ZGODOVINA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

GIMNAZIJA

 280 UR

Učni načrt za zgodovino je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

 


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1  CILJI PREDMETA  

1.1   SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2  OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

Prvi letnik

Drugi letnik

Tretji letnik

Četrti letnik

2  STANDARDI ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI


I.  OPREDELITEV PREDMETA

Zgodovina je v programu splošne gimnazije štiriletni učni predmet. Obseg je 280 ur. Učni načrt zgodovine za gimnazijo zagotavlja pridobitev širokih znanj zgodovine, vednosti in sposobnosti, ki dajejo dijaku široko splošno razgledanost in trdno osnovo za univerzitetni študij, zlasti še v tistih usmeritvah, ki vključujejo v svoj izobraževalni program tudi znanje zgodovine.

Vsebinska zasnova učnega programa zajema temeljne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo osnovo zgodovinske vednosti in so pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na gospodarskosocialnih in kulturnozgodovinskih temah. Učni načrt je obogaten z vsebinami iz vsakdanjega življenja, prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v posameznih zgodovinskih obdobjih. Odprt je predvsem v evropski kulturnozgodovinski okvir, pri določenih procesih pa tudi v zunajevropski svet. 

Slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor. To omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanja  in njihovo medsebojno povezanost, to pa ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine in daje bolj celovit pogled na zgodovinska dogajanja in procese. S tem dobiva domača zgodovina pravi pomen in razsežnost.

Cilj zasnove je z večjo pestrostjo pripomoči k privlačnosti in zanimivosti pouka. Šolajoči se mladini zgodovina širi zgodovinsko časovno in prostorsko predstavo ter z aktivnimi oblikami in metodami dela (uporaba virov, zemljevidov in nebesednih virov informacij) omogoča razvijati sposobnosti za sporočanje zgodovinskih informacij, kritično presojo vseh oblik sporočil ter sposobnosti za povezovanje istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dogajanj. S primerjavami življenja v preteklosti in sodobnosti, s časovno globino in tudi široko tematiko človekovega bivanja in zgodovinskih izkušenj pa ima zgodovina pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo pri demokratični življenjski usmeritvi mladih. Zgodovinska znanja dajejo dijaku široko duhovno obzorje in življenjsko osmislitev.

Glede na dosedanjo zgodovinsko izkušnjo Slovencev (pa tudi drugih narodov) ima zgodovina pomembno vlogo tudi pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete.

Učni načrt se navezuje na znanja in spretnosti, pridobljene v osnovni šoli. Učni načrt je razmeroma obsežen: v njem smo želeli opozoriti na glavne zgodovinske in razvojne tokove, ki naj bi jim učitelj sledil pri pouku. Jasno je seveda, da v okviru časa, ki ga ima na voljo, ne bo mogel obdelati vsega enako temeljito. Nekatera vprašanja in teme bo lahko razložil podrobneje, druge le povzel ali omenil, drugod pa zopet dijakom naznačil, kaj naj si sami preberejo v učbeniku ali drugem gradivu. Učni načrt je v tem smislu predvsem priporočilo in temeljno vodilo, na katerem učitelj gradi svoj individualni učni program. Učitelj pa ima pri izbiri vprašanj in tem svobodo, da obravnavane tematske sklope izbira, se morda pri nekaterih zadrži dlje, če se mu zdi potrebno ali opazi, da je zanimanje v razredu posebno veliko, lahko pa jih tudi združi in poveže med seboj ali celo (seveda v mejah mogočega) prestavlja iz letnika v letnik. Učni načrt je potemtakem splošni okvir, ki učitelja obvezuje k jasni predstavitvi razvojnih “niti”, glavnih značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij ter stalnic in protislovij v zgodovinskem razvoju, hkrati pa ga spodbuja k ustreznemu povezovanju obče in narodne zgodovine. Končna raven znanja, h kateri mora težiti učitelj, je določena z maturo. Vendar pa matura nikakor ne zahteva samo znanj, zapisanih v maturitetnem katalogu, temveč tudi vsa tista, ki so povezana z maturitetnimi temami in potrebna za razumevanje le-teh.  

Prenova pouka zgodovine (vsebine in ciljev) je pod vodstvom prof. dr. Petra Vodopivca intenzivno potekala že v obdobju 1990 -1996, predvsem kot posodabljanje vsebin in prizadevanje za večjo privlačnost in odprtost. Januarja 1996 je Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje potrdil prenovljeni učni načrt za gimnazije, v šolskem letu 1996/97 pa so ga začeli uvajati v prvi letnik. Zato ta učni načrt ohranja v vsebinskem delu koncept, ki ga je sprejel strokovni svet leta 1996, dopolnjen pa je s katalogom operativnih ciljev, ki izražajo na eni strani usmeritve pouka zgodovine, na drugi pa določeno standardizacijo.

 

II.  PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

 

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Dijaki naj:

 

1.2   OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

 

1.2.1   VSEBINA             

Prvi letnik

1. ZGODOVINA

Včeraj - danes - jutri: čas kot zgodovinska kategorija; trajanje in spreminjanje v zgodovini; čas in prostor kot temeljni določili človeka in človeške družbe; datiranje in predstavitev zgodovinskega časa - od nastanka človeške družbe do danes.
Spomin: individualni in kolektivni zgodovinski spomin; pot k zgodovinski resnici: zgodovina kot veda.
Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.

2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE

Kdaj se začne prazgodovina - in kdaj zgodovina; pojav človeka in njegova razširitev po svetu (ob zemljevidu).
Paleolitske in mezolitske kulture (ob zemljevidu); tehnika in okolje. Iz življenja lovca in nabiralca; iz življenja poljedelca in živinorejca.
Neolitska naselja in kultura koliščarjev.
Življenje v kovinskih dobah; duhovni svet in miselno/prostorsko obzorje človeka
v prazgodovini.

3. ZGODNJE VISOKE KULTURE (PRVE CIVILIZACIJE)

Zgodnje visoke kulture: čas in prostor (kronološka tabela in zemljevid).
Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt (gospodarstvo, irigacija, družba in državna organizacija), Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska.
Pomen pisave: ohranja vedenje kasnejšim generacijam, omogoča organizacijo državne oblasti. Izbrane podobe iz življenja po kulturno-kulturnih območjih.
Umetnost, književnost (začetki zgodovinopisja), pravo in začetki znanosti; religija.

4. GRČIJA

Kreta - Mikene - Troja: vzpon in padec kretsko-mikenske kulture; zgodnje grško prostorsko obzorje; Homerjeva Grčija: Iliada in Odiseja kot sliki grške družbe in duhovnega obzorja (ob izbranih odlomkih in spoznanjih arheologije prikažemo življenje Grkov v tem času); postopno širjenje znanega sveta in grškega geografskega obzorja.
Polis; kolonizacija in širjenje grškega vpliva (ob zemljevidu).
Grški svet bogov in ljudi; igre v Olimpiji.
Atene: gospodarstvo; spreminjanje socialne podobe atenske družbe; socialne skupine in nasprotja - Solonove reforme; oblikovanje atenske demokracije - od Solona do Perikleja; zlata doba Aten. Šparta, primerjava življenja v Šparti in Atenah.
Grško - perzijske vojne in grški odnos do svobode.

Označitev grškega gospodarstva in družbe - vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v mestu in na deželi); grške šole in gledališče; grška kulturna zapuščina: slovstvo, govorništvo, filozofija, zgodovinopisje in druge znanosti; umetnost; pomen grške kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov.
Boj in tekmovanje med polisi, slabitev mestnih držav; vzpon Makedonije: Aleksander Veliki in helenizem - povezava grške kulture z vzhodom; velika središča helenistične kulture.

5. RIMLJANI

Apeninski polotok in njegovi prebivalci; vpliv Etruščanov in Grkov na rimski razvoj in kulturo; nastanek Rima (legenda, arheologija in zgodovina); čas rimskih kraljev, plebejci in patriciji.

Rimska republika: širjenje proti severu in v sredozemski svet; posledice ekspanzije za način življenja Rimljanov; Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur.
Rimska družba in gospodarstvo; organi oblasti; socialna nasprotja in poskusi reform. Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij.
Rimsko cesarstvo: principat - Avgust, prvi med enakimi; Rim - središče države; rimska država, državna organizacija, meje in vojska.

Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži (palače na eni in revna predmestja na drugi strani); zabave in igre; življenje na podeželju (kolon/kmet in latifundist); življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).
Rimski svet bogov, rimska književnost, umetnost, rimsko pravo (tudi temelj poznejšim pravnim sistemom) in zgodovinopisje.

Poznoantično rimsko cesarstvo: obseg, province, uprava; življenje v provincah (od Britanije na zahodu do Mezopotamije na vzhodu, od Germanije na severu do Mavretanije na jugu); življenje pod Rimljani na Balkanu.
Razpadanje in propad cesarstva: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski Vzhod in Zahod; naraščanje pritiska tujih ljudstev; propad zahodnega rimskega cesarstva. Rim se umika, a nikjer čisto in za zmeraj ne izgine.

 6. JUDOVSTVO IN KRŠČANSTVO

Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje; Biblija in zgodovina; Stara zaveza kot zgodovina judovskega ljudstva, Palestina - stičišče duhovnih tokov, vplivov in kultur; Palestina pod Rimljani; verska gibanja in Jezus kot zgodovinska oseba; evangeliji in Nova zaveza; socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva; širjenje krščanstva, zgodnja Cerkev; krščanstvo od preganjanja do državne religije.

7. ZGODNJI SREDNJI VEK

Zemljevid Evrope in sveta v 5. stoletju (znani svet od Sredozemlja do evropskeg severa, od evropskih središč do Kitajske in severne Afrike; manj znani svetovi afriške notranjosti, Oceanije in Amerike).

Preseljevanje ljudstev v Evropi in Aziji: novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.

Nova podoba Evrope: Germani in Slovani; širjenje krščanstva iz vzhodnih in zahodnih cerkvenih središč ter njegov kulturno-civilizacijski vpliv. Trije evropski duhovno-kulturni in civilizacijski krogi v srednjem veku: evropski zahod in vzhod (Bizanc); islam in Arabci; postopni premik razvojnih težišč od Sredozemlja proti severu in zahodu; severna Afrika in Azija.

Evropa v karolinškem obdobju: novi gospodarski temelji; nova družbena struktura, različni tipi fevdalizma.
Podoba karolinške države: meje, kralj/cesar, uprava, vojska, družbeno-stanovska in vojaško-politična hierarhija; vloga Cerkve in širjenje njenega duhovnega in kulturnega vpliva (pokristjanjevanje poganskih delov Evrope); ideja cesarstva in kronanje Karla Velikega za cesarja.
Podobe iz življenja (vladarji, plemstvo, duhovščina, kmetje).

Duhovno obzorje tedanjih ljudi: zgodnjesrednjeveška pismenost, središča duhovne kulture (samostanske šole v latinskem krščanskem svetu); karolinška renesansa (prenova kulturnega življenja, pisava, šole, arhitektura).

Bizanc v istem obdobju: bizantinska družba, bizantinska kultura (cesarska univerza v Bizancu).

7.1  Med Slovani v Vzhodnih Alpah

Slovani v Vzhodnih Alpah: slovanstvo, slovenski naselitveni prostor; slovanske "državne tvorbe" (Samova zveza in Karantanija); pokristjanjevanje - Salzburg in Oglej;
Cirilova in Metodova misija v Panoniji;
Izguba karantanske samostojnosti; prihod Madžarov v Panonsko nižino.

7.2 Kje so živeli predniki Hrvatov, Srbov in kje (slovanskih) Makedoncev; južnoslovanska zgodnja državna jedra na Balkanu (sumaren pregled razvoja ob zemljevidu).

Moravci in Čehi; Rusi v Kijevski Rusiji.
Vikingi v skandinavskem, anglosaškem in sredozemskem svetu. Arabska Španija.

 

 Drugi letnik                    

1. EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

1.1  Evropa in svet od 10. do 12. stoletja  

Znani in neznani svet okoli leta 1000: politični, etnični in kulturnozgodovinski zemljevid; geografsko obzorje evropskega človeka.
Zahodna Evropa po razpadu frankovskega cesarstva; arabska in nearabska Španija; Jugovzhodna Evropa: Bizanc, Slovani; Bližnji vzhod (Arabci, Perzijci); Kitajci, Japonci;
Srednja in Južna Amerika (sumaren prikaz ob preglednicah in zemljevidih).

Tridelna shema evropske družbe: kmetje, plemstvo, duhovščina.
Poselitev in podoba podeželja: različni tipi organizacije gospodarstva in fevdalizma; svet in obzorje srednjeveškega kmeta; kaj je pomenilo biti plemič v srednjem veku.

Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov, vraževerje; islam in muslimani; kratka oznaka duhovnosti in verstev na Daljnem vzhodu (Indija, Kitajska, Japonska).

Katoliška Evropa: posledice shizme, papeštvo in meništvo, papeštvo in cesarstvo, investiturni boj. Meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom - križarske vojne; vrhunec srednjeveške cerkvene moči v 12. in 13. stoletju, inkvizicija.
Nastanek mest; šolstvo in nastanek srednjeveških univerz (Bologna, Pariz, Oxford; arabske univerze); razvoj znanosti in filozofije, sholastika v srednjem veku. Evropa viteštva romanike in gotike.

  

1.2  Evropa med 12. in 14. stoletjem

Evropski vzhod (Bizanc); evropski zahod (Francija, Anglija); evropski jug (Italija) in sever (Nemčija, Baltik) od 12. do 14. stoletja (sumaren prikaz ob zemljevidu).

