike v v intenzivnosti romanizacije med vzhodnimi in zahodnimi provincami ter posledice le-teh - razloži gospodarski razvoj v Avgustovem obdobju in nastanek novih socialnih skupin - ob virih opiše družbeni položaj in vsakdanje življenje različnih socialnih slojev v mestu (bogataši, reveži, osvobojeni, sužnji) in na podeželju (latifundisti, kmetje, koloni, sužnji) - pojasni namen in pomen cirkusov in amfiteatrov - klica "panem et circenses" - spozna vplive etruščanske in grške religije na rimsko - ob slikovnem gradivu spozna značilnosti rimske kulture, zlasti njeno uporabnost na različnih področjih življenja - navede največje dosežke rimske civilizacije v znanosti, pravu, zgodovinopisju in književnosti - ovrednoti pomen rimske kulture za poznejšo evropsko civilizacijo - pojasni družbeno in duhovno podlago pojava krščanstva (zgodovina Izraela, nezadovoljstvo judov z rimsko nad oblastjo, pričakovanje Mesije, odziv judov in Rimljanov na Jezusovo delovanje) - opiše značilnosti krščanstva v prvih stoletjih (versko-socialna sporočila; od preganjane do državne religije) - razloži družbene in gospodarske razmere po Avgustu do konca principata (usihanje suženjske delovne sile, rast brezposelnosti, veliki stroški uprave in obrambe, poglabljanje krize na podeželju); - pojasni vzroke za poglabljanje gospodarske in družbene krize v 4. in 5. toletju in reformne poskuse cesarjev (Dioklecijan, Konstantin, Teodozij), da bi jo razrešili - ob zemljevidu prikaže vpade barbarskih ljudstev, obrambo, razdelitev imperija na dve državni polovici in propad zahodnorimskega cesarstva - ob zemljevidu ugotovi, kdaj in od kod se je širila rimska oblast na naše ozemlje, ugotovi upravno razdelitev in pojasni pomen našega ozemlja za rimske gospodarske in osvajalne namene - opiše vpliv rimskega obdobja na življenje staroselcev (napredek gospodarstva - obrti, prometa; verski in kulturni vpliv) |
Apeninski polotok in njegovi prebivalci Nastenek Rima in čas rimskih kraljev
Rimska republika:
Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij Rimsko cesarstvo - principat:
Rimski svet bogov, znanosti in kulture
Začetki krščanstva
Poznoantično rimsko cesarstvo
Naši kraji v rimskem obdobju
|
SL-književnost (1.l.) latinski jezik
obisk muzeja ali lokalnega arheološkega najdišča
|
ZGODNJI SREDNJI VEK
- pojasni vzroke za preseljevanje ljudstev (Huni, Germani, Slovani, Avari) - navede in pojasni posledice preseljevanja (gospodarske, družbeno-politične in kulturne) in odnose med starimi in novimi naseljenci - ob zemljevidu razloži novo politično podobo Evrope (nove države) po germanskih in slovanskih selitvah - pojasni družbeni razvoj Frankov po naselitvi v Galiji (stapljanje elementov stare in nove družbe, razvoj v najmočnejšo "barbarsko državo” na ozemlju zahodnega rimskega imperija) - pojsni postopno nastajanje fevdalnih odnosov in podložniških razmerij - pojasni razloge za začasen gospodarski in kulturni zastoj evropskega zahoda po propadu zahodnorimskega cesarstva (čeprav trgovski in obrtni stiki z vzhodom v merovinškem obdobju niso povsem zamrli) - razloži nastajanje in značilnosti fevdalne družbene hirarhije, značilne za frankovski tip fevdalizma, organizacijo in gospodarstvo zemljiškega gospostva - opiše osnovne značilnosti karolinške države (kralj-cesar; uprava in vojska meje - do kod je segal frankovski vpliv; družbena stanovska in vojaško politična hirarhija) - razloži vlogo Cerkve v zgodnjem srednjem veku - pozna temeljne značilnosti karolinške renesanse (prenova duhovnega življenja; srednjeveška pismenost in šolstvo; arhitektura; samostanske šole v krščanskem svetu) - navede razloge za razpad karolinškega cesarstva in posledice (politična drobitev Evrope; uspešni vpadi "novih ljudstev Madžari, Vikingi, Saraceni ") - navede razloge, ki so Bizancu omogočili brez večjih izgub preživeti prve "velike selitve ljudstev" in razloži vzpon Bizanca v dobi cesarja Justinijana (razvoj v sredozemsko velesilo, teme, despotizem, cezaro papizem, zakonik, kultura) - analizira zemljevid in opredeli prostor "prednikov južnih Slovanov" (Hrvatov, Srbov, slovanskih Makedoncev) in njihovih zgodnjih državnih jeder - ob zemljevidu opredeli domovino Arabcev in pojasni značilnosti življenja pred nastankom države pojasni začetek islama in njegov pomen v takratnem arabskem svetu - ob zemljevidu razloži širjenje islama, (arabska osvajanja, spremembe v sredozemskem prostoru, odnos do podrejenih ljudstev, njihove vere in kulture) - ob slikovnem gradivu in odlomkih besedil spoznava značilnosti arabske kulture (nadaljevanje vzhodnorimskih izročil, prenos znanstvenega bogastva antike) in navede dosežke na področju znanosti in ladijske tehnike - analizira zemljevid in prikaže naselitveni prostor "prednikov" Slovencev in pojasni nastanek in razvojne značilnosti Karantanije (družba, organnizacija gospodarstvo; nastajanje fevdalnih odnosov) - pojasni širjenje krščanstva in navede cerkvena središča (Salzburg, Oglej, samostani), pomembna za širjenje krščanstva - pojasni zgodovinske okoliščine, ki so povzročile izgubo karantanske samostojnosti - označi zgodovinske okoliščine nastanka Spodnje Panonije in vrednoti misijonsko delo Cirila, Metoda in njunih učencev na verskem ter kulturnem področju - ob zemljevidu opredeli naselitveni prostor zahodnih in vzhodnih Slovanov (Moravci, Čehi, Poljaki, Rusi) in izpostavi vlogo Rima in Carigrada pri širjenju krščanstva - ob tematskem zemljevidu poda sumaren pregled razvoja Evropejcem znanih in manj znanih območij v drugi polovici prvega tisočletja (Kitajska, Afrika, Srednja Amerika) |
Spremenjena podoba Evrope po razpadu rimskega imperija Trije duhovnocivilizacijski krogi: Evropa v karolinškem obdobju:
Karolinška renesansa Razpad karolinškega cesarstva Južni Slovani na Balkanskem polotoku
Med Slovani v Vzhodnih Alpah
Naselitveni prostor Slovanov (zahodnih in vzhodnih) Neevropski svet (Kitajska, Afrika, Srednja Amerika) |
SL-književnost (1.l.)