Slovani; vpadi Mongolov; Balkan pred širjenjem osmanskega imperija v Evropo. Etnična, socialna in duhovnokulturna podoba slovanskega in južnoslovanskega sveta (sumaren pregled - etnične meje, kolonizacija in njene posledice za etnično sestavo; socialna struktura; stičišče cerkvenih in verskih vplivov).
Populacijski, družbeni in gospodarski vzpon Evrope do 14. stoletja: širjenje življenjskega prostora (kolonizacija); fevdno-fevdalna, družbeno-politična piramida; družbeno-gospodarska kriza in "črna smrt".
Kriza papeštva in cerkve v 14. stoletju; herezije in krize katoliškega krščanstva; utrditev svetne oblasti.

Kraljestva in razvoj Evrope v Evropo držav: oblikovanje državne uprave, davčnega sistema, stalne in najemniške vojske. Rekonvista v Španiji. Položaj židov v srednjem veku, vzroki za pojav antisemitizma in izgon židov iz zahodnoevropskih držav. Evropske povezave z neevropskim svetom.
Spremembe v duhovnem obzorju (zahodno) evropskega človeka v 14. in 15 stoletju: blagovno in denarno gospodarstvo, zgodnje oblike kapitalizma, vključevanje kmeta v tržno gospodarstvo; vzpon znanosti, širjenje tiska in pisane besede.

1.3  Slovenci

Slovenci: razkroj "karantanske družbe", upravnopolitična organizacija, etnična in družbena sestava prebivalstva v slovenskem prostoru.
Slovenci v rimsko-nemškem cesarstvu (na Ogrskem in v okviru Beneške republike). Socialne in duhovne spremembe v slovenskem prostoru in sosednjih deželah: kmet in meščan v slovenskem srednjem veku, plemstvo in nastanek zgodovinskih pokrajin (Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška), samostani kot kulturna središča.

  

2. EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK

Srednji - novi vek: upravičenost pojmov srednji in novi vek; čas od 14. do 16. stoletja je čas prehoda.

Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta; zmanjševanje vloge nekdanjih pomorskih sil (italijanskih in katalonskih pristanišč ter severnonemške Hanze); portugalsko odkrivanje poti okoli Afrike, špansko odkritje Amerike (Krištof Kolumb); novi gospodarji velikih morij (Portugalci, Španci, Francozi, Angleži in Nizozemci); novi zemljevid sveta in evropska ekspanzija v Ameriki.
Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.

Evropa v iskanju novega ravnotežja: spremenjen odnos do življenja in smrti; renesansa in humanizem (Dante, družina Medici, Machiavelli - načela vladanja - in Erazem Rotterdamski).

Habsburški evropski imperij za Karla V. Luteranska reformacija - začetki zahtev po verski svobodi in boj za partikularne fevdno-fevdalne (plemiške) pravice; husitska, zwinglijanska, kalvinska in anglikanska smer reformacije.
Uporno evropsko kmetstvo in oblikovanje novih gospodarsko-družbenih razmerij.
Rusija v obdobju od 14. do 16. stoletja.
Protireformacija in katoliška prenova, nov duhovnopolitični zemljevid Evrope ob koncu 16. stoletja; učinki protireformacije, duhovna podoba protireformacijskega katolicizma.

2.1 Slovenci v 15. in 16. stoletju

Slovenci v obdobju kmečkega nemira in reformacije: Slovenci na meji katoliške Evrope; turški vpadi; kmečki punti; reformacija in začetki slovenske književnosti.
Slovenci v času protireformacije.

2.2 Narodi na Balkanskem polotoku in širjenje osmanskega imperija: boj za vzhodno mejo v Evropi; vzhodna cerkev med islamom in zahodom.

 

3. EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA

Širjenje vloge mest, neagrarnih gospodarskih dejavnosti in blagovno denarnega gospodarstva; prodor poslovnega duha in težnje po večji učinkovitosti; napredek znanosti - od Kopernika do Galileija.
Začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in Nizozemska v 17. stoletju. Utrjevenje absolutne monarhije - Francija v 17. stoletju, vrh absolutizma - Ludvik XIV.

Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije; podoba Dunaja in slovenskih mest v 16. in 17. stoletju; obdobje baroka na Slovenskem (Akademia operosorum, jezuiti, šolstvo, glasba, slovenski jezik v javnosti, arhitektura). J. V. Valvasor in Slava vojvodine Kranjske.
Podoba Italije in Beneške republike.

Osmanski imperij: obseg (zemljevid), meje na Balkanu; narodi balkanskega polotoka pod turško oblastjo; nastanek Vojne krajine.
Iskanje ravnotežja in novi meddržavni evropski red: umikanje Španije, umikanjeTurčije; postopno uveljavljanje evropske zavesti v zahodni Evropi; potovanja, stiki med izobraženci, učenje in uveljavljanje živih jezikov v stikih izobražencev.

Racionalizem in razsvetljenstvo: naravno pravo in individualna človekova izkušnja proti božjemu pravu; človek kot grešnik in razumno bitje; od angleškega razsvetljenstva in Isaaca Newtona do francoskih zahtev po obnovi "družbene pogodbe" (John Locke, Montesquieu, Voltaire, Rousseau); vpliv razsvetljenstva na vzgojne teorije in metode (šolstvo, pedagogika, kazensko pravo).

Razsvetljene monarhije: centralizem; merkantilizem, fiziokratizem; nadaljevanje oblikovanja modernih držav (splošna vojaška in šolska obveznost, poenotenje trgov, uvajanje enotnega davčnega in carinskega sistema itd.).

Začetki moderne industrializacije v Angliji in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju.

Duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka v tem času. Slovenci in začetek slovenskega narodnoprebudnega gibanja (od Pohlina do Linharta).

 

4. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE

Britanske kolonije v Ameriki: ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA; odmev ameriških osvobodilnih gesel v Evropi.
Evropa med reformo in prevratom: počasna modernizacija Francije; francoska revolucija - leto 1789 - in njena gesla; je revolucijo ustvarilo meščanstvo ali revolucija meščanstvo?
Tri stopnje revolucije (1789-91, 1792-94, 1794-99) in razcepljenost Francije (mesta in podeželje, kmetje in revolucija); revolucija kot politični in ideološki prevrat, nesposobnost revolucije, da bi v kratkem času spremenila družbenogospodarske odnose, navade in miselnost ljudi; jakobinizem in politični jakobinizem, kratkotrajna zmaga in nato poraz nasilja in revolucijskih ideolgij.
Napoleon, prevlada politične ekspanzivne pragmatike in kaj je od revolucije (v napoleonski Franciji) sploh ostalo.

Revolucija in Evropa: nova ideja naroda; nova ideja laične in centralizirane uradniške države; privrženci in nasprotniki francoske revolucije. Napoleonske vojne in njihov pomen (sumaren in sintetičen prikaz); spremembe meja. Odmev francoske revolucije v Avstriji; slovenski prostor v času francoske revolucije in Napoleonovih vojn (kratek opis mest, podeželja, duhovnega in kulturnega ozračja). Propad Beneške in Dubrovniške republike, Ilirske province.

Rezultat in posledice francoske revolucije ter Napoleonovih vojn v Franciji in Evropi; pomeni obdobje od 1789 do 1815 že začetek novega meščansko-kapitalističnega reda ali ga le napoveduje? (Primer francoske revolucije kaže, da v družbenogospodarskih in kulturno-zgodovinskih procesih ni absolutnih mejnikov in prelomov).

                       

Tretji  letnik 

1. EVROPA IN SVET 1815

Znani in neznani svet; nova in stara Evropa; Rusija med Azijo in Evropo.
Habsburška monarhija; Slovenci in južnoslovanski prostor (sintetičen prikaz ob zemljevidu).

Dunajski kongres in njegove težnje: popolna vrnitev v stari red ni več mogoča; stare dinastije se vrnejo, a nekatere pridobitve revolucije in Napoleonove dobe ostanejo: nov evropski politični zemljevid in odprta vprašanja (Italija, Nemčija, Poljska).

  

 2. DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

Družbenogospodarski razvoj teče dalje: napredovanje industrializacije v Angliji, nova tehnična odkritja, postopno širjenje industrializacije v Evropo.

Podeželje: razlike v položaju kmetskega prebivalstva (sumarno); mesta in meščanstvo v prvi polovici 19. stoletja; nastajanje industrijskega delavstva in prva nasprotja med delavci in meščani. Spremembe v življenski ravni, povečanje števila prebivalstva, daljšanje življenjskega obdobja in boljše prehranske in higienske razmere. Povečanje števila članov družine, spremembe v družinskih razmerjih (v delih zahodne Evrope že od druge polovice 18. stoletja dalje), večja čustvena povezanost družinskih članov; položaj ženske.

Izobraževanje: šolstvo in uveljavitev adolescence kot posebnega življenjskega obdobja (primerjalno s poudarkom razlik po posameznih delih Evrope).

2.1  Napredek komunikacijskih povezav

Prva polovica 19. stoletja ni čas zastoja: železnice, začetek telegrafa, tisk in pomen notranjega povezovanja držav in evropskega prostora. Širjenje obzorja, preraščanje lokalnih regionalnih trgov in oblikovanje državnih in nacionalnih trgov (poudarimo razlike med posameznimi evropskimi regijami in državami ter razloge za počasnejše uveljavlajnje teh procesov v srednji in vzhodni Evropi).

Industrijsko-gospodarsko prvenstvo Velike Britanije, njena trgovskopomorska premoč, širjenje angleškega gospodarskega in političnega vpliva izven Evrope (Indija, Kitajska, Južna Amerika.

 

3. MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM

Boj med legitimizmom in liberalizmom; sredozemske revolucije 1820 in revolucije v Evropi 1830.
Politična raznolikost Evrope 1830-1848: Velika Britanija, Francija, Nemčija in Avstrija, Italija, Rusija, Turčija in Balkan (sumaren in primerjalen prikaz).

3.1  Narodnointegracijski procesi

Nacionalna zavest in nacionalna gibanja. Avstrija (Čehi, Hrvati, Madžari, Srbi ...) Srbi in drugi južni Slovani v turški državi.

3.2  Avstrija in slovenski svet v času od 1815 do 1848

Začetki industrializacije, železnica, spremembe v družbi in miselnosti; kmet na Slovenskem; meščan na Slovenskem; nemško in italijansko-slovenska razmerja; slovenski jezik; državna, pokrajinska in narodna zavest, Bleiweisov in Prešernov krog; romantika.

3.3  Kulturnozgodovinske razmere

Duhovno ozračje, vpliv Cerkva; britanski utilitarizem; romantika in "bidermajerska samozadostnost" južnonemškega in avstrijskega malomeščanstva.

 

4. REVOLUCIJE 1848 - REZULTAT NAKOPIČENIH NASPROTIJ

Narava revolucij (spontanost, liberalnodemokratska politična usmeritev, narodno združevalne in osvobodilne težnje).
Revolucija v Franciji, Nemčiji, Italiji; habsburška monarhija in Slovenci 1848, odprava absolutizma in fevdalizma v Avstriji; oblikovanje političnih programov pri Čehih, Hrvatih, Nemcih, Madžarih, Slovencih in Srbih.

Leto 1849 in rezultati revolucij.

Dosežki revolucij. Države, ki se jih revolucija ni dotaknila: Velika Britanija, ZDA, Rusija.

 

5. GOSPODARSKI VZPON V  DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

Druga faza industrializacije: povezovanje Evrope in sveta, evropska vzhod in zahod, evropska sever in jug; "v 80 dneh okoli sveta"; industrializacija in železnice v Evropi, habsburški monarhiji in slovenskih pokrajinah; odpiranje trgovskih poti proti Carigradu in povečanje zanimanja za Balkan (s kratkim prikazom krimske vojne).

Nova podoba podeželja; nova podoba mest, spremembe v urbanizmu (primer: Pariz).
Postopno nastajanje potrošniške družbe (mestna trgovska središča z vse bolj raznoliko ponudbo, prodiranje industrijskega in splošni porabi namenjenega blaga na podeželje: čaj, kava, tobak, moda).

Meščanstvo: razslojenost, nastajanje podjetniškega menedžerskega sloja; strokovna in poklicna diferenciacija izobraženstva, svobodni poklici, uradniki; nižji mestni sloji, mestna revščina, industrijski proletariat.

Migracije delovne sile: odseljevanje s podeželja v mesta, rast zahodno- in srednjeevropskih mest: London in Manchester, Pariz in Berlin, Dunaj in Ljubljana (primerjava mest med seboj in z rastjo mest v vzhodni Evropi).

 

6. MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO 1850-1870

Neoabsolutizem (Avstrija); avtoritarizem (Francija, Prusija); parlamentarizem (Velika Britanija); nastajanje modernih strank, nova vloga časopisja pri oblikovanju "javnega mnenja"; Cerkev in država.

Moderni nacionalizem: nacionalna država (modeli: Francija, Nemčija) in večnacionalna država (modeli: habsburška monarhija, Rusija, Turčija), problem večetničnosti (Velika Britanija, Francija, Belgija, Španija).
Združitev Nemčije in Italije (omenimo, da je Italiji leta 1866 pripadla tudi Beneška Slovenija) ter iskanje novega evropskega ravnotežja; francosko-nemške napetosti in premik mednarodnega evropskega težišča iz Pariza v Berlin.
Pariška komuna - poskus uresničitve (malo)meščanskih predstav o demokraciji.

Avstrija: prehod iz neoabsolutizma v parlamentarno dobo, organizacija države po letu 1861, dualizem; slovensko narodno politično organiziranje v šestdesetih in sedemdesetih letih, napredujoča nacionalna polarizacija.
Razlike v življenju med avstrijsko in ogrsko polovico monarhije; položaj Hrvatov.

  

 7. VPRAŠANJE O MEJAH  RAZVOJA - KONEC VELIKIH ILUZIJ

Gospodarska kriza 1873: poglabljanje krize na podeželju; prevlada velike industrije in trgovine.
Postopno zmanjševanje pomorske in svetovne gospodarske premoči Velike Britanije.
ZDA po secesijski vojni; Rusija po odpravi tlačanstva; Japonska - nov dejavnik v jugovzhodni Aziji.

Balkan - "vzhodno vprašanje" in južni Slovani. Balkan kot sod smodnika, a tudi most na Bližnji vzhod.Oblikovanje "moderne Srbije".

Kolonialna politika zahodnoevropskih držav: nadaljevanje evropske ekspanzije in oblikovanje svetovnega tržišča; neevropsko blago na evropskih tržiščih in problem konkurence. Zaton liberalne gospodarske politike, izseljevanje prek oceana;
Boj za kolonije (tržišča, surovine, dobiček) in njegovo preraščanje v boj za politično delitev sveta in premoč v Evropi.

7.1  Nova politična podoba Evrope po letu 1870

Uveljavljanje parlamentarne demokracije in problem volilne pravice; kriza konservativizma, kriza liberalizma in mednarodnega socializma; iskanje novih ideoloških konceptov in boj za volivce ter v tem smislu agresivnejša narava nacionalističnih in socialnopolitičnih ideologij; konservativni nacionalizem, rasizem, antisemitizem; nestrpnost, nacionalni, rasni in ideološki ekskluzivizem. Pomen vključevanja vseh slojev prebivalstva v politiko.

Kulturna in socialna nasprotja v Evropi in svetu.

7.2  Slovenci v Avstriji po letu 1870

Srednja Evropa in Avstrija zaostajata v primerjavi z zahodnoevropskim razvojem. Slovenci v tem obdobju: slovenski kmet, slovensko meščanstvo, slovenski izobraženec; slovenski študentje na Dunaju, Gradcu in v Pragi; duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka; politične stranke, delovanje in programi. Propadanje kmetov in obrtnikov in poskusi zaustavitve (Vošnjak, J. E. Krek).  Zaostrovanje nacionalnih odnosov: germanizacija, a tudi slovenizacija osrednjega slovenskega območjaija na drugi strani.

 

8. Evropa in svet V OBDOBJU "fin de siecle"

Zmagoslavje in kriza meščanskega optimizma, vse večje socialne napetosti, migracije.
Nazorske in ideološke zadrege ob koncu 19. stoletja; nova pota filozofije (Nietzsche) in znanosti, odkrivanje človekove psihe in podzavednega (psihoanaliza); literatura in umetnost, impresionizem, dekadenca, simbolizem, ekspresionizem. Vprašanje emancipacije žensk.

Naraščanje vpliva sredstev obveščanja; nova vloga množice, problematizacija le-te. Evropa ni več središče sveta: začetek krize evropske samozagledanosti in superionosti; vzpon ZDA, velika selitev preko Atlantika. Vzpon Japonske; rusko-japonska vojna, začetek vključevanja diplomacije v razreševanje kriznih žarišč.

 

9. VSE  BLIŽE  SVETOVNI  VOJNI

Boj za vpliv v svetu: zaostritev nacionalnih konfliktov; boj za vpliv v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki (Libija, Maroko); mednarodna zavezništva: nove mednarodne interesne zveze; krizna žarišča (poudarek na balkanski krizi in vključenosti Avstro-Ogrske).

9.1  Slovenci pred prvo svetovno vojno

Nenehno zaostajanje za Evropo; kriza kmeta in šibkost meščana; Dunaj,  "fin de siecle" in  nacionalne kulture; spremembe v življenju kmeta, vsakdanjiku meščana, podobi  mest in podeželja v času od 1850. do 1910.

Slovenski odnos do Avstrije in njenega obstoja: nacionalna in državna zavest Slovencev; Slovenci in Nemci, kdo so nosilci nacionalne zavesti."Slovanstvo" in  "jugoslovanstvo" pred prvo svetovno vojno; habsburška monarhija je za zahodno Evropo porok evropskega ravnotežja.

      

Četrti letnik   

1. PRVA SVETOVNA VOJNA

Razdeljenost Evrope na dva bloka - centralne sile in antanta; iskra iz Sarajeva, vojne napovedi in začetne vojaške operacije; polom pacifizma in delavskega internacionalizma, stališče evropske levice do vojne.
Iluzija o hitrem koncu vojne: oris vojnih operacij do leta 1915 (sumaren oris ob zemljevidu); gibljivo začetno vojskovanje zamenja pozicijska vojna; novodobno orožje, namenjeno množičnemu uničevanju; Balkan v vojni. Leto 1915 in vstop Italije v vojno; soška fronta.

1.2  Življenje v Evropi med vojno

Totalizacija vojne; prilagajanje gospodarstva vojnim razmeram; vojaki in civilisti v vojni (umiranje v strelskih jarkih, v rovih pri Verdunu in na Karpatih; pomanjkanje, lakota in bolezni v zaledju). Evropska mesta in podeželje - ženske in otroci kot nadomestna delovna sila.

Širjenje vojne na kopnem in morju 1916-17, vstop ZDA v vojno. Vojna v Aziji in Afriki (ob zemljevidu prikaz glavnih področij konfrontacij). Wilsonove točke in spremembe razmerja med silami v letu 1918; premirje in usoda Avstro-Ogrske.

 1.3  Revolucionarno vrenje v Rusiji

Socialna in kulturnozgodovinska slika Rusije pred februarsko revolucijo (sumaren prikaz); Rusija vre, februarska revolucija v Rusiji; Rusija ostaja v vojni; kratkotrajna vlada meščanstva, boljševizem in zgledovanje pri francoskih revolucionarnih izkušnjah. Vzpon boljševikov na oblast; mirovna gesla oktobrske revolucije, pogajanja v Brest-Litovsku.

1.4  Slovenci med prvo svetovno vojno

Doživljanje vojne, politične razmere;  nacionalne zahteve - Majniška deklaracija; deklaracijsko gibanje in njegove  "jugoslovanske" predstave; hiter konec vojne in razpad Avstro-Ogrske prehitita pričakovanja. Nastanek Države Slovencev, Hrvatov in  Srbov in njeni problemi; nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

 

2. VERSAJSKA EVROPA, EVROPA "NARODOV" IN EVROPA RAVNOTEŽJA

2.1  Pariška mirovna konferenca

Mirovna pogajanja in pariška mirovna konferenca: temeljni problemi; nove države in nove meje - novi zemljevid Evrope; ustanovitev Društva narodov.
Stara in nova konfliktna žarišča. Problem francosko-nemške razmejitve. Povojna Avstrija,Češkoslovaška, Finska, Madžarska, Poljska, Rusija; baltske državice.

Rezultati vojne: vprašanje krivde za vojno; velika vojna kot nova bivanjska in duhovna izkušnja in udarec zahodnemu zaupanju v napredek in moč človeškega razuma, svet po letu 1918 ni več svet pred letom 1914. Literarne (Hemingway, Remarque, Prežihov Voranc) in druge umetniške upodobitve grozljive vojne izkušnje.
Nova razmerja med silami v svetu - konec evropske nadvlade.

2.2  Povojni evropski "nered" in iluzije o evropski revoluciji

Ruska neznanka in zaostrovanje razmer v Rusiji; državljanska vojna, revolucionarni ukrepi, nacionalno vprašanje; postopno odstranjevanje boljševiških nasprotnikov; utrditev bojševiške oblasti. Tretja internacionala; racepljenost delavskega gibanja.
Revolucija v Nemčiji in na Madžarskem; ali so bile realne možnosti za revolucioniranje zahodne Evrope?
Problemi na novo nastale turške republike (problem meja, odnos z Grčijo, notranji problemi).

 

3. KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV

Kraljevina SHS v Evropi in na njenem obrobju: kulturnozgodovinske, verske, socialne, gospodarske in politične razlike v novi državi; sestava prebivalstva, mesta in podeželje. Tri prestolnice - Beograd, Ljubljana, Zagreb - in njihov utrip.
Na poti k ustavi: eden ali trije narodi, centralizem in federalizem; položaj Albancev, Makedoncev, Muslimanov in manjšin; Vidovdanska ustava - vzrok za konflikte.
Strankarsko življenje, družbenopolitične raznolikosti.

3.1  Slovenci v Kraljevini SHS

Slovenci v boju za etnične meje - oblikovanje jugoslovansko-avstrijske meje; ozemeljske težnje Italije in jugoslovansko-italijanska meja po prvi svetovni vojni; jugoslovanske meje s sosednjimi državami (Madžarsko).
Slovenci v Kraljevini SHS: gospodarstvo, politične razmere; šolstvo, univerza, kulturne ustanove in njihov pomen za nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj.
Slovenci v zamejstvu: v prvi avstrijski republiki, v Italiji in na Madžarskem (nacionalni, politični in kulturni položaj; prizadevanja za ohranitev narodne samobitnosti).

 

4. ISKANJE NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI IN  SVETU

4.1  Družbenopolitični sistemi med svetovnima vojnama

Države meščanskodemokratičnega evropskega reda.
Nacionalizem in kozmopolitizem; Mussolini in vzpon fašizma v Italiji; Hitler in nastanek nacionalsocializma; boljševiški sistem - Stalinov totalitarizem.
Društvo narodov: prizadevanja za ohranjanje evropskega in svetovnega miru.
Neevropski svet po prvi svetovni vojni (sumaren prikaz temeljnih problemov ob zemljevidu).
  

4.2  Razvoj gospodarstva, znanosti  in umetnosti

Leta upanja 1924-1929: nov gospodarski vzpon: nadaljnja rast industrije; modernizacija kmetijstva, živilska industrija; meščanstvo dvajsetih let; vse večja povezanost gospodarskih razmer v Evropi z razmerami v Ameriki in svetu in odvisnost od njih.
Povečevanje vloge in pomena komunikacijskih sredstev, novih medijev (radio, film); širjenje obzorja; nove oblike družbenega življenja, množični športi.

  

Svetovna gospodarska kriza 1929

Polom in pretres v svetovnem gospodarstvu, brezposelnost in družbenopolitične posledice krize. Postopno oživljanje in različna dinamika ponovne gospodarske rasti v Evropi po letu 1932; širjenje avtomobilizma; uveljavljanje letalstva v civilnem prometu; podoba evropskih mest (Pariz, London, Berlin, Rim).

Umetnost v dvajsetih in tridesetih letih: meščanska kultura, delavska kultura.
Znanost, vera, Cerkev in država.

4.3  Nadaljevanje političnoideoloških zaostritev in polarizacij

Poraz demokracije v Nemčiji; zmaga nacizma v Nemčiji, Hitler kot kancler in bistvene značilnosti nacionalsocializma. Privrženci fašizma (v Franciji, Španiji, na Portugalskem ...); desnica v srednji Evropi; nemoč meščanskih demokracij.

Kraljeva diktatura in jugoslovanski unitarizem; avtonomistična gibanja v Jugoslaviji; nemoč levice v Jugoslaviji sredi tridesetih let.

4.4  Razcepljenost Evrope sredi tridesetih let

Pojav Ljudske fronte. Državljanska vojna v Španiji (med revolucijo in obrambo meščanske demokracije); španska državljanska vojna v očeh evropske demokratične javnosti; sovjetska politika v Španiji.

4.5  Jugoslavija in Slovenci v  tridesetih letih

Poskus gospodarske in politične konsolidacije med Stojadinovićevo vlado; moč in nemoč centralizma.
Hrvaško vprašanje in Banovina Hrvaška; delitev bosansko-hercegovskega ozemlja; hrvaško-srbska nasprotja. Zunanja politika Jugoslavije med vojnama.

Ljudska fronta in levica; razhajanja v levici ob vprašanju razmer v Sovjetski zvezi; meščanske stranke in desnica na Slovenskem.
Revijalno in kulturno življenje na Slovenskem v drugi polovici tridesetih let.

 

5. NEIZBEŽNOST VOJNE

Vojni naproti; nemške in italijanske ozemeljske zahteve; povezovanje fašističnih držav, njihove kršitve versajskega miru (zasedbe tujih ozemelj); anšlus in meje nemškega rajha na Karavankah; München in vprašanje Češkoslovaške; Poljska in poljsko-nemški mejni konflikti; posledice politike popuščanja in nemoči zahodne diplomacije.
Sovjetsko-nemški pakt, nemško-sovjetska razdelitev Poljske; posledice sovjetsko-nemškega pakta za mednarodno delavsko gibanje.
Svet in Jugoslavija ob začetku druge svetovne vojne - kakšno je bilo pred drugo svetovno vojno vedenje prebivalstva o razmerah v Italiji, Nemčiji in v Sovjetski zvezi?

 

6. DRUGA SVETOVNA VOJNA

6.1  Začetek vojne

Vojna v Evropi, nemška in italijanska ekspanzija; Sovjetska zveza kot nemški zaveznik (osvojitev baltskih držav in vojna proti Finski). Nemška vojna proti evropskemu zahodu, nevtralne države, srednjeevropska nihanja. ZDA in Japonska. Jugoslavija v letu 1941; Nemško-italijanska ekspanzija v letu 1941; napad na Sovjetsko zvezo; anglo-ameriško-sovjetsko zavezništvo, protifašistična koalicija.

6.2   Evropa med odporom in kolaboracijo

Odpor in kolaboracija - Francija, Norveška, Nizozemska, Belgija.
Različnost razmer v posameznih okupiranih državah; vichyjska Francija. Težave Sovjetske zveze (posledice stalinizma).

6.2.1 Jugoslavija po okupaciji

Razmere v Jugoslaviji, okupacija (nastanek Neodvisne države Hrvatske; jugoslovanska vlada v izgnanstvu; razkol med četniki in partizani v Srbiji, nacionalna obračunavanja v Neodvisni državi Hrvatski.

Razmejitev okupacijskih con in razlike med nemškim in italijanskim okupacijskim režimom na Slovenskem; neodločenost slovenskega meščanstva in slovenskih meščanskih strank; nastanek Osvobodilne fronte; različne oblike okupatorjevega terorja nad civilnim prebivalstvom (koncentracijska taborišča, izgoni, streljanje talcev ...)