SL-književnost (1.l. - Brižinski spomeniki)
|
2. letnik
EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU
Cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: - razloži politični zemljevid Evrope po razpadu frankovske države - poda sumaren pregled razvoja zahodnoevropskih držav v času od 10. do 12. stoletja (Anglija, Francija, Španija) - razloži pojem fevdalna razcepljenost - analizira zgodovinski zemljevid in opiše politično podobo Nemčije ter Italije - analizira zemljevid in opredeli začetek slovanskih držav (Češka, Poljska, Kijevska Rusija) in Ogrske ter pojasni temeljne značilnosti njihovega razvoja (odnos s sosedi, notranje razmere) - analizira zgodovinski zemljevid, ugotovi obseg Bizanca in navede temeljne značilnosti razvoja (proniarski sistem, zunanja nevarnost) - spozna pomen bizantinske kulture in vlogo Bizanca v srednjem veku - ob zemljevidu pojasni osamosvojit- vene težnje južnih Slovanov in razmere, ki so omogočile nastanek južnoslovanskih državic - ob zgodovinskem zemljevidu in ča- sovnih preglednicah spozna sočasna dogajanja (glede na evropsko zgodovino) v Aziji (Kitajska, Indija, Japonska) in Srednji Ameriki - ob slikah in virih opiše položaj podložnika - razloži napredek kmetijske tehnike in ovrednoti uveljavljanje triletnega kolobarjenja - pozna prednosti odpravljanja pridvornega gospodarstva in oblikovanja kmetij - pojasni vlogo plemstva in duhovščine (različna struktura, različen položaj in vloga, vpliv na državno politiko); - ob slikovnem gradivu opiše življenje na gradovih - pojasni cerkveni razkol in oblikovanje zahodne - katoliške ter vzhodne - pravoslavne - Cerkve in ve, kje je bilo njuno stičišče - pojasni kulturno, politično in gospodarsko vlogo Cerkve; spozna vzroke in cilje clunyjskih reform - spozna vlogo Cerkve in samostanov v gospodarskem, socialnem, političnem, znanstvenem in kulturnem razvoju v srednjem veku; zna našteti najpomembnejše samostane na Slovenskem in njihov vpliv - navede in pojasni vzroke in posledice investiturnega boja - pozna poglavitne razloge za križarske vojne in cilje le-teh - ovrednoti gospodarske in kulturne vplive, ki so prišli v Evropo s križarskimi vojnami; seznani se tudi z negativnimi stranmi križarskih vojn - pojasni nastajanje srednjeveških mest; primerja antično in srednjeveško mesto ter zapiše razlike - pojasni gospodarsko dejavnost srednjeveških mest, ob zemljevidu razloži razvoj trgovine in obrti ter odnos med mestom in podeželjem - ob odlomkih virov pojasni mestno samoupravo, položaj meščanstva in vsakdanje življenje - spozna položaj židov v zahodnoev- ropskih državah (vključenost v mednarodno in lokalno trgovino, finančna dejavnost) in vzroke za pojav antisemitizma ter za izgon židov iz zahodnoevropskih držav v visokem srednjem veku - ovrednoti vlogo mest pri centralizaciji fevdalnih monarhij - spozna razgledanost in pismenost (izobraženost) posameznih družbenih slojev - spozna etični, znanstveni in kulturni razvoj v srednjem veku - razloži pomen šolstva in prvih univerz v srednjeveški Evropi - pojasni značilnosti srednjeveške miselnosti in poišče zvezo med načinom življenja različnih družbenih slojev in različnimi oblikami kulture (sholastika, viteška kultura, ljudska kultura, meščanska kultura) Evropa od 12. do 14. stoletja - z zemljevida razbere dežele, ki jih je prizadel mongolski vpad, in razloži posledice za Rusijo - navede in pojasni razloge za hiter vzpon turške države - analizira zgodovinski zemljevid in pojasni politično podobo balkanskega polotoka pred širjenjem turškega imperija - ob zemljevidu konkretizira turško ekspanzijo na Balkan in v Srednje Podonavje; navede in pojasni posle- dice širjenja turške nadoblasti (etnične, verske, kulturne ...) - razloži pojem agrarna kolonizacija (notranja in zunanja) in pogoje, ki so omogočili njeno izvajanje in širjenje življenjskega prostora - navede in pojasni gospodarske, etnične in politične posledice kolonizacije v evropskem prostoru - ob odlomkih besedil spozna posle- dice kuge - “črne smrti” - v populacijskem razvoju 14. in 15. stoletja - navede in pojasni bistvene vzroke socialnih in verskih gibanj, razloži pojem herezija in navede najbolj znane verske sekte ( Katari, Valdenci, Albižani, lollardi ...) in gibanja v katoliški Cerkvi (dominikanci, frančiškani) - spozna razmere v katoliški Cerkvi (shizma) in pojasni vzroke vse pogo- stejših meščanskih zahtev po reformi Cerkve (Wiclif, Hus) - pojasni odpravljanje fedalne razcepljenosti in krepitev centralne (kraljeve) oblasti v zahodni Evropi; - ob konkretnem primeru (Francija ali Anglija, Španija) pojasni delitev oblasti med monarhom in stanovi, navede in pojasni pristojnosti stanov - pojasni, zakaj v Nemčiji ni bilo centralizacije državne oblasti in navede posledice utrjevanja moči velikih fedalcev - ovrednoti spremenjen odnos do znanja - navede glavne tehnične izboljšave in izume med 14. in 16. stoletjem ter pojasni njihov dolgoročni vpliv na razvoj in življenje ljudi - ovrednoti pomen odkritja tiska za širjenje tiskane besede, misli in znanja - razloži značilnosti založništva in manufaktur - zgodnjekapitalističnih oblik proizvodnje - ob zemljevidu razloži pojem“Velika Karantanija”, pojasni vlogo pomembnejših plemiških rodbin in nastanek slovenskih historičnih dežel; razloži vzpon in propad grofov Celjskih in razširitev habsburške oblasti na večji del slovenskega ozemlja - ob zgodovinskem zemljevidu razbere, katero slovensko ozemlje je bilo pod Habsburžani, katero v okviru Beneške republike in Ogrske - razloži posamezne faze srednjeveške agrarne kolonizacije na Slovenskem - pojasni pomen srednjeveške kolo- nizacije na Slovenskem in različne spremembe, ki jih je povzročila v slovenskem prostoru - ovrednoti nastajanje mest na Slovenskem - pozna kulturno življenje v tem času in spozna najpomembnejše srednje- veške spomenike na Slovenskem |
Evropa in svet od 10.do 12. stoletja:
v 14. in 15. stoletju
|
SL - književnost
umetnost
|
EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK
- ob zgodovinskem zemljevidu prikaže vedenje Evropejcev o drugih celinah (pa tudi Evropi) v srednjem veku - pojasni vzroke in možnosti iskanja novih poti v Indijo - razloži evropsko osvajanje novega sveta - pojasni pomen in posledice odkritij čezmorskih dežel za na novo odkrite dežele in za dežele, ki so odkrivale svet - razloži značilnosti nove evropske miselnosti - ob slikovnem gradivu spozna značilnosti renesančne umetnosti - pojasni vpliv humanizma na razvoj znanosti (politične in socialne teorije moderne naravoslovne znanosti - od Kopernika do Galileija - medicina) - spozna radikalne kritike fevdalnih razmer in Cerkve (Hutten in E. Rotterdamski - pozna odmeve humanizma in renesanske na Slovenskem - opiše politične in gospodarske razmere v Evropi v 16. stoletju (inflacija, kuga, socialna diferenciacija, ograjevanje) in sklepa o vzrokih krize in poglabljanju socialnih nasprotij - navede različne smeri reformacije in primerja njihove zahteve (deželno- knežja, husitska, zwinglijanska, kalvinska, anglikanska) - pozna gospodarske in družbene osnove kmečkih uporov v Evropi - obrazloži pojem protireformacija, navede in pojasni značilnosti duhovne prenove Cerkve - navede in pojasni posledice obsežnih in dolgorajnih verskih vojn za Evropo - ob zemljevidu pojasni spremenjeno versko podobo Evrope - ob zemljevidu prikaže čas osvobajanja Rusije izpod tatarske oblasti in njen teritorialni razvoj do 18. stoletja - pojasni nastanek centralizirane oblasti in carskega absolutizma - primerja položaj kmeta v Rusiji in zahodni Evropi - pojasni pomen reform Petra Velikega - ponovi vedenje o gospodarski podobi slovenskega podeželja, opredeli pomen nastajanja novih socialnih slojev in opiše življenjski vsakdanjik različnih socialnih slojev - primerja vzroke, zahteve in organizacijo največjih kmečkih uporov in izpostavi kvalitativno rast kmečkih uporov - ob zemljevidu razloži razširjenost reformacije na Slovenskem in odnos deželnega kneza in stanov do protestantizma - ovrednoti pomen reformacije za Slovence - ob zemljevidu pojasni turške vpade na Slovensko in njihove posledice ter oblikovanje sistema protiturške obrambe v notranjeavstrijskih deželah - ob zgodovinskem zemljevidu ugotovi, katero slovensko etnično ozemlje je bilo od 15. stoletja pod Beneško republiko; vrednoti delovanje Petra Vergerija
|
Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta
Humanizem in renesansa
Reformacija in kmečki upori
Protireformacija in nov duhovno-politični zemljevid Evrope
Rusija od 14. do 17. stoletja
Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju
Slovenci v Beneški republiki
|
SL-književnost
SL-knjiž.,1.l.