Osvobodilni boj na Slovenskem: neizprosen pritisk na nemških zasedbenih področjih in začetki odpora; razmere v Ljubljanski pokrajini - ob oblikovanju odpora se nadaljuje in krepi političnoideološka polarizacija v mestih in na podeželju (ki se je začela v predvojnem obdobju); stališče meščanskih strank do okupatorja (okupator na Slovenskem skoraj nima pravih privržencev in zaveznikov; meščanske stranke se v Ljubljanski pokrajini odločajo za previdno politiko čakanja in dogovarjanja z okupatorjem); odnos meščanskih strank do oboroženega odpora (želja po politiki čim manjših žrtev, zavračanje OF kot gibanja, ki je pod vplivom komunistov) oblike meščanske z OF nepovezane ilegale. Konflikti in dejanske meje v vsakdanjem življenju so bile neredko manj ostre (marsikdo ni imel svobodne izbire, ampak je postal ujetnik konkretnih razmer ali poteka dogodkov - mobilizirani v nemško vojsko, pomen okolja in vojnih razmer v posameznih delih Slovenije; vpliv nasilja v vojno vpletenih strani na odločitve posameznikov ...)

Notranja organizacija Osvobodilne fronte, odnosi med ustanovnimi skupinami; socialna sestava prvih partizanskih čet.

6.3  Obdobje  1942/43 

Potek vojnih operacij v Evropi, Afriki in na Daljnem vzhodu (sumaren pregled); bitke, ki so pomenile preobrat (Stalingrad, El Alamain, Midway). Kapitulacija Italije, bitka za Italijo; italijanski odpor proti nemški zasedbi.

6.4  Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem 1942/43

Potek vojnih operacij v Jugoslaviji in zaostrovanje državljanskega spopada; ustanovitev AVNOJ-a, zasedanje v Bihaču in Jajcu; odnos med jugoslovanskim in slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem. Nasprotja v Osvobodilni fronti, prevlada komunistov in njihova vse večja nespravljivost (ne le slovenski, ampak jugoslovanski in evropski pojav); Dolomitska izjava in posledice za razmere na "terenu" (upoštevanje razlik po pokrajinah).

Bratomorni spopad v Sloveniji, likvidacije komunistov, vaške straže. Vprašanje revolucije (problem revolucije in odvisnost revolucije od osvobodilnega gibanja na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem prostoru).

6.5  Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije

Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije; patriotizem nacionalizem, antifašizem. Življenje v Ljubljani, Mariboru in drugih (poljubno izbranih) slovenskih mestih v letih 1943/44; Primorska in Trst, prekmorci. Boj za preživetje in boj za političnoideološke cilje; Rupnikova Ljubljanska pokrajina; organizacija osvobojenega ozemlja.

Kultura, umetnost, izdajateljska dejavnost, časopisje in šolstvo med vojno.

Odnos zaveznikov do narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Dejanska moč komunistov in njihove socialne ideologije; avnojska načela in njihovo uresničevanje (težnje po centralizaciji, oblikovanje "ljudske oblasti", komunistični obračun z nasprotniki); politična emigracija v tujini.

6.6  Poraz Nemčije in njenih zaveznic

Potek in sklep vojnih operacij v letih 1944/45 (sumaren prikaz ob zemljevidu).
Širjenje boljševističnega vpliva v Evropi in Aziji. Dogovarjanje med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo od Jalte do Potsdama; nasprotja med zavezniki v vojni, začetek novega konflikta (ima stare korenine) - hladne vojne in delitve Evrope z "železno zaveso". Posledice atomskega oblaka za Japonsko.

 

 7. POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA EVROPE IN SVETA

Združeni narodi, deklaracija Združenih narodov in njen pomen. Mirovna konferenca, razdelitev Nemčije; nova geopolitična slika.
Privlačna moč komunizma (velika iluzija ima korenine v tridesetih letih); političnoideološka polarizacija v Zahodni Evropi.
Vprašanje krivde za vojno: nürnberški proces (v Italiji ni bilo procesov proti fašističnim krivcem vojne); notranji obračuni v Evropi (Francija proti Franciji, Nizozemska proti Nizozemski, Belgija, skandinavske države); migracije in preseljevanje manjšin.
Povojna Češkoslovaška, Poljska, Italija, ZDA in Japonska (kratek, sumaren pregled).

7.1  Jugoslavija leta 1945

Razvoj povojne Jugoslavije v komunistično državo: narodnoosvobodilni boj kot boj protifašistično opredeljenega ljudstva in kot zmaga komunistov; vojaško-politični položaj ob koncu vojne; upanje v parlamentarno demokracijo in vzpostavitev nove "ljudske" (partijske) oblasti. Obračun z nasprotniki (poboji nasprotnikov brez sodnih procesov) in razne oblike maščevanja (primerjava z Zahodno Evropo).

7.2  Hladna vojna - njene korenine so v drugi svetovni vojni

Ameriška pomoč Zahodni Evropi (Marshallov načrt). Sovjetska zveza kot ideal in katastrofalna deziluzija; kaj Evropa in svet vesta o njej v letih 1948 do 1951.
Zaostrovanje ideološke polarizacije, železna zavesa in nastajanje blokov.

Razvoj v Aziji - Kitajska; Bližnji vzhod in nastanek Izraela.

Širjenje komunizma v Vzhodni Evropi (Češkoslovaška ...)
Nastanek dveh nemških držav ter vojaških zvez: NATA in Varšavskega pakta. Sovjetska zveza postane atomska sila (eksplozija prve sovjetske jedrske bombe julija1949); poskusi z vodikovimi bombami; začetek nenehne nevarnosti jedrskega spopada katastrofalnih razsežnosti.

7.3  Povojne gospodarske in družbenopolitične razmere v Jugoslaviji

Povojne gospodarske in družbene razmere: veliki optimizem in stvarnost; ustava in nacionalno vprašanje; obračunavanje s političnimi nasprotniki (procesi proti meščanskim demokratom, obračunavanje s komunisti iz lastnih vrst - dachauski procesi).
Problemi naših meja po drugi svetovni vojni: urejanje mejnih vprašanj na pariški mirovni konferenci (meja z Italijo in Avstrijo).
Titove in jugoslovanske ambicije po širitvi jugoslovanskega komunističnega vpliva v Grčijo, Albanijo, Bolgarijo, vendar hkrati privrženost sovjetskim vzorom (kolektivizacija); leto 1948 - prelom s Sovjetsko zvezo in informbirojska kriza; izolacija Jugoslavije; groba notranja diferenciacija, Goli otok.

7.4  Svet v petdesetih letih

Poglabljanje nasprotij v svetu in krepitev protikomunističnega razpoloženja na Zahodu; korejska vojna. Stalinova smrt in boj za njegovo dediščino, vprašanje destalinizacije; opozicija (znotraj in zunaj komunistične partije) v vzhodno evropskih komunističnih državah; množični odpori sovjetizaciji (Berlin 1953, Madžarska in Poljska 1956).

Povojna Kitajska; Izrael in arabske države.
Poskus obnovitve francoske oblasti v Indokini, začetki boja za samostojnost v Vietnamu.
Težnje ZDA po prevladi v svetu (makartizem), razočaranje mlade generacije.

Smeri v moderni umetnosti po letu 1945 (sumarno). Kultura in umetnost petdesetih let; ameriški način življenja vse močneje vpliva na življenje v Zahodni Evropi (Elvis Presley).
Dosežki vesoljske tehnike (prvi umetni satelit - SPUTNIK, 1957); začetek tekmovanja v prodiranju v vesolje; novo obdobje v zračnem prometu; nastanek in vpliv novega sredstva obveščanja - televizije; problemi informacijske družbe.

7.5  Jugoslavija v petdesetih letih

Iskanje novega družbenopolitičnega modela po prelomu s Sovjetsko zvezo: samoupravljanje in komunistična država; centralizem in federalizem (prvi znaki oživljanja nacionalnih nasprotij); opozicija, spor z Djilasom.

Gospodarski in družbeni razvoj (industrializacija in destrukcija kmetijstva, urbanizacija in modernizacija mest). Odpiranje in obračanje Jugoslavije v svet v petdesetih letih.

Umetnost in kulturno življenje; opozicijske revije.

7.6   Evropa in svet od začetka šestdesetih let

Zahodna Evropa na začetku poti v združitev.
Zaostritev odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo (berlinski zid, kubanska kriza). Dekolonializacija; poglabljanje nasprotij med razvitim in nerazvitim svetom, med vzhodnim in zahodnim blokom.
Tretji svet in neuvrščenost kot iskanje poti, alternativne blokovski.
ZDA: rasizem - vprašanje resnične enakopravnosti črncev in Indijancev (Martin Luther-King). Nemirne ameriške in evropske univerze; krepitev študentske opozicije; leto 1968 v Evropi in ZDA (študentski nemiri, "otroci cvetja", rock in upor mlade generacije).

Okupacija Češkoslovaške in poslednji poskus "homogenizacije" vzhodnoevropskega komunizma.                          

7.7  Jugoslavija v šestdesetih letih

Nadaljevanje liberalizacije in zaostrovanje notranjih protislovij v začetku šestdestih let: ustava leta 1963, nasprotja med federacijo in republikami, kritična inteligenca. Brionski plenum in obračun z Rankovićem, postopna demokratizacija in revolt leta 1968.
Gospodarska reforma leta 1965: značilnosti reforme, brezposelnost in odhajanje na delo v tujino; krepitev potrošništva, izboljšanje življenske ravni in povečanje revščine; odpiranje meja.
Nacionalne in socialne polarizacije v Jugoslaviji 1968-1972: zamujena priložnost za globljo reformo, poskus obnovitve partijske države; dvojnost sistema po letu 1974 (decentralizirana samoupravna Jugoslavija in vladajoča Zveza komunistov).

 7.8  Osnovne poteze razvoja v sedemdesetih in osemdesetih letih

Ameriški izziv, integracija Evrope in težave pri tem. Krepitev Zahodne Nemčije in vzpon Japonske. Kriza vzhodnega bloka in komunizma, Sovjetska zveza ne more več obvladovati Vzhodne Evrope (opozicija na Madžarskem, Poljskem, vzhodni Nemčiji).

Gorbačov, glasnost in perestrojka, padec berlinskega zidu in združitev Nemčije; zlom komunizma v vzhodnoevropskih državah (Romunija, Poljska, Češkoslovaška, Bolgarija, Albanija).

7.9  Jugoslavija po Titu in njen razpad

Jugoslavija po letu 1980: gospodarska, družbena in politična kriza, demonstracije na Kosovu 1981 - znak zaostrujoče se nacionalne polarizacije; zadolženost Jugoslavije, poskus obvladovanja krize s težnjo po novi učinkovitejši centralizaciji. Zahteve in nasprotja po reviziji ustave iz leta 1974.

Poskusi centralizacije šolstva, znanosti in kulture ter slovensko-hrvaško nasprotovanje; razpad jugoslovanske pisateljske organizacije zaradi zaostrenih političnih razhajanj.

Memorandum srbske akademije, nemirno Kosovo, odprava avtonomije v Vojvodini in na Kosovu. Slovenske zahteve po konfederalizmu (slovenski izobraženci in 57. številka Nove revije, načrt slovenskih pisateljev za novo ustavo).

Oblikovanje slovensko-hrvaškega konfederativno usmerjenega bloka in centrlistično usmerjenega bloka v vzhodnem delu Jugoslavije; vojaški poseg na Kosovu; neuspeli poskus Markovićevih reform; kronologija razpadanja Jugoslavije 1989-1991.
Osamosvojitev Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije.

 

8. SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA

Protislovja: sever - jug, vzhod - zahod, bogati - revni, lačni - siti; onesnaženo okolje (problem odpadkov, prenaseljenost planeta). Problemi sodobne demokracije in njenega razvoja.
Moč tehnologije, vseobsegajoča moč sodobne države, moč manipulacije. V kolikšni meri je sodobni svet povezan s preteklostjo, je res mogoče govoriti o koncu zgodovine? Sodobni svet živi mnogo bolj povezan s preteklostjo, kot se zdi na prvi pogled. To med drugim kažejo prav nasprotja na področjih nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze ter v državah Srednje Evrope.