|
EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA
- pojasni razvoj trgovine po odkritjih čezmorskega sveta (prenos težišč gospodarskega razvoja iz Sredozemlja na Atlantik; gospodarski dvig Nizozemske in Anglije) - ovrednoti nizozemsko osvobodilno vojno za razvoj Nizozemske v svetovno pomorsko in gospodarsko silo - pojasni angleški gospodarski in politični razvoj v 17. stoletju - razloži pojem absolutizem in razmere, ki so omogočile uveljavitev absolutizma v nekaterih evropskih državah - navede in pojasni značilnosti absolutne vladavine Ludvika XIV. in sklepa o posledicah za razvoj Francije - razloži pojma merkantilizem in fiziokratizem - pojasni uveljavljanje Avstrije kot samostojne celote v nemškem cesarstvu (moderniziranje uprave, centralni uradi, dvorna pisarna, dvorni vojni svet; odpor proti centralizmu in absolutizmu) - oceni vlogo Avstrije v protiturški ob- rambi srednje Evrope in Dunaja v 2. polovici 17. stoletja in pojasni razloge za nastanek vojnih krajin - opiše položaj krajišnikov - prve habsburške stalne vojske (ne le za obrambo pred Turki) - ob zemljevidu ugotovi širjenje Avstrije v Podonavje in na Balkan v začetku 18. stoletja in pojasni vpliv na uveljavljanje merkantilizma v habsburški monarhiji (Trst in Reka - svobodni pristanišči) - opredeli pojave, ki so zaznamovali življenje Slovencev v 17. in 18. stoletju (nadaljevanje kmečkih nemirov; socialna diferenciacija, preganjanje čarovnic) - pojasni uveljavljanje zgodnjega kapitalizma na Slovenskem (rudarstvo, fužinarstvo, trgovina) - ob slikovnem gradivu in besedilih spoznava značilnost in pomen kulturnega življenja v baroku (Academia Operosorum Labacensium, jezuiti in šolstvo, J. Vajkard Valvasor) - ob slikovnem gradivu pojasni značilnosti baročne umetnosti - pojasni pojma racionalizem in razsvetljenstvo - pojasni pomen razsvetljenskih idej: naravno pravo; naravne človekove pravice; svoboda mišljenja in vere; svoboda razpolaganja z lastnino; enakost pred zakonom; toleranca, ločitev vej državne oblasti - spozna vpliv razsvetljenstva na vzgojne metode; ločitev vej državne oblasti, reformo kazenskega prava in šolstva ter spreminjanje človekovega gledanja na življenje (boljša izobrazba, boljše poznavanje sveta - tudi s potovanji) - pojasni pojem “razsvetljeni absolutizem” - primerja “razsvetljene sisteme” v Avstriji, Prusiji in Rusiji ter ugotovi skupne značilnosti in razlike - navede in pojasni bistvene reforme Marije Terezije in Jožefa II. - konkretizira razsvetljenske reforme na Slovenskem in ovrednoti njihov pomen za gospodarski, družbeni in kulturni razvoj - pojasni značilnosti slovenskega narodnega prebujenja v 18. stoletju (Pohlin, janzenisti, Zois, Linhart, Vodnik) - pozna bistvene razmere, ki so omogočile nove izume in začetek industrijske revolucije v Angliji - ob primerih pojasni pomen strojne proizvodnje za razvoj novih gospodarskih panog in povečanje proizvodnje |
Začetki modernih meščanskih družb (Nizozemska, Anglija)
Absolutizem: (Francija - Ludvika XIV.)
Slovenske dežele do srede 18. stoletja
Racionalizem in razsvetljenstvo
Razsvetljene monarhije
Življenje v slovenskih mestih in na podeželju konec 18. st.
Začetki moderne industrije v 18. stoletju |
|
KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE
- pojasni hiter gospodarski razvoj angleških kolonij v Ameriki v 18. st. in vzroke za osvobodilno vojno - analizira Deklaracijo o neodvisnosti in poudari glavne ideje - oceni pomen ameriške osvobodilne vojne za razvoj ZDA in krepitev osvobodilnih in liberalnih gibanj v Evropi in Latinski Ameriki - spozna položaj Indijancev in črncev v ZDA - pojasni gospodarske, socialne in politične razmere v Franciji v 18. stoletju - ve, da so obstajale velike razlike znotraj stanov in pozna glavne vzroke za veliko revolucijo (glasniki sprememb so izobraženci; najvplivnejši so svobodomiselni plemiči in meščani; največje nezadovoljstvo je v nižjih slojih vseh stanov) - razloži potek in rezultate revolucije po treh stopnjah (1789-91; 1792-1794 1794-1799) - seznani se z jakobinsko diktaturo - vrhuncem obračuna z resničnimi in namišljenimi nasprotniki revolucije - vrednoti pomen francoske revolucije, zlasti pri uveljavljanju novih načel, ki so ljudem vsaj v osnovi nudile enake možnosti za uspeh - pojasni modernizacijo državne uprave v času Napoleonove vladavine - analizira zemljevid in razloži francoska osvajanja ter vzroke antagonizma med Anglijo in Francijo, navede posledice za obe državi - pozna vzroke in pomen protifrancoskih odporov v osvojenih deželah; - analizira zemljevid, pojasni nastanek, obseg in pomen Ilirskih provinc (življenje na Slovenskem v tem času, reformni posegi) |
Ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA
Počasna modernizacija Francije; revolucija
Napoleonovo obdobje
|
|
3. letnik
E V R O P A I N S V E T 1 8 1 5
Cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: - opredeli težnje dunajskega kongresa in ugotovi, zakaj popolni povratek v stari red ni bil mogoč - analizira zemljevid in navede večje ozemeljske spremembe - pojasni delovanje svete alianse pri “ohranjanju politične stabilnosti” - razloži razloge za krepitev liberalnih gibanj po dunajskem kongresu |
Dunajski kongres |
|
DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA
- analizira zgodovinski zemljevid in opiše rast industrializacije v Angliji in postopno širjenje na evropski celini - ovrednoti napredek in spremembe v prometu, navede prednosti železnic in razloge za počasno uveljavljanje parnikov v pomorskem prometu - opiše razlike v položaju kmečkega prebivalstva v različnih evropskih deželah - ob tabeli pojasni hitro povečanje števila in spreminjanje strukture mestnega prebivalstva - pojasni pojav socialne misli v prvi polovici 19. stoletja, začetek delavskega gibanja in značilnosti prvih zamisli o “socialistični preureditvi družbe”(čartizem, Owen, Fourier, Saint-Simon, Marx) - spozna življenjski vsakdanjik različnih družbenih slojev in spremembe v podobi družine (kmečke, meščanske, obrtniške, počasno spreminjanje odnosa med starši in otroki; značilnosti otroštva in vzgoje)
|
Širjenje industrializacije in komunikacijskih povezav
Podeželje in mesta v prvi polovici 19. stoletja
|
|
MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM
- pojasni razmere, ki so vplivale na začetek in razvoj narodnih gibanj v Evropi in svetu v prvi polovici 19. stoletja - preuči politični zemljevid “Nemške zveze” v prvi polovici 19. stoletja in izpostavi ugotovitve (obseg, politična razcepljenost, vloga Avstrije in Prusije) - razloži značilnosti nemškega nacional- nega gibanja in pomen nastanka carin- ske zveze - analizira zemljevid Italije po dunajskem kongresu in pojasni značilnosti italijanskega narodno-združevalnega in osvobodilnega gibanja pred letom 1848 - navede in pojasni razmere, ki so pospešile osvobodilna gibanja narodov v turškem imperiju in konkretizira rezultate teh gibanj na Balkanu - ob konkretnem primeru pojasni odnose velesil do osvobodilnih gibanj na Balkanu in sklepa o posledicah tujega vmešavanja in umikanja turške vladavine z Balkana - razloži razmere, zaradi katerih se je industrializacija - v primerjavi z zahodnoevropskimi državami - v Avstriji počasneje uveljavljala - ob zemljevidu prikaže razlike v industrijskem razvoju med posamez- nimi deželami habsburške monarhije (bolj razvite dežele in dežele, ki so zaostajale) - analizira zgodovinski zemljevid in pojasni narodno strukturo habsburške monarhije ter njeno upravno ureditev v prvi polovici 19. stoletja - ovrednoti začetek narodnokulturnih gibanj nenemških narodov habsburške monarhije - pojasni gospodarske in družbene raz- mere na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja - opiše značilnosti narodnega prebujenja pri “Slovencih” v prvi polovici 19. stol. in loči pojme pokrajinska, narodna in državna zavest - zna opredeliti in ovrednotiti delo Prešernovega in Bleiweisovega kroga - pridobi bistvene informacije o nastanku in značilnostih ilirskega gibanja ter narodnega preporoda pri Srbih |
Nacionalna zavest in nacionalna gibanja v prvi polovici 19. stoletja
Narodi pod turško oblastjo v prvi polovici 19. stoletja
Avstrija in slovenski svet
Slovenci v prvi polovici 19. stoletja
Ilirsko gibanje
|
SL-književnost (2.l.)