 

1.2.2 Operativni cilji predmeta

1. letnik

ZGODOVINA

Operativni cilji

Ključne teme

Povezave

Dijak:
- zna zgodovinska dogajanja, pojave  in procese postaviti v čas in prostor

- utemelji, zakaj mora biti vsak dogodek, pojav ali proces časovno in  prostorsko opredeljen (konkretnost,  spremenljivost zgodovinskega časa  in prostora)

- razvrsti v pravilnem kronološkem  zaporedju velika zgodovinska   obdobja

- se seznani  z merjenjem zgodovinskea časa in razvojem kronologije

- pojasni pomen zgodovinskih virov  za zgodovinska spoznanja, spoznava vrste virov in zgodovinarjevo delo

- spozna pomen zbiranja, varovanja   in proučevanja zgodovinskih virov  in pomen pomožnih zgodovinskih  ved

- spoznava zgodovino kot družbeno  znanost  in učni predmet

Čas in prostor - temeljni določili človeka in družbe

 

 

 

 

 

 

 

Pot k zgodovinski resnici

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PODOBE IZ PRAZGODOVINE

- ob zgodovinskem zemljevidu pojasni nastanek človeka in njegovo razširjanje po svetu,  ob tem spozna tudi različna gledanja  (tudi verska) na  nastanek človeka

- ob slikovnem gradivu ostankov materialne kulture pojasni “gospodarske  dejavnosti”  in glavne dosežke ljudi v posameznih obdobjih kamene dobe

- primerja tehniko izdelave orodja v paleolitiku in neolitiku, sklepa o  napredku in spremembah v načinu življenja (prehrana, bivališča, prvo poljedelstvo, živinoreja, lončarstvo)

- opredeli značilnosti življenja v rodu  (organizacija, odločanje, položaj  moških, žensk in otrok)

- pojasni  pomen odkritja in uporabe kovin za gospodarstvo in vsakdanje življenje

- navede in pojasni razloge za nastajanje razlik v premoženju, družbeni moči in ugledu

- ob slikovnem gradivu spoznava materialno in duhovno kulturo v posameznih dobah prazgodovine

- analizira zemljevid, poišče večja arheološka najdišča posameznih  prazgodovinskih dob na našem ozemlju in sklepa o poseljenosti prostora;

- ob slikovnem gradivu spoznava ustvarjalne dosežke ljudi v prazgodovinskih dobah na našem ozemlju

Paleolitske, mezolitske in neolitske kulture

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Življenje v kovinskih dobah

 

Duhovni svet človeka

Naši kraji v prazgodovini

 

 

 

 

 

 

 

muzej

 

 

 

 

 

 

 

umetnost

obisk lokalnega muzeja

 

 

 

 ZGODNJE VISOKE KULTURE

- s pomočjo kronološke tabele in zemljevida opredeli čas in prostor nastanka  prvih “visokih kultur”

- ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti  gospodarskih) dejavnikov na začetek  prvih civilizacij ob velikih rekah

- pojasni značilnosti in pomen irigacijskega poljedelstva (ob primeru Egipta  ali Mezopotamije)

- ob zemljevidu poda sumaren pregled   razvoja posameznih civilizacij (civilizacijskih območij: Egipt, Mezopotamija, Fenicija, Izrael, Indija, Kitajska)

- primerja gospodarski razvoj posameznih orientalskih družb in poišče  razlike  in posebnosti

- razloži  ržavno organizacijo in vzroke za različnost

- ob slikovnem gradivu in besedilih razloži družbeno podobo (razslojenost),  življenje, delo in položaj pripadnikov različnih družbenih skupin (vladar,   svečeniki, uradništvo,vojska, kmetje, nesvobodni, moški, ženske, otroci)

- navede in ovrednoti najpomembnejše  dosežke najstarejših civilizacij (na področju astronomije, koledarja,  medicine, tehnike, vojne tehnike,  prava, književnosti in umetnosti)  in  poudari specifičnost razvoja po posameznih področjih

- na konkretnem primeru (npr. Egipt, ali Mezopotamija) spoznava razvoj poglavitnih umetnosti

- navede razloge za nastanek pisave (razvoj od podobopisa do črkopisa) in pojasni njen pomen za ohranjanje vedenja kasnejšim generacijam

- zna razložiti pojme antropomorfizem,  politeizem, monoteizem in vlogo religije v življenju ljudi in v umetnosti  

Začetki in razvoj prvih civilizacij

 

 

 

 

 

 

 

 

Izbrane podobe iz življenja pokulturno-kulturnih območjih

Kulturna dediščina najstarejšihcivilizacij

 

 

Religija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

umetnost

 

 

 

 

 

 

 

 GRŠKA  CIVILIZACIJA

- ob zemljevidu našteje kulturne centre  bronaste dobe v egejskem prostoru (Kreta, Mikene, Troja) in opiše ter primerja življenje različnih družbenih slojev

- ob slikovnem gradivu pojasni značilnosti kretske in mikenske kulture

- analizira zemljevid in pojasni čas ter  prostor naselitve grških plemen na jug Balkanskega polotoka, na egejsko  otočje in na obalo Male Azije (mala grška kolonizacija)

- ob izbranih odlomkih besedil iz Iliade  in Odiseje spoznava življenje Grkov do 8. stol. pr. Kr. (družbena struktura  in organizacija)  

- opiše značilnosti najstarejše grške religije (grške predstave o nastanku  sveta in bogov) in pojasni razloge za veliko število mitov, pripovedk in preročišč v grškem svetu in življenju

- navede in pojasni povezovalne prvine med Grki (vera, jezik, pisava, igre v Olimpiji)

- navede in pojasni razloge za izseljevanje (velika grška kolonizacija  med 8. in  6. stoletjem pr. Kr.), analizira zemljevid  in ugotovi območja grške kolonizacije; izpiše krajevna imena, ki še danes spominjajo na ta proces

- ovrednoti pomen grške kolonizacije za  gospodarski in kulturni razvoj polisov in razvoj poznejših civilizacij na tem območju

- pojasni, zakaj je v Grčiji nastala množica političnih tvorb - polisov, navede in pojasni značilnosti mestnih držav  (težnje po avtarkiji, avtonomiji)

- ob zemljevidu prikaže naravne pogoje in možnosti za razvoj Aten; pojasni spreminjanje atenske gospodarske, socialne in politične podobe

- ob odlomkih besedil spoznava in vrednoti pomen Solonovih reform pri  reševanju gospodarske in politične krize

- razloži razvoj atenske ustavne ureditve in demokracije (Solon, tiranija, Klisten, Periklej) in odraz v življenju in položaju posameznih slojev

- izpostavi posebnost špartanskega polisa, (tradicionalna vojaška skupnost,  aristokratska ureditev)

- primerja gospodarstvo, družbo in politično ureditev v Atenah in Šparti

- primerja vsakdanje življenje posameznih družbenih skupin v grških polisih in zapiše ugotovitve

- ob zemljevidu ponovi podatke o nastanku in obsegu perzijske države,  spozna njeno ureditev in navede vzroke za spopad z grškimi polisi

- ob zemljevidu kratko opiše potek vojne,  grško obrambo in odnos do svobode   (neenotnost stališč do Perzijcev; problem strategije) in spozna družbene spremembe v tem času (uveljavljanje meščanov)

- pojasni vzroke in posledice atensko-špartanskih nasprotij po vojnah s Perzijci

- navede najvidnejše dosežke Grkov v znanosti, arhitekturi, slikarstvu in   književnosti

- ob odlomkih (Herodot, Tukidid) spozna   razvoj zgodovinopisja in ovrednoti njegovo vlogo

- ovrednoti pomen grške kulture za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov

- pojasni pogoje za uresničevanje pan- helenske politike (novo obdobje vojaške taktike, oslabelost grških polis) in njene posledice

- analizira zemljevid in prikaže nastanek  makedonskega imperija (težnje Aleksandra Velikega po odkrivanju in osvajanju sveta)

- ovrednoti pomen Aleksandrove države pri spajanju in prepletanju različnih kultur vzhoda in zahoda; razloži značilnosti in pomen helenistične kulture (znanost, umetnost, urbanizem, muzeji in knjižnice) 

- pojasni gospodarski razvoj v obdobju helenizma

Kreta, Mikene, Troja

 

 

 

 Homerska Grčija :

  • preseljevanje in naseljevanje Grkov, grška družba

     

     

  • Grški svet bogov in mitov;     povezovalne prvine

     

  • Velika grška kolonizacija

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Mestna država - polis:

     

     

  • Atenski polis

     

  • Šparta

  • Grško-perzijske vojne in grški odnos do svobode

     

  • Grška kulturna zapuščina
    Država Aleksandra Makedonskega - obdobje helenizma

     

     

     

     

     

     

     

     

     

  •  

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL-književnost (1. l.)

     

    umetnost

     

     

     RIMLJANI

    - ob zemljevidu razloži etnično in kulturno podobo Apeninskega polotoka pred nastankom rimske države

    - spozna značilnosti etruščanske kulture in vpliv grške in etruščanske kulture na rimski razvoj

    - se seznani  z ustanovitvijo Rima (razlika med  ljudskim sporočilom in ugotovitvami arheologije)

    - opiše strukturo in organizacijo rimske   družbe v najstarejšem obdobju  (pojmi: družina - familia, rod - gens, bratstvo - kurija, pleme - tribus, populus  romanus)

    - pojasni položaj patricijev in plebejcev  (naraščajočo vlogo plebejcev, boj za   politično enakopravnost)

    - navede najpomembnejše oblastne    organe rimske republike in njihove   pristojnosti (konzulat, senat, centurijska skupščina, ljudski tribunat,  ljudska skupščina) ter opiše razloge za  kodifikacijo prava ter njen pomen

    - analizira zemljevid in prikaže širjenje  rimske nadoblasti po Apeninskem polotoku in v Sredozemlje

    - pojasni odnos Rima do zasedenih ozemelj na Apeninskem polotoku in do provinc (odnos do zemlje in prebivalstva, značilnosti uprave,  spopad in simbioza kultur)

    - utemelji gospodarske, družbene, politične in kulturne posledice nenehnih vojn

    - pojasni različne vzroke in posledice   propadanja rimskega kmečkega   prebivalstva in sklepa o gospodarski  in politični krizi ter njenih posledicah

    - pojasni značilnosti agrarno-socialnih   (brata Grakh)  ter vojaških  reform (Marij, Sula)

    - navede in pojasni vzroke za nastanek   nove oblike vladavine - triumvirat

    - opiše značilnosti Cezarjeve diktature

    - pojasni razmere, ki so vodile v oblikovanje drugega triumvirata in v novo  državljansko vojno

    - razloži značilnosti Oktavijanove  vladavine (navidezna ohranitev republike, princeps prvi med enakimi, kopičenje republikanskih služb v osebi princepsa, poenotenje imperija  in upravljanja provinc, širjenje državljanskih pravic, omilitev družbenih napetosti; vojska in uradništvo, glavna opora princepsa; unanja politika)

    - analizira zemljevid rimskega imperija v 1. stoletju po Kr. in ugotovi obseg (meje na S, Z, J in V)

    - razloži pojem romanizacija, navede glavne nosilce širjenja in poišče razloge za razlike v v intenzivnosti romanizacije med vzhodnimi in zahodnimi provincami  ter posledice le-teh

    - razloži gospodarski razvoj v Avgustovem obdobju in nastanek novih socialnih skupin

    - ob virih opiše družbeni položaj in   vsakdanje življenje različnih socialnih slojev v mestu (bogataši, reveži, osvobojeni, sužnji) in na podeželju (latifundisti, kmetje, koloni, sužnji)

    - pojasni namen in pomen cirkusov in  amfiteatrov - klica "panem et circenses"

    - spozna vplive etruščanske in grške religije na rimsko

    - ob slikovnem gradivu spozna značilnosti rimske kulture, zlasti njeno uporabnost na različnih področjih življenja

    - navede največje dosežke rimske civilizacije v znanosti,  pravu, zgodovinopisju  in književnosti

    - ovrednoti pomen rimske kulture za poznejšo evropsko civilizacijo

    - pojasni družbeno in duhovno podlago pojava krščanstva (zgodovina Izraela, nezadovoljstvo judov z rimsko nad oblastjo, pričakovanje Mesije, odziv judov in Rimljanov na Jezusovo  delovanje)

    - opiše značilnosti krščanstva v prvih stoletjih (versko-socialna sporočila;  od preganjane do državne religije)

    - razloži družbene in gospodarske razmere po Avgustu do konca principata  (usihanje suženjske delovne sile, rast brezposelnosti, veliki stroški uprave in obrambe, poglabljanje krize na  podeželju);

    - pojasni vzroke za poglabljanje gospodarske in družbene krize v 4. in 5.  toletju in reformne poskuse cesarjev   (Dioklecijan, Konstantin, Teodozij), da  bi jo razrešili

    - ob zemljevidu prikaže vpade barbarskih ljudstev, obrambo, razdelitev imperija na dve državni polovici in propad zahodnorimskega cesarstva

    - ob zemljevidu ugotovi, kdaj in od kod  se je širila rimska oblast na naše ozemlje, ugotovi upravno razdelitev in pojasni pomen našega ozemlja za rimske gospodarske in osvajalne namene

    - opiše vpliv rimskega obdobja na življenje staroselcev (napredek gospodarstva - obrti, prometa; verski in kulturni vpliv)

    Apeninski polotok in njegovi prebivalci

    Nastenek Rima in čas rimskih kraljev

     

    Rimska republika:

  • Oblastni temelji

  • Razvoj rimske države v imperij

  • Socialna nasprotja in  poskusi reform

     

    Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij

    Rimsko cesarstvo - principat:

  • Avgustov principat

     

     

  • Iz življenja Rimljanov

    Rimski svet bogov, znanosti in kulture

     

    Začetki krščanstva

     

     

     

     

     

     

    Poznoantično rimsko cesarstvo

     

     

    Naši kraji v rimskem obdobju

     

  •  

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL-književnost (1.l.)

    latinski jezik

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    obisk muzeja ali lokalnega arheološkega najdišča

     

     

     ZGODNJI SREDNJI VEK

    - pojasni vzroke za preseljevanje ljudstev (Huni, Germani, Slovani, Avari)

    - navede in pojasni posledice preseljevanja (gospodarske, družbeno-politične  in kulturne) in odnose med starimi in novimi naseljenci

    - ob zemljevidu razloži novo politično podobo Evrope (nove države) po germanskih in slovanskih selitvah

     - pojasni družbeni razvoj Frankov po  naselitvi v Galiji (stapljanje elementov stare in nove družbe, razvoj v najmočnejšo "barbarsko državo” na ozemlju zahodnega rimskega imperija)

    - pojsni postopno nastajanje fevdalnih   odnosov in podložniških razmerij

    - pojasni razloge za začasen gospodarski in kulturni zastoj evropskega zahoda po propadu zahodnorimskega cesarstva  (čeprav trgovski in obrtni stiki z vzhodom v merovinškem obdobju niso povsem zamrli)

    - razloži nastajanje in značilnosti fevdalne družbene hirarhije, značilne za frankovski tip fevdalizma, organizacijo in gospodarstvo zemljiškega gospostva

    - opiše osnovne značilnosti karolinške države (kralj-cesar; uprava in vojska meje - do kod je segal frankovski vpliv; družbena stanovska in vojaško politična hirarhija)

    - razloži vlogo Cerkve v zgodnjem  srednjem veku

    - pozna temeljne značilnosti karolinške  renesanse (prenova duhovnega življenja; srednjeveška pismenost in šolstvo; arhitektura; samostanske šole v krščanskem svetu)