|
REVOLUCIJE 1848
- pojasni razmere , ki so sprožile revolucijo v različnih delih Evrope in navede glavne zahteve posameznih družbenih slojev - spozna in pojasni različne zamisli o združitvi Nemčije (velikonemški, malo- nemški program; frankfurtski “vsenemški parlament) - opiše potek in zahteve revolucije v italijanskih državicah - ponovi (ob zemljevidu) svoje vedenje o narodni, verski in gospodarski različnosti habsburške monarhije - konkretizira narodne zahteve v revoluciji (Češka - pomen vseslovanskega kongresa v Pragi , Madžarska, Hrvaška ...) - ovrednoti zemljiško odvezo - zadnje dejanje v odpravljanju fevdalizma - razloži revolucionarno gibanje na Slovenskem (vključenost in zahteve različnih slojev; Zedinjena Slovenija) - razloži in ovrednoti dosežke revolucij- pozna razlike med državami, v katerih so bile revolucije in tistimi, v katerih revolucij ni bilo |
Narava revolucij 1848 v Franciji, Nemčiji, Italiji
Revolucija v habsburški monarhiji
Slovenci v revoluciji 1848
Dosežki revolucij
|
|
GOSPODARSKI RAZVOJ V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA
- navede dejavnike, ki so vplivali na hiter razvoj industrializacije, primerja in poišče razlike med prvo in drugo dobo industrializacije - analizira zemljevid "industrijska revolucija v Evropi" in tabelo o gospodarski razvitosti ter ugotovi najbolj razvita področja (države) v Evropi in razlike v smeri Z -V, S - J - ob tabeli navede pomembnejše tehnične in tehnološke pridobitve (novi izumi, napredek v kemiji, železarstvu, vojni tehniki, medicini, komunikacijah) in sklepa o njihovem pomenu - ovrednoti pomen napredka v prometu in komunikacijskih sredstvih ter vse večje povezanosti sveta; izpostavi pozitivne in negativne posledice sprememb v prometu - pojasni posledice neizprosne konkurence (nastajanje monopolov, različni načini povezovanja, značilnosti, različen tempo nastajanja v različnih državah) - pojasni razloge za državno poseganje v gospodarski razvoj (pospeševanje investicij v težko industrijo, bančništvo, uvajanje zaščitnih carin ...) - pojasni vzroke in posledice propadanja kmečkega prebivalstva, zlasti v srednji Evropi (agrarna kriza, odškodnina za zemljiško odvezo, propadanje obrti in prevozništva) - opiše napredek kmetijske tehnike in razloge za počasno uveljavljanje kmetijske mehanizacije v Evropi; - opiše videz novih mest in mestnih četrti (nebotičniki, železobeton, gradnja, podzemna železnica - London že 1863; razsvetljava; stanovanja pa še vedno ne poznajo tekoče vode, kanalizacije; revna predmestja ...) - opiše nastajanje novih meščanskih družbenih slojev (menedžerji, obrtniki, nameščenci, uradniki, delavstvo in mestna revščina) - opiše življenjske razmere in položaj delavstva - ob gradivu spozna glavne miselne tokove in odraz družbenih razmer v umetnosti |
Druga faza industrializacije in povezovanje sveta
Zmaga velike trgovine in velike industrije
Nova podoba podeželja in mest
Umetnost
|
SL -kniževnost,
|
MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO 1850 - 1870
- ob primeru Avstrije razloži pojem neoabsolutizem ( razmere po zlomu revolucije 1849, razlike med starim in novim absolutizmom) - opiše položaj na Slovenskem v obdobju neoabsolutizma (zatiranje
nacionalnega gibanja - konec društev; gospodarstvo; napredek v izgradnji
železnice, kriza podeželja) - razloži značilnosti pruskega režima (vpliv junkerjev, moč in pristojnosti kralja in kanclerja) - ob primeru Anglije spozna razvoj parla- menta v moderno predstavniško telo (parlamentarna demokracija, širjenje volilne pravice) - pojasni nastajanje modernih političnih strank in uveljavljanje parlamentarizma v Evropi konec 19. in na prehodu v 20. stoletje - pojasni razmere, ki so vplivale na postopno spreminjanje odnosa med državo in Cerkvijo (industrializacija, krepitev meščanstva, izobraženstva) in različne poglede na meščansko družbo - na zemljevidu Evrope ugotovi enonacionalne in večnacionalne države v Evropi - pozna razliko v urejanju narodne prob- lematike v različnih večnacionalnih državah - seznani se s problematiko malih narodov in etnij v okviru večinoma enonacionalnih držav (npr. Irci, Baski ...) - analizira zgodovinski zemljevid in nave- de značilnosti politične
podobe Nemčije in Italije sredi 19. stoletja - ob zemljevidu prikaže potek združeva- nja in osvobajanja Italije 1859-70 in spozna, da je bila v tem procesu tudi Beneška Slovenija vključena v italijansko državo - ovrednoti nastanek obeh novih držav za njun razvoj in spremembo razmerja med silami v Evropi; - pojasni razmere v obkoljenem Parizu 1870/71 in druge vzroke za pariško vstajo; razloži organizacijo in vlogo novo izvoljene pariške komune - primerja upravno razdelitev na dežele in nacionalno strukturo države
ter navede ugotovitve, poimenuje narode z državnim izročilom in tiste,
ki se na tako izročilo ne morejo sklicevati - pojasni razmere, ki so pripeljale do dualistične ureditve monarhije in konkretizira značilnosti in posledice dualizma - pojasni, v čem so bile razlike v življenju dežel avstrijske in ogrske polovice monarhije - pozna gospodarsko odvisnost Hrvaške od Ogrske in vlogo železnic pri madžarizaciji - ovrednoti delovanje škofa Slomška, čitalnic in društev pri širjenju slovenske narodne zavesti in uveljavljanju slovenščine - razlikuje pojma mladoslovenci in staro- slovenci ter pojasni različna videnja slo- venske narodne stiske v 60. letih ( ma- riborski program, taborsko gibanje) - analizira zemljevid taborskih gibanj in pojasni, zakaj jih je bilo največ v obmej- nih delih in zakaj so tabori pomenili vrhunec slovenskega liberalizma |
Različne oblike vladavine v Evropi (kratka primerjava):
Moderni nacionalizem
Združitev Nemčije in Italije
Pariška komuna
Avstrija - prehod iz neo-absolutizma v parlamentarno dobo
|
|
VPRAŠANJE O MEJAH RAZVOJA