    - navede razloge za razpad karolinškega cesarstva in posledice (politična drobitev Evrope; uspešni vpadi "novih  ljudstev  Madžari, Vikingi, Saraceni ")

    - navede razloge, ki so Bizancu omogočili brez večjih izgub preživeti prve "velike selitve ljudstev" in razloži vzpon Bizanca v dobi cesarja Justinijana (razvoj v sredozemsko   velesilo, teme, despotizem, cezaro papizem, zakonik, kultura)

    - analizira zemljevid in opredeli prostor    "prednikov južnih Slovanov" (Hrvatov, Srbov, slovanskih Makedoncev)  in njihovih zgodnjih državnih jeder

    - ob zemljevidu opredeli domovino  Arabcev in pojasni značilnosti življenja pred nastankom države pojasni začetek islama in njegov  pomen v takratnem arabskem svetu

    - ob zemljevidu razloži širjenje islama,   (arabska osvajanja, spremembe v   sredozemskem prostoru, odnos do  podrejenih ljudstev, njihove vere in kulture)

    - ob slikovnem gradivu in odlomkih besedil spoznava značilnosti arabske kulture (nadaljevanje vzhodnorimskih izročil, prenos znanstvenega bogastva antike) in navede dosežke na  področju znanosti in ladijske tehnike

    - analizira zemljevid in prikaže naselitveni prostor "prednikov" Slovencev in pojasni nastanek in razvojne značilnosti Karantanije (družba, organnizacija gospodarstvo; nastajanje fevdalnih odnosov)

    - pojasni širjenje krščanstva in navede   cerkvena središča (Salzburg, Oglej,   samostani), pomembna za širjenje krščanstva

    - pojasni zgodovinske okoliščine, ki so  povzročile izgubo karantanske samostojnosti

    - označi zgodovinske okoliščine nastanka Spodnje Panonije in  vrednoti misijonsko delo Cirila, Metoda in njunih učencev na verskem ter kulturnem področju

    - ob zemljevidu opredeli naselitveni prostor zahodnih in vzhodnih Slovanov (Moravci, Čehi,  Poljaki, Rusi)  in izpostavi vlogo Rima in Carigrada pri širjenju krščanstva

    - ob tematskem zemljevidu poda sumaren pregled razvoja Evropejcem znanih in manj znanih območij v drugi polovici prvega tisočletja (Kitajska, Afrika, Srednja Amerika)

    Spremenjena podoba Evrope po razpadu rimskega imperija

    Trije duhovnocivilizacijski  krogi:

  • Evropski zahod  5. - 8. stol.

    Evropa v karolinškem obdobju:

  • Novi gospodarski temelji

     

  • Karolinška država

        Karolinška renesansa

        Razpad karolinškega cesarstva

  • Bizanc  v dobi Justinijana

    Južni  Slovani  na Balkanskem polotoku

     

  • Islam in Arabci, arabska   kultura

     

     

    Med Slovani v Vzhodnih Alpah

     

     

     

     

     

    Naselitveni prostor Slovanov (zahodnih in vzhodnih)

    Neevropski svet (Kitajska, Afrika, Srednja Amerika)

  •  

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL-književnost (1.l.)

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL-književnost (1.l. - Brižinski spomeniki)

     

     

     

     

    2. letnik

    EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

    Cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    - razloži politični zemljevid Evrope po razpadu frankovske države

    - poda sumaren pregled razvoja  zahodnoevropskih držav v času od  10. do 12. stoletja (Anglija, Francija,  Španija)

    - razloži pojem fevdalna razcepljenost

    - analizira zgodovinski zemljevid in   opiše politično podobo Nemčije ter   Italije

    - analizira zemljevid in opredeli začetek slovanskih držav (Češka, Poljska,  Kijevska Rusija) in Ogrske ter pojasni  temeljne značilnosti njihovega razvoja (odnos s sosedi, notranje razmere)

    - analizira zgodovinski zemljevid, ugotovi obseg Bizanca in navede  temeljne značilnosti razvoja (proniarski  sistem, zunanja nevarnost)

    - spozna pomen bizantinske kulture  in vlogo Bizanca v srednjem veku

    - ob zemljevidu pojasni osamosvojit-  vene težnje južnih Slovanov in  razmere, ki so omogočile nastanek  južnoslovanskih državic

    - ob zgodovinskem zemljevidu in ča-  sovnih preglednicah spozna sočasna  dogajanja (glede na evropsko zgodovino) v Aziji (Kitajska, Indija,  Japonska) in Srednji Ameriki

    - ob slikah in virih opiše položaj  podložnika

    - razloži napredek kmetijske tehnike  in ovrednoti uveljavljanje triletnega  kolobarjenja

    - pozna prednosti odpravljanja pridvornega gospodarstva in oblikovanja  kmetij

    -  pojasni vlogo plemstva in duhovščine (različna struktura, različen položaj in vloga, vpliv na državno politiko);

    - ob slikovnem gradivu opiše življenje na gradovih

    - pojasni cerkveni razkol in oblikovanje  zahodne - katoliške  ter vzhodne  -  pravoslavne - Cerkve in ve, kje je bilo njuno stičišče

    - pojasni kulturno, politično in gospodarsko vlogo Cerkve; spozna vzroke in cilje clunyjskih reform

    - spozna vlogo Cerkve in samostanov  v gospodarskem, socialnem, političnem, znanstvenem in kulturnem razvoju v srednjem veku; zna našteti najpomembnejše samostane na Slovenskem in njihov vpliv

    - navede in pojasni vzroke in  posledice investiturnega boja

    - pozna poglavitne razloge za   križarske vojne in cilje le-teh

    - ovrednoti gospodarske in kulturne  vplive, ki so prišli v Evropo s  križarskimi vojnami; seznani se tudi   z negativnimi stranmi križarskih vojn

    - pojasni nastajanje srednjeveških mest;  primerja antično in srednjeveško  mesto ter zapiše razlike

    - pojasni gospodarsko dejavnost srednjeveških mest, ob zemljevidu razloži razvoj trgovine in obrti ter odnos med mestom in podeželjem

    - ob odlomkih virov pojasni mestno  samoupravo, položaj meščanstva in  vsakdanje življenje

    - spozna položaj židov v zahodnoev-  ropskih državah (vključenost v mednarodno in lokalno trgovino, finančna dejavnost) in vzroke za pojav antisemitizma ter za izgon židov iz zahodnoevropskih držav v visokem srednjem veku

    - ovrednoti vlogo mest pri centralizaciji fevdalnih monarhij

    - spozna  razgledanost in pismenost  (izobraženost) posameznih družbenih slojev

    - spozna etični, znanstveni in kulturni razvoj v srednjem veku

    - razloži pomen šolstva in prvih  univerz v srednjeveški Evropi

    - pojasni značilnosti srednjeveške  miselnosti in poišče zvezo med  načinom življenja različnih družbenih slojev in različnimi oblikami  kulture  (sholastika, viteška kultura, ljudska  kultura, meščanska kultura) Evropa  od  12. do 14. stoletja

    - z zemljevida razbere dežele, ki jih je prizadel mongolski vpad, in razloži posledice za Rusijo

    - navede in pojasni razloge za hiter  vzpon turške države

    - analizira zgodovinski zemljevid in  pojasni politično podobo balkanskega polotoka pred širjenjem turškega imperija

    - ob zemljevidu konkretizira turško   ekspanzijo na Balkan in v Srednje   Podonavje; navede in pojasni posle-  dice širjenja turške nadoblasti  (etnične, verske, kulturne ...)

    - razloži pojem agrarna kolonizacija  (notranja in zunanja) in pogoje, ki so omogočili njeno izvajanje in širjenje življenjskega prostora

    - navede in pojasni gospodarske,  etnične in politične posledice  kolonizacije v evropskem prostoru

    - ob odlomkih besedil spozna posle-  dice kuge - “črne smrti” -  v populacijskem razvoju 14. in 15. stoletja

    - navede in pojasni bistvene vzroke   socialnih in verskih gibanj, razloži  pojem herezija in navede najbolj  znane verske sekte ( Katari, Valdenci,  Albižani, lollardi ...) in gibanja v katoliški Cerkvi (dominikanci, frančiškani)

    - spozna razmere v katoliški Cerkvi   (shizma) in pojasni vzroke vse pogo-  stejših meščanskih zahtev po reformi Cerkve (Wiclif, Hus)

    - pojasni odpravljanje fedalne  razcepljenosti in krepitev centralne  (kraljeve) oblasti  v zahodni Evropi;

    - ob konkretnem primeru (Francija ali Anglija, Španija) pojasni delitev oblasti med monarhom in stanovi, navede in pojasni pristojnosti stanov

    - pojasni, zakaj v Nemčiji ni bilo  centralizacije državne oblasti in   navede posledice utrjevanja moči  velikih fedalcev

    - ovrednoti spremenjen odnos do  znanja

    - navede glavne tehnične izboljšave in izume med 14. in 16. stoletjem ter  pojasni njihov dolgoročni vpliv na razvoj in življenje ljudi

    - ovrednoti pomen odkritja tiska za  širjenje tiskane besede, misli in  znanja

    - razloži značilnosti založništva in manufaktur - zgodnjekapitalističnih  oblik proizvodnje

    - ob zemljevidu razloži pojem“Velika  Karantanija”, pojasni vlogo pomembnejših plemiških rodbin in nastanek  slovenskih historičnih dežel; razloži vzpon in propad grofov Celjskih in razširitev habsburške oblasti na večji del slovenskega ozemlja

    - ob zgodovinskem zemljevidu razbere, katero slovensko ozemlje je bilo pod Habsburžani, katero v okviru Beneške republike in Ogrske

    - razloži posamezne faze srednjeveške agrarne kolonizacije na Slovenskem

    - pojasni pomen srednjeveške kolo-  nizacije na Slovenskem in različne  spremembe, ki jih je povzročila v  slovenskem prostoru

    - ovrednoti nastajanje mest na Slovenskem

    - pozna kulturno življenje v tem času in spozna najpomembnejše srednje-  veške spomenike na Slovenskem

    Evropa in svet od 10.do 12. stoletja:

  • Zahodna Evropa

     

     

     

     

     

  • Vzhodna Evropa

     

     

     

     

  • Bizanc in jugovzhodna Evropa

     

     

     

     

     

     

  • Izvenevropski svet

     

     

     

     

  • Podeželje - tridelna shema evropske družbe

     

     

     

     

     

  • Cerkev (vloga,  shizma, meništvo), investiturni boj, križarske vojne

     

     

     

     

     

     

     

  • Srednjeveška mesta  in meščanstvo

     

     

     

     

     

     

     

  • Duhovni svet in miselnost     srednjega veka

     

     

     

     

  • Posledice vpadov azijskih      ljudstev (Mongoli, Turki)

       

     

     

     

  • Etnična, socialna in duhovna podoba južnoslovanskega  sveta

     

     

     

     

     

  • Populacijski in gospodarski vzpon Evrope do 14. st.

     

     

     

  • Kriza Cerkve in papeštva

        v 14. in 15. stoletju

     

     

  • Kraljestva in razvoj Evrope v Evropo držav

     

     

     

     

  • Spremembe v duhovnem obzorju, napredek  tehnike, izumi, tisk

     

     

     

  • Slovenci v visokem srednjem veku

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

  •  

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL - književnost

     

     

     

     

     

     

    umetnost

     

     

    EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK                                                          

    - ob zgodovinskem zemljevidu prikaže  vedenje  Evropejcev o drugih celinah (pa tudi Evropi) v srednjem veku

    - pojasni vzroke  in  možnosti iskanja novih poti  v Indijo 

    - razloži  evropsko osvajanje novega  sveta

    - pojasni pomen in posledice odkritij  čezmorskih dežel za na novo odkrite dežele in za dežele, ki so odkrivale svet

    - razloži značilnosti nove evropske  miselnosti

    - ob slikovnem gradivu  spozna značilnosti renesančne umetnosti

    - pojasni vpliv humanizma na razvoj  znanosti (politične in socialne teorije  moderne naravoslovne znanosti - od  Kopernika do Galileija - medicina)

    - spozna radikalne kritike fevdalnih razmer in Cerkve (Hutten in E.  Rotterdamski

    - pozna odmeve humanizma in renesanske na Slovenskem

    - opiše politične in gospodarske razmere v Evropi v 16. stoletju (inflacija, kuga, socialna diferenciacija, ograjevanje) in sklepa o vzrokih krize in poglabljanju socialnih   nasprotij

    - navede različne smeri reformacije  in primerja njihove zahteve (deželno- knežja, husitska, zwinglijanska, kalvinska, anglikanska)

    - pozna gospodarske in družbene osnove kmečkih uporov v Evropi

    - obrazloži pojem protireformacija, navede in pojasni značilnosti duhovne prenove Cerkve

    - navede in pojasni posledice obsežnih   in dolgorajnih verskih vojn za Evropo

    - ob zemljevidu pojasni spremenjeno versko podobo Evrope

    - ob zemljevidu prikaže čas osvobajanja  Rusije izpod tatarske oblasti in  njen teritorialni razvoj do 18. stoletja

    - pojasni nastanek centralizirane oblasti in carskega absolutizma

    - primerja položaj kmeta v Rusiji in zahodni Evropi

    - pojasni pomen reform Petra Velikega

    - ponovi vedenje o gospodarski podobi  slovenskega podeželja, opredeli pomen nastajanja novih socialnih slojev in opiše življenjski vsakdanjik različnih socialnih slojev

    - primerja vzroke, zahteve in organizacijo največjih kmečkih uporov in izpostavi kvalitativno rast kmečkih uporov

    - ob zemljevidu razloži razširjenost reformacije na Slovenskem in odnos  deželnega kneza in stanov do protestantizma

    - ovrednoti pomen reformacije za Slovence

    - ob zemljevidu pojasni turške vpade na Slovensko in njihove posledice  ter oblikovanje sistema protiturške obrambe  v notranjeavstrijskih deželah

    - ob zgodovinskem zemljevidu ugotovi,  katero slovensko etnično ozemlje  je bilo od 15. stoletja pod Beneško republiko; vrednoti delovanje Petra Vergerija

     

    Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta

     

     

     

     

     

     

    Humanizem in renesansa

     

     

     

     

     

     

    Reformacija in kmečki upori

     

     

     

     

     

    Protireformacija in nov duhovno-politični zemljevid Evrope

     

     

    Rusija od 14. do 17. stoletja

     

     

     

     

    Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju

     

     

     

     

     

     

     

     

    Slovenci v Beneški republiki

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL-književnost

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL-knjiž.,1.l.