- seznani se z vprašanjem emancipacije žensk - spozna razloge za zmanjšanje vloge liberalizma in konservativizma konec stoletja - pojasni nastanek novih agresivnih ideoloških konceptov in razloži pojme: rasizem, antisemitizem, sionizem,rasna in ideološka nestrpnost - opiše položaj delavstva in razmere, ki so vplivale na razcep v delavskem gibanju, navede uspehe sindikatov (socialne reforme, delovni čas, zaščitna zakonodaja) - ovrednoti zmago Severa v ameriški v secesijski vojni za gospodarski, politični in ozemeljski vzpon ZDA - analizira zemljevid Rusije v 19. stoletju (obseg, nacionalna struktura); pojasni problematiko odprave tlačanstva in uveljavljanja kapitalizma - pojasni značilnosti ruske nacionalne misli za Aleksandra II. (rusifikacija; interesna politika, odpori - Poljska 1863) - pojasni pojem “vzhodno vprašanje” in na kratko opiše izid krimske vojne (razmerja sil, odpiranje trgovskih poti vzhodu, nove države na Balkanskem polotoku) - pojasni posledice vse večje odvisnosti Turčije od različnih interesov evropskih držav (gospodarski in politični vpliv, vlaganje kapitala) - analizira zgodovinski zemljevid in navede večje teritorialne spremembe po berlinskem kongresu in sklepa o posledicah vse večjega angažiranja Avstro-Ogrske in Rusije na Balkanu - spozna oblikovanje moderne Srbije po berlinskem kongresu - razloži pojem gospodarska kriza in vzroke za izbruh krize leta 1873 v industriji in na podeželju - ob virih in slikovnem gradivu spozna bistvene posledice in človeške stiske, ki jih je povzročila kriza - analizira zemljevid in pojasni vzroke za nadaljevanje evropske ekspanzije v 19.stoletju ter konkretizira posesti evropskih držav - pojasni odnos med metropolo in kolonijami (kaj so kolonialne sile pričakovale in kaj so dobile; ali je kolonija dobiček ali strošek) - pojasni pomen reform na Japonskem 1868 za moderno državno ureditev in gospodarski vzpon Japonske - se seznani z vprašanji Kitajske (za- ostajanje v razvoju, tuj pritisk; Sun Jatsenovo gibanje) - navede glavne značilnosti gospo- darskega razvoja v drugi polovici 19. stoletja; (koncentracija kapitala - razvoj gospodarskih središč, glavne industrijske panoge, KID,TPD) - pojasni položaj slovenskega kmeta in delavca (agrarna kriza, družbena raz- slojenost vasi in izseljevanje ...) - ovrednoti Vošnjakovo in Krekovo delo pri reševanju socialne stiske - ovrednoti širjenje volilne pravice (reforme 1882,1896,1907) v Avstriji in vstop nižjih socialnih slojev na politično prizorišče - navede in pojasni značilnosti t. i. obdobja slogaštva - pozna večje politične stranke na Slovenskem - razloži razloge, glavne nosilce in posledice načrtnega tujega (nemškega in italijanskega) narodnega pritiska - ovrednoti uveljavljanje slovenščine v srednjih šolah, kulturi in znanosti ter pojasni različen položaj slovenščine v slovenskih historičnih deželah - ve, da so se osrednji deli slovenskega prostora v tem času slovenizirali - pozna večje dosežke slovenske kulturne in znanstvene ustvarjalnosti - pozna vidnejše in v svetu poznane slovenske znanstvenike in umetnike |
Nova politična podoba Evrope po letu 1870
ZDA po secesijski vojni
Rusija po odpravi tlačanstva
Turčija in Jugovzhodna Evropa
Gospodarska kriza 1873
Kolonialna politika evropskih držav
Jugovzhodna Azija
Slovenci v Avstriji po letu 1870
|
SL-književnost (3.l.), umetnost
|
VSE BLIŽE SVETOVNI VOJNI
- pozna velike sisteme zvez (bloke), ki so se oblikovali pred prvo svetovno vojno - pojasni, zakaj je bil Balkan po berlinskem kongresu most na Bližnji vzhod in največje krizno žarišče pred prvo svetovno vojno, hkrati imenovano tudi “sod smodnika” - našteje območja, na katerih so se interesi velesil na Balkanu in interesi balkanskih državic najbolj križali - analizira zemljevid in pojasni vzroke in posledice balkanskih vojn - navede in pojasni vzroke še drugih večjih kriz v svetu pred prvo svetovno vojno (maroški krizi, rusko-japonska vojna) in kako so bili rešeni - pojasni odnos do Avstrije in njenega obstoja - glavne značilnosti programov: trializem, avstromarksistični koncept protiavstrijska stališča - prepo- rodovci, jugoslovansko vprašanje |
Boj za vpliv v svetu, bloki in krizna žarišča
Slovenci pred prvo svetovno vojno |
|
4. letnik
P R V A S V E T O V N A V O J N A
Cilji |
Ključne teme |
Povezave |
Dijak: - analizira zgodovinski zemljevid in ponovi svoje vedenje o sistemih zvez pred prvo svetovno vojno - pojasni bistvene vzroke za svetovno vojno in loči pojma vzrok ter povod - analizira zemljevid začetnih vojaških operacij in sklepa, zakaj so bili načrti o hitrem koncu vojne iluzija ter razloži pojem pozicijska vojna - pojasni, kako je vojna prizadela prebivalstvo, in sklepa o glavnih razlogih za naraščanje protivojnega razpoloženja (pomanjkanje, racionalizacija dobrin, žrtve, begunci, vloga ženske in otroške delovne sile) - ob odlomkih besedil in slikovnem gradivu spoznava trpljenje v strelskih jarkih - analizira zemljevid in pojasni širjenje vojne na nevtralne države in razloži, zakaj so ZDA vstopile v vojno na strani antante - pojasni vojni preobrat, zlom centralnih sil in usodo Avstro-Ogrske - razloži razmere, ki so sprožile revolucionarno vrenje v Rusiji, navede in pojasni rezultate februar- ske revolucije - razloži vzpon boljševikov na oblast in navede cilje in rezultate miru v Brest- Litovsku - ve, kako so Slovenci občutili vojno - razloži posledice določil Londonskega sporazuma za slovensko narodno ozemlje in vojne (soška fronta) - pojasni dejavnost Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanskega odbora ter ovrednoti deklaracijsko gibanje
|
Razdeljenost Evrope v dva bloka - izbruh svetovne vojne
Življenje med vojno
Širjenje vojne, vojni prelom
Revolucionarno vrenje v Rusiji
Slovenci med prvo svetovno vojno
|
|
VERSAJSKA EVROPA, EVROPA NARODOV IN EVROPA RAVNOTEŽJA
- spozna socialnogospodarske in demogeografske posledice vojne in njen vpliv na spreminjanje miselnosti ljudi - primerja zemljevid Evrope pred vojno in zemljevid po njej ter pojasni novo politično podobo (nove države, nove meje novih in starih držav, mejni konflikti) - pozna bistvo mirovnih pogojev premagani Nemčiji in sklepa o virih novih konfliktov v Evropi - ovrednoti ustanovitev Društva narodov kot sistema kolektivne varnosti - njegovo moč in nemoč - pozna bistvene vzroke in posledice državljanske vojne ter tuje intervencije v sovjetski Rusiji (beli in rdeči teror, vsesplošno pomanjkanje) - ve, v katerih državah so bili odmevi oktobrske revolucije najmočnejši, in sumarno opiše revolucijo v Nemčiji in na Madžarskem - navede bistvene vzroke za neenotnost in razcepljenost delavskega gibanja ob koncu vojne ter sklepa o posledicah razdeljenosti med socialistično in komunistično - tretjo internacionalo - označi cilje in rezultate kemalističnega gibanja v razpadlem osmanskem imperiju, notranje probleme prve turške republike (problem meja, Grki, Armenci,Kurdi) |
Pariška mirovna konferenca - nova podoba Evrope
Povojni evropski “nered” in odmevi oktobrske revolucije
|
|
KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
- pozna nastanek Države SHS, glavne probleme, različne motive in interese za združitev s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS - pozna glavne kulturnozgodovinske, verske in gospodarske razlike združenih ozemelj ter nakaže probleme razvoja - analizira statistične podatke, razloži narodno sestavo prebivalstva in pojasni, kaj je skupna država pomenila za različne narode in njihov razvoj - pojasni proces centralizacije oblasti in značilnosti strankarskega življenja - ovrednoti vojaška in politična prizadevanja pri urejanju mejnih vprašanj - pozna posledice mirovnih pogodb v Saint Germainu, Trianonu in Rapallu za slovensko etnično ozemlje - razloži prednosti in slabosti novega ekonomskega prostora za razvoj slovenskega kmetijstva in industrije - na osnovi statističnih podatkov izdela grafikon socialne strukture na Slovenskem in pojasni položaj in življenje posameznih socialnih slojev - pozna največje stranke na Slovenskem, njihovo usmeritev in politiko - ovrednoti najpomembnejše kulturne in šolske pridobitve na Slovenskem (univerza, SAZU, širša mreža gimnazij, dosežki slovenske znanosti in umetnosti med vojnama) - opiše položaj zamejskih Slovencev v prvi avstrijski republiki, Italiji in na Madžarskem - pojasni različna prizadevanja Slovencev za ohranitev narodne samobitnosti
|
Kraljevina SHS v Evropi in na njenem obrobju v 20. letih
Slovenci v Kraljevini SHS:
Slovensko gospodarstvo
Politična organiziranost; šolstvo in znanstveno-kulturne ustanove
Zamejski Slovenci
|
SL - kniževnost
|
ISKANJE NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI IN SVETU
- na zemljevidu Evrope označi države s parlamentarno ureditvijo in razvito demokracijo, totalitarne države in države z vmesnimi sistemi - poda sumaren pregled razvoja večjih držav parlamentarne demokracije (VB, FR, ZDA) - pozna razmere, ki so omogočile nastanek nacionalsocializma in fašizma - konkretizira vzpon fašizma v Italiji in njegove bistvene značilnosti - pojasni bistvene cilje in slabosti novih oblik gospodarstva v Sovjetski zvezi - pojasni utrditev boljševiške oblasti, pojem stalinizem in življenje v sovjetskem totalitarizmu - pozna največje dosežke znanosti, tehnike in komunikacijskih sredstev med obema svetovnima vojnama - pojasni prednosti in slabosti široke uporabe novih izumov za življenje posameznih slojev in razvoj gospodarstva - opiše značilnosti gospodarskega razvoja v 20. letih - navede in pojasni bistvene vzroke za svetovno gospodarsko krizo, ob grafu razloži njene socialne in druge posledice - spozna načine razreševanja gospodarske krize (v ZDA in drugod ) in opiše postopno oživljanje gospodarstva v 30. letih - ob slikovnem gradivu spoznava največje dosežke umetnosti v 20. in 30. letih - razloži razmere, ki so omogočile vzpon in zmago nacizma v Nemčiji (konec ustavnega življenja in začetek političnega in državnega terorja) - ob odlomkih besedil in ilustrativnem gradivu navede in pojasni glavne značilnosti nacizma - ve, v katerih državah je imel fašizem privržence in kje so se uveljavile diktature - spozna, da sta z diktaturo kralja Aleksandra centralizem in unitarizem segla na vsa področja življenja in opiše oblike protesta proti unitarizmu (punktacije razni predlogi za preureditev države) - spozna bistvene razloge, ki so sprožili spor med Kvomintangom in komunisti ter opiše posledice državljanske vojne za Kitajsko - spozna militarizacijo življenja na Japonskem in konkretizira njen osvajalni pohod na azijsko celino - pojasni cilje in rezultate Gandhijevega “nenasilnega odpora” britanskim oblastem - konkretizira nemške in italijanske ozemeljske kršitve versajskega miru ter sklepa o posledicah nemoči Društva narodov in popuščanja zahodnih demokracij osvajalni fašistični zunanji politiki - ob primeru Francije in Španije pojasni pojem LF in značilnosti ljudskofrontne- ga državnega modela - pozna razmere, ki so sprožile državljansko vojno v Španiji, in opiše, kako so se ob španski vojni opredelile države, Društvo narodov in svetovna javnost - opiše politične in gospodarske razmere med Stojadinovićevo vlado (moč in nemoč centralizma, krepitev levice, hrvaško vprašanje, poskus gospodarske konsolidacije) - ve, da je ustanovitev Banovine Hrvaške pomenila delitev bosansko- hercegovskega ozemlja - pozna bistvene značilnosti zunanje politike - približevanje fašističnim državam - v drugi polovici 30. let in sklepa o posledicah |
Družbeni sistemi v Evropi med vojnama
Napredek znanosti, komunikacijskih sredstev, ekonomski razvoj
Umetnost v 20. in 30. letih
Poraz demokracije v Nemčiji, odmevi fašizma v Evropi
Kraljeva diktatura in jugoslovanski unitarizem
Nekateri problemi zunaj-evropskega prostora
Evropa in svet sredi 30. let
Jugoslavija v 30. letih
|
književnost
|
NEIZBEŽNOST VOJNE
- pozna povezovanje in pripravljanje fašističnih držav na vojno - navede in pojasni posledice dogodkov 1938/39, ki so usodno zaznamovali življenje naslednjih let (anšlus, dogovor v Münchnu, pakt Hitler-Stalin) |
Približevanje vojne
|
|
DRUGA SVETOVNA VOJNA