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA

    - pojasni razvoj trgovine po odkritjih  čezmorskega sveta (prenos težišč  gospodarskega razvoja iz Sredozemlja na Atlantik; gospodarski dvig Nizozemske in Anglije)

    - ovrednoti nizozemsko osvobodilno vojno za razvoj Nizozemske v svetovno pomorsko in gospodarsko silo

    - pojasni angleški gospodarski in politični razvoj v 17. stoletju

    - razloži pojem absolutizem in razmere, ki so omogočile uveljavitev absolutizma v nekaterih evropskih državah

    - navede in pojasni značilnosti absolutne vladavine Ludvika XIV. in sklepa o posledicah za razvoj  Francije

    - razloži pojma merkantilizem in  fiziokratizem

    - pojasni uveljavljanje Avstrije kot  samostojne celote v nemškem cesarstvu (moderniziranje uprave, centralni uradi, dvorna pisarna, dvorni vojni svet; odpor proti centralizmu in absolutizmu)

    - oceni vlogo Avstrije v protiturški ob- rambi srednje Evrope in Dunaja v 2.   polovici 17. stoletja in pojasni razloge za nastanek vojnih krajin

    - opiše položaj krajišnikov - prve  habsburške stalne vojske (ne le za  obrambo pred Turki)

    - ob zemljevidu ugotovi širjenje Avstrije  v  Podonavje in na Balkan v začetku 18. stoletja in pojasni vpliv na uveljavljanje merkantilizma v habsburški  monarhiji (Trst in Reka - svobodni pristanišči)

    - opredeli pojave, ki so zaznamovali  življenje Slovencev v 17. in 18. stoletju (nadaljevanje kmečkih nemirov; socialna diferenciacija,  preganjanje čarovnic)

    - pojasni uveljavljanje zgodnjega  kapitalizma na Slovenskem (rudarstvo,  fužinarstvo, trgovina)

    - ob slikovnem gradivu in besedilih  spoznava značilnost in pomen kulturnega življenja v baroku (Academia Operosorum Labacensium,  jezuiti in šolstvo, J. Vajkard Valvasor)

    - ob slikovnem gradivu pojasni značilnosti baročne umetnosti

    - pojasni pojma racionalizem in  razsvetljenstvo

    - pojasni pomen razsvetljenskih idej:   naravno pravo; naravne človekove  pravice; svoboda mišljenja in vere;  svoboda razpolaganja z lastnino;  enakost pred zakonom; toleranca,  ločitev vej državne oblasti

    - spozna vpliv razsvetljenstva na vzgojne metode; ločitev vej državne  oblasti, reformo kazenskega prava in šolstva ter spreminjanje človekovega gledanja na življenje (boljša izobrazba, boljše poznavanje sveta - tudi s potovanji)

    - pojasni pojem “razsvetljeni absolutizem”

    - primerja “razsvetljene sisteme”  v  Avstriji, Prusiji in Rusiji ter ugotovi  skupne značilnosti in razlike

    - navede in pojasni bistvene reforme  Marije Terezije in Jožefa II.

    - konkretizira razsvetljenske reforme  na Slovenskem in ovrednoti njihov pomen za gospodarski, družbeni in kulturni  razvoj

    - pojasni značilnosti slovenskega  narodnega prebujenja v 18. stoletju  (Pohlin, janzenisti, Zois, Linhart, Vodnik)

    - pozna bistvene  razmere, ki so omogočile nove izume in začetek industrijske revolucije v Angliji

    - ob primerih pojasni pomen strojne  proizvodnje za razvoj novih gospodarskih panog in povečanje proizvodnje

    Začetki modernih meščanskih družb (Nizozemska, Anglija)

     

     

    Absolutizem: (Francija - Ludvika XIV.)


     

     

  • Začetek moderne Avstrije in njen razvoj do srede  18. stoletja

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Slovenske dežele do srede 18. stoletja

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Racionalizem in razsvetljenstvo

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Razsvetljene monarhije

     

     

    Življenje v slovenskih mestih in na podeželju konec 18. st.

     

     

    Začetki moderne industrije v 18. stoletju

  •  

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE

    - pojasni hiter gospodarski razvoj angleških kolonij v Ameriki v 18. st. in vzroke za osvobodilno vojno

    - analizira Deklaracijo o neodvisnosti in poudari glavne ideje

    - oceni pomen ameriške osvobodilne  vojne za razvoj ZDA in krepitev   osvobodilnih in liberalnih gibanj v Evropi in Latinski Ameriki

    - spozna položaj Indijancev in črncev v ZDA

    - pojasni gospodarske, socialne in  politične razmere v Franciji v 18.  stoletju

    - ve, da so obstajale velike razlike  znotraj stanov in pozna glavne vzroke za veliko revolucijo (glasniki sprememb so izobraženci; najvplivnejši so svobodomiselni plemiči in  meščani; največje nezadovoljstvo je v nižjih slojih vseh stanov)

    - razloži potek in rezultate revolucije  po treh stopnjah (1789-91; 1792-1794   1794-1799)

    - seznani se z jakobinsko diktaturo -  vrhuncem obračuna z resničnimi in  namišljenimi nasprotniki revolucije

    - vrednoti pomen francoske revolucije,  zlasti pri uveljavljanju novih načel, ki so ljudem vsaj v osnovi nudile enake možnosti za uspeh

    - pojasni modernizacijo državne uprave  v času Napoleonove vladavine

    - analizira zemljevid in razloži francoska  osvajanja ter vzroke antagonizma  med Anglijo in Francijo, navede  posledice za obe državi

    - pozna vzroke in pomen protifrancoskih  odporov v osvojenih deželah;

    - analizira zemljevid, pojasni nastanek,  obseg in pomen Ilirskih provinc (življenje na Slovenskem v tem času, reformni posegi)

    Ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA

     

     

     

     

     

    Počasna modernizacija Francije; revolucija

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Napoleonovo obdobje

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    3. letnik

    E  V  R  O  P  A      I   N     S  V   E   T     1   8  1   5

    Cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    - opredeli težnje dunajskega kongresa in ugotovi, zakaj popolni povratek v stari red ni bil mogoč

    - analizira zemljevid in navede večje  ozemeljske spremembe

    - pojasni delovanje svete alianse pri  “ohranjanju politične stabilnosti”

    - razloži razloge za krepitev liberalnih gibanj po dunajskem kongresu

     

    Dunajski kongres

     

    DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA    

    - analizira zgodovinski zemljevid in   opiše rast industrializacije v Angliji in  postopno širjenje na evropski celini

    - ovrednoti napredek in spremembe  v prometu, navede prednosti železnic in razloge za počasno uveljavljanje  parnikov v pomorskem prometu

    - opiše razlike v položaju kmečkega  prebivalstva v različnih evropskih   deželah

    - ob tabeli pojasni hitro povečanje  števila in spreminjanje strukture  mestnega prebivalstva

    - pojasni pojav socialne misli v prvi  polovici 19. stoletja, začetek  delavskega gibanja in značilnosti  prvih zamisli o “socialistični  preureditvi družbe”(čartizem, Owen,  Fourier, Saint-Simon, Marx)

    - spozna življenjski vsakdanjik različnih družbenih slojev in spremembe v  podobi družine (kmečke, meščanske,  obrtniške, počasno spreminjanje odnosa med starši in otroki; značilnosti otroštva in vzgoje)

     

    Širjenje industrializacije in komunikacijskih povezav

     

     

     

    Podeželje   in  mesta v prvi polovici 19. stoletja

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM                                                                                    

    - pojasni razmere, ki so vplivale na začetek in razvoj narodnih gibanj v Evropi in svetu v prvi polovici 19. stoletja

    - preuči politični zemljevid “Nemške   zveze” v prvi polovici 19. stoletja in  izpostavi ugotovitve (obseg, politična  razcepljenost, vloga Avstrije in Prusije)

    - razloži značilnosti nemškega nacional- nega gibanja in pomen nastanka carin-  ske zveze

    - analizira zemljevid Italije po dunajskem kongresu in pojasni značilnosti italijanskega narodno-združevalnega in osvobodilnega gibanja pred letom 1848

    - navede in pojasni razmere, ki so  pospešile osvobodilna gibanja narodov  v turškem imperiju in konkretizira  rezultate teh gibanj na Balkanu

    - ob konkretnem primeru pojasni  odnose velesil do osvobodilnih gibanj  na Balkanu in sklepa o posledicah  tujega vmešavanja  in  umikanja  turške vladavine z Balkana

    - razloži razmere, zaradi katerih se je   industrializacija - v primerjavi z   zahodnoevropskimi državami - v Avstriji  počasneje uveljavljala

    - ob zemljevidu prikaže razlike v   industrijskem razvoju med posamez- nimi deželami habsburške monarhije   (bolj razvite dežele in dežele, ki so      zaostajale)

    - analizira zgodovinski zemljevid in  pojasni narodno strukturo habsburške monarhije ter njeno upravno ureditev v  prvi polovici 19. stoletja

    - ovrednoti začetek narodnokulturnih  gibanj nenemških narodov habsburške  monarhije

    - pojasni gospodarske in družbene raz-  mere na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja

    - opiše značilnosti narodnega prebujenja pri “Slovencih” v prvi polovici 19. stol. in loči pojme pokrajinska, narodna in državna zavest

    - zna opredeliti in ovrednotiti delo  Prešernovega in Bleiweisovega kroga

    - pridobi bistvene informacije o nastanku in značilnostih ilirskega gibanja ter narodnega preporoda pri Srbih

    Nacionalna zavest in nacionalna gibanja v prvi polovici 19. stoletja

     

     

     

     

     

    Narodi pod turško oblastjo v prvi polovici 19. stoletja

     

     

     

     

     

    Avstrija in slovenski svet
    1815 - 1848

     

     

     

     

     

    Slovenci v prvi polovici 19. stoletja

     

     

     

     

     

     

    Ilirsko gibanje

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL-književnost (2.l.)

     

     

     

     

     

    REVOLUCIJE  1848

    - pojasni razmere , ki so sprožile revolucijo v  različnih delih Evrope in navede glavne zahteve posameznih družbenih slojev

    - spozna in pojasni različne zamisli  o  združitvi Nemčije (velikonemški, malo-  nemški program; frankfurtski “vsenemški  parlament)

    - opiše potek in zahteve revolucije v italijanskih državicah

    - ponovi (ob zemljevidu) svoje vedenje o  narodni, verski  in gospodarski različnosti habsburške monarhije

    - konkretizira narodne zahteve v  revoluciji  (Češka - pomen vseslovanskega kongresa v Pragi , Madžarska,  Hrvaška ...)

    - ovrednoti zemljiško odvezo - zadnje   dejanje v odpravljanju fevdalizma

    - razloži revolucionarno gibanje na  Slovenskem (vključenost in zahteve  različnih slojev; Zedinjena Slovenija)

    - razloži in ovrednoti dosežke revolucij- pozna razlike med državami, v  katerih so bile revolucije in tistimi, v katerih revolucij ni bilo

    Narava revolucij 1848 v Franciji, Nemčiji, Italiji

     

     

     

    Revolucija v habsburški monarhiji

     

     

     

    Slovenci v revoluciji 1848

     

     

    Dosežki revolucij

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    GOSPODARSKI  RAZVOJ V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

    - navede dejavnike, ki so vplivali na hiter razvoj industrializacije, primerja in poišče razlike med prvo in drugo dobo industrializacije

    - analizira zemljevid  "industrijska  revolucija v Evropi" in tabelo o  gospodarski razvitosti ter ugotovi najbolj razvita področja (države)  v Evropi in razlike v smeri Z -V, S - J

    - ob tabeli navede pomembnejše tehnične in tehnološke pridobitve (novi izumi, napredek v kemiji, železarstvu, vojni tehniki, medicini, komunikacijah) in sklepa o njihovem pomenu

    - ovrednoti pomen napredka v prometu in komunikacijskih sredstvih  ter vse večje povezanosti sveta; izpostavi pozitivne in negativne posledice sprememb v prometu

    - pojasni posledice neizprosne konkurence (nastajanje monopolov, različni načini povezovanja, značilnosti, različen tempo nastajanja v različnih državah)

    - pojasni razloge za državno poseganje v gospodarski razvoj (pospeševanje  investicij v težko industrijo, bančništvo,  uvajanje zaščitnih carin ...)

    - pojasni vzroke in posledice propadanja kmečkega prebivalstva, zlasti v srednji Evropi (agrarna kriza, odškodnina za zemljiško odvezo, propadanje obrti in prevozništva)

    - opiše napredek kmetijske tehnike in  razloge za počasno uveljavljanje  kmetijske mehanizacije v Evropi;

    - opiše videz novih mest in mestnih četrti (nebotičniki, železobeton, gradnja, podzemna železnica - London že 1863; razsvetljava; stanovanja pa še vedno ne poznajo tekoče vode, kanalizacije; revna predmestja ...)