- analizira zemljevid in opiše potek vojne 1939-1941 (nemška, italijanska, sovjetska osvajanja) ter pojasni, zakaj je imela Nemčija v tem obdobju vojne velike vojaške uspehe - ve, da je Nemčija v vojni proti zahodu doživela prvi večji neuspeh v angleškem zračnem prostoru, in pojasni vzroke za nemški neuspeh - na zemljevidu označi nevtralne države leta 1940 in razloži akcijo sil osi za širitev “trojnega pakta” - pojasni širjenje vojne v JV Evropo, v SZ in na Pacifik - analizira bistvene točke atlantske listine in oceni njihov pomen - ob odlomkih virov pojasni cilje okupacijskih sistemov, neizprosen pritisk in teror nad civilnim prebivalstvom - pojasni pojem kolaboracija, vzroke za njen pojav, njene značilnosti in posledice - primerja cilje in oblike odporniških gibanj v evropskih okupiranih državah - analizira zemljevid glavnih bojišč v letih 1942/43 in pojasni vojni prelom in zlom osi Berlin-Rim-Tokio - ob zemljevidu poda sumaren pregled vojnih operacij v letih 1944/45 in opiše dokončen zlom sil osi - pojasni vprašanje dogovorov velikih treh o povojni ureditvi sveta - ob analizi zemljevida pojasni razdelitev Jugoslavije med okupatorje in ustanovitev Neodvisne države Hrvaške - pojasni razmere po okupaciji (odnos do okupatorja, razkol med četniki in partizani; vprašanje nacionalnih in verskih obračunavanj; narava NOB) - konkretizira razdelitev Slovenije med okupatorje in ob virih pojasni položaj slovenskega naroda po okupaciji - pojasni delovanje slovenske politike ob okupaciji in po njej (stranke, skupine, programi), opiše odnos meščanskega tabora do oboroženega upora in OF - analizira zemljevid, ugotovi žarišča vstaje in razvoj odpora, ob konkretnih primerih spozna reakcije okupatorjev; - pojasni vzroke za naraščanje ideološke in politične napetosti ter za spopad med samimi Slovenci - spozna pomen revolucionarnih dogajanj v okupirani Sloveniji in Jugoslaviji ter njihov vpliv na osvobodilno gibanje - ob ilustrativnem gradivu ugotavlja, kako je vojna spremenila življenje Slovencev (pomanjkanje, omejevanje svobode gibanja, žrtve, taborišča, prisilna mobilizacija v nemško vojsko, tuj videz mest, stiske vasi - požiganja ...) in označi življenje na osvobojenem ozemlju - zna povezati vojaške in politične dogodke v letu 1943 v Jugoslaviji s sočasnimi pomembnejšimi dogajanji v svetu - pozna organizacijo osvobojenih ozemelj (faze v razvoju ljudske oblasti, ustanovitev AVNOJ-a) in pojasni odnos mednarodne politike do NOB - opiše razvoj slovenske državnosti kot dela jugoslovanske federacije - kritično presodi prevlado komunistov v OF in posledice obračunavanja z nasprotniki - pojasni ustanovitev slovenskega dombranstva, njegov razvoj in konec - ob besedilih in ilustrativnem gradivu spoznava šolstvo, kulturo in umetost med vojno na Slovenskem |
Začetek vojne, njeno širjenje in oblikovanje protifašistične koalicije
Evropa med odporom in kolaboracijo
Preobrat v 2. svetovni vojni in dogovori o povojni ureditvi
Razmere v Jugoslaviji po okupaciji
Razmere na Slovenskem po okupaciji
Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije
|
|
POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA EVROPE
- primerja odnos zmagovalcev do poražencev konec prve in druge svetovne vojne (Nürnberg, notranji obračuni v evropskih državah, razdelitev Avstrije, Nemčije, Berlina in Dunaja) - spozna bistvene posledice vojne (žrtve, škoda, etnične spremembe) - analizira zemljevid in pojasni novo geopolitično podobo po mirovni konferenci - ovrednoti vlogo OZN v povojnem svetu in pri ohranjanju miru - razloži vzroke za poglabljanje napetosti med prejšnjimi zavezniki v vojni in posledice bipolarnosti in hladne vojne - spozna cilje in rezultate zahodne globalne strategije do SZ (Trumanova doktrina in Marshallov načrt) in razloži sovjetsko reakcijo - pojasni volilno zmago LF (onemogočanje večstrankarstva, obračun z nasprotniki v vojni in povojno opozicijo) - konkretizira posledice vojne in prizadevanja za obnovo gospodarstva pojasni cilje in rezultate agrarne reforme in nacionalizacije - ob zemljevidu razloži urejanje mejnih vprašanj na pariški mirovni konferenci (problem severne in zahodne meje, STO ); razlikuje pojma cona A in B Julijske krajine ter cona A in B Svobodnega tržaškega ozemlja - spozna vzroke razkola med Jugoslavijo s SZ in ob virih opiše posledice grobe notranje diferenciacije (Goli otok, Grgur) in izolacije države - analizira zgodovinski zemljevid, navede “vroča krizna žarišča”, ki so prerasla v vojne konfrontacije (korejska vojna, Indokina, Bližnji vzhod ...), in druge krize, ki so ogrožale svetovni mir (berlinska, kubanska kriza ...); ob konkretnem izbranem primeru pojasni poglabljanje nasprotij in njihove posledice - ve, katera krizna žarišča v Evropi so bila v 50. letih rešena in kako - pojasni vprašanje destalinizacije v SZ in državah vzhodnega bloka (neuspeli odpor vzhodnih držav sovjetizaciji in tesni odvisnosti od SZ) - pojasni značilnosti notranjepolitičnih razmer v ZDA (antikomunizem - makartizem - “ameriški način življenja”, problem rasne segregacije) - pojasni pomen leta 1968 v svetu in različnost zahtev študentskih nemirov na Vzhodu in Zahodu ter v Jugoslaviji - pozna največje dosežke znanosti po drugi svetovni vojni (medicina, kemija, ekektronika, dosežki vesoljske tehnologije) in pojasni posledice tekmovanja med velikima silama v prodiranju v vesolje - ovrednoti pomen in vpliv novih množičnih medijev ter umetnih snovi na vsakdanje življenje (pozitvne in negativne strani teh pridobitev) - se seznani s pomenom skokovitega napredka v prometu, zlasti letalstvu - analizira zemljevid in prikaže razpa kolonialnih imperijev - pojasni razloge in cilje povezovanja držav t.i. tretjega sveta; v osnovnih potezah opiše nastanek in cilje gibanja neuvrščenih - spozna značilnosti politike popuščanja napetosti - ob tabeli pojasni razvoj in pomen raznih povezav zahodnih držav (pozitivne in negativne strani) - poda sumaren pregled razvoja večjih “zahodnih držav” - pojasni krizo vzhodnega bloka in zakaj so reformni posegi M. Gorbačova pripeljali do razpada vzhodnega bloka in SZ - pozna razloge za uvedbo samoupravljanja - pojasni značilnosti gospodarskega razvoja od srede 50. let in vzroke
nasprotij med republikami in federacijo (centralizem, federalizem, problem
liberalizma na Slovenskem in Hrvaškem konec 60. in na začetku 70. let - opiše dogodke v Sloveniji, ki so konec 80. in na začetku 90.let pomenili utrjevanje demokratizacije in državne suverenosti - pojasni potek osamosvajanja Slovenije in njena prizadevanja za mednarodno priznanje |
Posledice vojne (vprašanje krivde; nova geopolitična slika), OZN
Hladna vojna, njene korenine in nosilci
Povojne gospodarske in družbene razmere v Jugoslaviji
Evropa in svet v 50. in 60. letih
Upor mlade generacije 1968
Od tranzistorja do Sputnika
Tretji svet in iskanje alternative blokoma
Osnovne značilnosti razvoja v svetu v 70. in 80. letih
Jugoslavija v drugi polovici 20. stoletja
Demokratizacija Slovenije in njena osamosvojitev
|
SL-književnost (4.l.)
naravoslovni predmeti
sociologija
geografija
|
SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA
- pozna bistvene vzroke in posledice gospodarskih razlik med razvitimi državami in državami v razvoju - ob slikovnem gradivu pojasni vprašanje varstva človekovega okolja - poišče primere iz dnevnega časopisja o problemih industrijskih in radioloških odpadkov pri nas |
Bogati - revni; lačni - siti
Onesnaženo okolje
|
|
Dijak:
Učni načrt s tematizirano zasnovanostjo smiselno nadgrajuje in poglablja cilje pouka zgodovine v osnovni šoli. Učna poglavja so oblikovana na podlagi konkretnih, značilnih zgodovinskih primerov. Teme so razporejene tako, da dijaki spoznavajo in razumevajo najprej konkretna dogajanja, pojave in procese iz obče zgodovine. Sledi preučevanje domače zgodovine. Profesorji naj pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela zato upoštevajo celoten učni načrt (v vertikali), saj bodo tako uspešneje uresničevali temeljne cilje. Z večkratno obravnavo temeljnih pojmov na različnih ravneh in v različnih vzročno-posledičnih zvezah bodo zagotovili večjo uporabnost in trajnost dijakovega znanja. Z uvajanjem v razumevanje konkretnih oblik zgodovinskih dogajanj, pojavov in procesov ter njihove prepletenosti pouk zgodovine omogoča razvijanje sposobnosti za kritično zgodovinsko mišljenje in oblikovanje stališč do različnih oblik sodobnega sveta. Posamezne teme so lahko hkrati izhodišče ali pomoč pri obravnavi vsebin drugih predmetov. Načrt omogoča selektiven pristop k učnim vsebinam. V skladu s pomenom za razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih dobah in za razumevanje razvoja v daljšem časovnem obdobju ter slovenske zgodovine bo učitelj nekatere teme obravnaval bolj poglobljeno, druge večinoma kot informacijo. Učni načrt torej pušča učitelju skladno z njegovo strokovno avtonomijo pravico do izbire naveč petine učnih vsebin. Pri izbiri naj učitelj upošteva predvsem tele kriterije: vertikalno povezanost vsebin, pomembnost za razumavanje razvoja (kontinuitete in diskontinuitete) v daljšem časovnem obdobju, uporabnost znanja za razumevanje bistvenih značilnosti določenega obdobja, pomen znanj za splošno razgledanost dijakov. Po metodični plati naj profesorji pri načrtovanju dela upoštevajo dejavne oblike in metode pouka, ki dijake motivirajo in razvijajo njihovo sposobnost za samostojno delo. Operativni učni cilji praviloma nakazujejo uresničevanje dejavnosti dijakov pri pridobivanju novih informacij, izbira konkretnih metod dela pa je stvar učiteljeve strokovne avtonomije in razpoložljivih učnih sredstev. Narava posameznih ciljev in vsebin narekuje metode dela (delo z zgodovinskim zemljevidom, besedilom, viri, s slikovnim gradivom, statističnimi podatki, z zgodovinsko poljudno literaturo itd.). Profesorji ne smejo pozabiti, da namen dejavnih metod dela z uporabo učnih pripomočkov ni le nazornost pouka, ampak predvsem usposabljanje dijakov za samostojno delo in dejaven odnos do informacij, ki mu jih zagotavlja v različnih oblikah posamezen učni pripomoček. Dijak mora spoznati smisel pravilne uporabe učnega pripomočka in iskanja bistvenih informacij (na karti, sliki itd.) ter se zavedati pomena različnih virov za spoznavanje zgodovine. Interdisciplinarne vsebine je priporočljivo obdelati tudi v obliki projektnega dela. Pri sodobnem pouku zgodovine so izrednega pomena zgodovinske ekskurzije in obiski muzejskih zbirk, in to tako za spoznavni proces kot razvijanje pravilnega odnosa do vrednotenja in ohranjanja kulturne dediščine. Za nazornost pouka in motivacijo sta zelo pomembni opremljenost učilnic in uporaba avdio-vizualnih sredstev. Ker so oddelki po interesih in sposobnostih heterogeni, je glede na možnosti potrebno upoštevati tudi individualne razlike. Če hoče učitelj upoštevati in izpeljati individualizacijo, se mora seznaniti z individualnimi interesi, sposobnostmi in lastnostmi dijakov. Na osnovi spoznanj prilagaja tempo dela v skupinah in izbira učne oblike in metode krajšega samostojnega dela. Navodila - vprašanja za samostojno delo in pri testih morajo biti različnih težavnostnih stopenj, ki posamezniku omogočajo doseči skupne cilje. Pri tem je zelo pomembna ustrezna materialna opremljenost priročne zgodovinske knjižnice (zadostno število atlasov, zbirk virov in poljudne literature).
Medpredmetne povezave
Učne vsebine in cilji predmeta zgodovina se povezujejo s poukom slovenščine (književnosti), geografije in umetnosti. Natančne povezave določenih ciljev in vsebin zgodovine z drugimi predmeti so opredeljene pri posameznih operativnih ciljih.
S poukom književnosti je povezana izbira odlomkov iz umetnostnih besedil s socialno in kulturno vsebino in odlomkov, ki prikazujejo doživljanje življenjskih razmer. Tovrstna besedila uporabljamo pri pouku zgodovine zaradi lažjega razumevanja in večje plastičnosti pri obravnavi zgodovinskih dogajanj, pa tudi pri prikazu miselnosti določenega zgodovinskega obdobja.
Pri uresničevanju ciljev in učnih vsebin, povezanih z značilnostmi razvoja v svetu v 70. in 80. letih, je smiselna povezava z geografijo, zlasti s temami o gospodarskem razvoju.
Pri duhovnozgodovinskem prikazu določenega zgodovinskega obdobja in dosežkov v umetnosti se v smiselni povezavi zgodovina ter likovna in glasbena umetnost.
Zelo pomembno je, da se učni pripomočki uporabljajo v vseh fazah učnega procesa
(uvajanje, pridobivanje novih vsebin, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje).
Preverjanje in ocenjevanje naj poteka skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju. Upoštevajo naj se naslednji kriteriji:
A ) Znanje in razumevanje (60 %):
Dijak naj zna:
- opisati, pojasniti zgodovinske dogodke, pojave ali procese;
- izluščiti iz povedanega ali prebranega bistvene informacije o konkretnem
zgodovinskem dogodku, pojavu ali procesu;
- natančno in pravilno uporabiti ustrezne pojme in zgodovinsko terminologijo
pri opisovanju oziroma pojasnjevanju dogodka, pojava ali procesa;
- dogajanja časovno in prostorsko pravilno opredeliti;
- primerjati pojave, dogodke ali procese, ugotoviti podobnosti in razlike;
- poiskati vzročno posledične zveze.
B) Interpretacija, argumentacija, sinteza, analiza, vrednotenje (višji cilji) 40 %.
Dijak naj bo sposoben:
- uporabiti različne zgodovinske vire informacij (zgodovinsko besedilo,
vir, zemljevid, statistični podatek, slikovno gradivo ...) in izluščiti
bistvo sporočil, oblikovati sklepe;
- preoblikovati statistične podatke v besedno informacijo; interpretirati
oz. argumentirati podatke in informacije;
- obrazložiti kompleksnost dogajanja.
Preverjanje in ocenjevanje znanja naj poteka skladno s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah. Ocenjevanje je tako ustno kot pisno. Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju preverjamo znanje, vrednotenje in uporabo znanj. Ob tem uporabljamo zemljevide, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, vire in besedila. Pisno preverjanje znanja opravljamo z nalogami objektivnih vrst, ki pokrivajo vse ravni zahtevnosti in poleg znanja preverjajo tudi veščine in spretnosti.
Analiza stanja in predlogi za spremembe. Prispevki k prenovi gimnazijskega izobraževanja. Zavod RS za šolstvo: Ljubljana, 1996.
History in the National Curriculum. Velika Britanija, 1991.
History in the National Curricculum. DFE: London, 1995.
Lehrplan für das bayerische Gymnasium. Fachlehrplan für Geschichte. Amtsblatt des Bayerishen Staatsministeriums für Unterricht, Kultur, Wissenschaft und Kunst, št. 8, 1992.
Učni načrt za zgodovino v gimnaziji. Zavod RS za šolstvo: Ljubljana, 1996.
Vodopivec, Peter: Ob novem učnem načrtu pouka zgodovine v gimnazijah. V: Zgodovinski časopis, št. 2, 1994.
Weber, Tomaž: Zgodovina v učnih programih naših sosedov. V: Zgodovina v šoli, št. 3. Zavod RS za šolstvo: Ljubljana, 1992.