    - opiše nastajanje novih meščanskih  družbenih slojev (menedžerji, obrtniki,  nameščenci, uradniki, delavstvo in mestna revščina)

    - opiše življenjske razmere in položaj  delavstva

    - ob gradivu spozna glavne miselne tokove in odraz družbenih razmer v umetnosti

    Druga faza industrializacije in povezovanje sveta

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     Zmaga velike trgovine in velike industrije

     

     

     

     

    Nova podoba podeželja in mest

     

     

     

    Umetnost

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL -kniževnost,

     

     

    MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO 1850 - 1870

    - ob primeru Avstrije razloži pojem  neoabsolutizem ( razmere po zlomu  revolucije 1849, razlike med starim in novim absolutizmom)

    - opiše položaj na Slovenskem v obdobju neoabsolutizma (zatiranje nacionalnega gibanja - konec društev; gospodarstvo; napredek v izgradnji železnice, kriza podeželja)

    - ob primeru Francije Napoleona III. pojasni značilnosti avtoritarizma kot  posebne oblike diktature velike buržoazije

    - razloži značilnosti pruskega režima (vpliv junkerjev, moč in pristojnosti kralja in kanclerja)

    - ob primeru Anglije spozna razvoj parla-  menta v moderno predstavniško telo  (parlamentarna demokracija, širjenje  volilne pravice)

    - pojasni nastajanje modernih političnih  strank in uveljavljanje parlamentarizma  v Evropi konec 19. in na prehodu v 20.  stoletje

    - pojasni razmere, ki so vplivale na  postopno spreminjanje odnosa med  državo in Cerkvijo (industrializacija,  krepitev meščanstva, izobraženstva) in različne poglede na meščansko družbo

    - na zemljevidu Evrope ugotovi  enonacionalne in večnacionalne države v Evropi

    - pozna razliko v urejanju narodne prob-  lematike v različnih večnacionalnih  državah

    - seznani se s problematiko malih narodov in etnij v okviru večinoma enonacionalnih držav (npr. Irci, Baski ...)

    - analizira zgodovinski zemljevid in nave-  de značilnosti politične podobe Nemčije in Italije sredi 19. stoletja

    - ob zemljevidu prikaže problem združevanja Nemčije (nasprotje Avstrija -   Prusija, premagovanje deželnega -  domoljubja, Bismarckova strategija)

    - ob zemljevidu prikaže potek združeva-  nja in osvobajanja Italije 1859-70 in  spozna, da je bila v tem procesu tudi  Beneška Slovenija vključena v  italijansko državo

    - ovrednoti nastanek obeh novih držav  za njun razvoj in spremembo razmerja med silami v Evropi;

    - pojasni razmere v obkoljenem Parizu  1870/71 in druge vzroke za pariško  vstajo; razloži organizacijo in vlogo novo izvoljene pariške komune

    - primerja upravno razdelitev na dežele  in nacionalno strukturo države ter navede ugotovitve, poimenuje narode z državnim izročilom in tiste, ki se na tako izročilo ne morejo sklicevati

    - razloži vzroke za padec neoabsolutizma in primerja ureditev države ter položaj narodov po oktobrski diplomi in februarskem patentu

    - pojasni razmere, ki so pripeljale do dualistične ureditve monarhije in  konkretizira značilnosti in posledice  dualizma

    - pojasni, v čem so bile razlike v življenju   dežel avstrijske in ogrske polovice  monarhije

    - pozna gospodarsko odvisnost Hrvaške   od Ogrske in vlogo železnic pri madžarizaciji

    - ovrednoti delovanje škofa Slomška,  čitalnic in društev pri širjenju slovenske  narodne zavesti in uveljavljanju  slovenščine

    - razlikuje pojma mladoslovenci in staro-  slovenci ter pojasni različna videnja slo-  venske narodne stiske v 60. letih ( ma-  riborski program, taborsko gibanje)

    - analizira zemljevid taborskih gibanj in   pojasni, zakaj jih je bilo največ v obmej-  nih delih in zakaj so tabori pomenili vrhunec slovenskega liberalizma

    Različne oblike vladavine v Evropi (kratka primerjava):

  • neoabsolutizem

     

  • avtoritarizem

     

  •  parlamentarizem in nastajanje modernih  političnih strank

     

  • Cerkev in država,

     

     

     

       Moderni nacionalizem

     

     

     

     

    Združitev Nemčije in Italije

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Pariška komuna

     

     

     

     Avstrija - prehod iz neo-absolutizma v parlamentarno dobo

     

     

     

     

     

  • Razlike v življenju avstrijske in ogrske polovice monarhije

     

  • Slovensko narodno-politično organiziranje v  v 60. in 70. letih

     

     

     

     

     

     

     

     

     

  •  

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    VPRAŠANJE O MEJAH RAZVOJA

    - seznani se z vprašanjem emancipacije žensk

    - spozna razloge za zmanjšanje vloge  liberalizma in konservativizma konec  stoletja

    - pojasni nastanek novih agresivnih  ideoloških konceptov in razloži pojme: rasizem, antisemitizem, sionizem,rasna in ideološka nestrpnost

    - opiše položaj delavstva in razmere, ki so vplivale na razcep v delavskem gibanju, navede uspehe sindikatov (socialne reforme, delovni čas, zaščitna zakonodaja)

    - ovrednoti zmago Severa v ameriški v secesijski vojni za gospodarski, politični in ozemeljski vzpon ZDA

    - analizira zemljevid Rusije v 19. stoletju  (obseg, nacionalna struktura); pojasni  problematiko odprave tlačanstva in  uveljavljanja kapitalizma

    - pojasni značilnosti ruske nacionalne misli za Aleksandra II. (rusifikacija; interesna politika, odpori - Poljska 1863)

    - pojasni pojem “vzhodno vprašanje” in  na kratko opiše izid krimske vojne  (razmerja sil, odpiranje trgovskih poti  vzhodu, nove države na Balkanskem  polotoku)

    - pojasni posledice vse večje odvisnosti  Turčije od  različnih interesov evropskih   držav (gospodarski in politični vpliv,   vlaganje kapitala)

    - analizira zgodovinski zemljevid in  navede večje teritorialne spremembe  po berlinskem kongresu in sklepa o  posledicah vse večjega angažiranja  Avstro-Ogrske in Rusije na Balkanu

    - spozna oblikovanje moderne Srbije  po berlinskem kongresu

    - razloži pojem gospodarska kriza in  vzroke za izbruh krize leta 1873 v  industriji in na podeželju

    - ob virih in slikovnem gradivu spozna  bistvene posledice in človeške stiske,  ki jih je povzročila kriza

    - analizira zemljevid in pojasni  vzroke  za nadaljevanje  evropske ekspanzije v 19.stoletju ter konkretizira posesti  evropskih držav

    - pojasni odnos med metropolo in   kolonijami (kaj so kolonialne sile pričakovale in kaj so dobile; ali je kolonija  dobiček ali strošek)

    - pojasni pomen reform na Japonskem  1868 za moderno državno ureditev in  gospodarski vzpon Japonske

    - se seznani z vprašanji Kitajske (za-  ostajanje v razvoju, tuj pritisk; Sun   Jatsenovo gibanje)

    - navede glavne značilnosti gospo-  darskega razvoja v drugi polovici  19. stoletja; (koncentracija kapitala -  razvoj gospodarskih središč, glavne industrijske panoge, KID,TPD)

    - pojasni položaj slovenskega kmeta in  delavca (agrarna kriza, družbena raz-  slojenost vasi in izseljevanje ...)

    - ovrednoti Vošnjakovo in Krekovo delo pri reševanju socialne stiske

    - ovrednoti širjenje volilne pravice   (reforme 1882,1896,1907) v Avstriji  in   vstop nižjih socialnih slojev na politično   prizorišče

    - navede in pojasni značilnosti  t. i.   obdobja slogaštva

    - pozna večje politične stranke na Slovenskem

    - razloži razloge, glavne nosilce in  posledice načrtnega tujega (nemškega  in italijanskega) narodnega pritiska

    - ovrednoti uveljavljanje slovenščine v  srednjih šolah, kulturi in znanosti  ter  pojasni različen položaj slovenščine v  slovenskih historičnih deželah

    - ve, da so se osrednji deli slovenskega  prostora v tem času slovenizirali

    - pozna večje dosežke slovenske  kulturne in znanstvene ustvarjalnosti

    - pozna vidnejše in v svetu poznane  slovenske znanstvenike in umetnike

    Nova politična podoba Evrope po letu 1870

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    ZDA po secesijski vojni

     

     

     Rusija po odpravi tlačanstva

     

     

     

     

    Turčija in Jugovzhodna Evropa

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Gospodarska kriza 1873

     

     

     

     

     

     Kolonialna politika evropskih držav

     

     

     

     

     

    Jugovzhodna Azija
    (Japonska, Kitajska)

     

     

     

    Slovenci v Avstriji po letu 1870

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL-književnost (3.l.), umetnost

     

     

     

     

     

     

     

     

     VSE  BLIŽE SVETOVNI VOJNI

    - pozna velike sisteme zvez (bloke), ki so se oblikovali pred prvo svetovno vojno

    - pojasni, zakaj je bil Balkan po berlinskem kongresu most na Bližnji vzhod in največje krizno žarišče pred prvo svetovno vojno, hkrati imenovano tudi “sod smodnika”

    - našteje območja, na katerih so se   interesi velesil na Balkanu in interesi  balkanskih državic najbolj križali

    - analizira zemljevid in pojasni vzroke in  posledice balkanskih vojn

    - navede in pojasni vzroke še drugih  večjih kriz v svetu pred prvo svetovno  vojno (maroški krizi, rusko-japonska  vojna)  in kako so bili rešeni

    - pojasni odnos do Avstrije in njenega  obstoja - glavne značilnosti programov:   trializem, avstromarksistični koncept  protiavstrijska stališča - prepo-  rodovci, jugoslovansko vprašanje

    Boj za vpliv v svetu, bloki in krizna žarišča

     

     

     

     

     

     

    Slovenci pred prvo svetovno vojno

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    4. letnik

    P R V A   S V E T O V N A   V O J N A

    Cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    - analizira zgodovinski zemljevid  in  ponovi svoje vedenje o sistemih zvez pred prvo svetovno vojno

    - pojasni bistvene vzroke za svetovno vojno in loči pojma vzrok  ter povod

    - analizira zemljevid začetnih vojaških operacij in sklepa, zakaj so bili načrti o hitrem koncu vojne iluzija  ter razloži pojem pozicijska vojna

    - pojasni, kako je vojna prizadela prebivalstvo, in sklepa o glavnih razlogih za naraščanje protivojnega razpoloženja (pomanjkanje, racionalizacija dobrin, žrtve, begunci, vloga ženske in otroške delovne sile)

    - ob odlomkih besedil in slikovnem  gradivu spoznava trpljenje v strelskih  jarkih

    - analizira zemljevid in pojasni širjenje vojne na nevtralne države in razloži, zakaj so ZDA vstopile v vojno na strani antante

    - pojasni vojni preobrat, zlom centralnih sil  in usodo Avstro-Ogrske

    - razloži razmere, ki so sprožile  revolucionarno vrenje v Rusiji,    navede in pojasni rezultate februar-  ske  revolucije

    - razloži vzpon boljševikov na oblast in navede cilje in rezultate miru v Brest- Litovsku

    - ve, kako so Slovenci občutili  vojno

    - razloži posledice določil Londonskega sporazuma za slovensko narodno ozemlje in vojne (soška fronta)

    - pojasni dejavnost Jugoslovanskega  kluba in Jugoslovanskega odbora ter  ovrednoti deklaracijsko gibanje

     

    Razdeljenost Evrope v dva  bloka - izbruh svetovne vojne

     

     

     

     

     

    Življenje med vojno

     

     

     

     

     

    Širjenje vojne, vojni prelom

     

     

     

     

    Revolucionarno vrenje v Rusiji

     

     

     

     

    Slovenci med prvo svetovno vojno

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    VERSAJSKA EVROPA, EVROPA NARODOV IN EVROPA RAVNOTEŽJA

    - spozna socialnogospodarske in  demogeografske posledice vojne in njen vpliv na spreminjanje miselnosti ljudi

    - primerja zemljevid Evrope pred vojno in zemljevid po njej ter pojasni novo politično podobo (nove države, nove meje novih in starih držav, mejni konflikti)

    - pozna bistvo mirovnih pogojev premagani Nemčiji in sklepa o virih novih konfliktov v Evropi

    - ovrednoti ustanovitev Društva narodov kot  sistema kolektivne varnosti - njegovo moč in nemoč

    - pozna bistvene vzroke in posledice  državljanske vojne ter tuje intervencije v sovjetski Rusiji (beli in rdeči teror, vsesplošno pomanjkanje)

    - ve, v katerih državah so bili odmevi  oktobrske revolucije najmočnejši, in  sumarno opiše revolucijo v Nemčiji in na Madžarskem

    - navede bistvene vzroke za neenotnost in razcepljenost delavskega gibanja ob koncu vojne ter sklepa o posledicah razdeljenosti med socialistično in komunistično - tretjo internacionalo

    - označi cilje in rezultate kemalističnega gibanja v razpadlem osmanskem  imperiju, notranje probleme prve turške republike (problem meja, Grki, Armenci,Kurdi)

    Pariška mirovna konferenca - nova podoba Evrope

     

     

     

     

     

     

    Povojni evropski “nered” in odmevi oktobrske revolucije

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV

    - pozna nastanek Države SHS, glavne  probleme, različne motive in interese za združitev s Kraljevino Srbijo v  Kraljevino SHS

    - pozna glavne kulturnozgodovinske,  verske in gospodarske razlike združenih ozemelj ter nakaže probleme razvoja

    - analizira statistične podatke, razloži  narodno sestavo prebivalstva in pojasni, kaj je skupna država pomenila za različne narode in njihov razvoj

    - pojasni proces centralizacije oblasti  in značilnosti strankarskega življenja

    - ovrednoti vojaška in politična  prizadevanja pri urejanju mejnih vprašanj

    - pozna posledice mirovnih pogodb v Saint Germainu, Trianonu in Rapallu za slovensko etnično ozemlje

    - razloži prednosti in slabosti novega ekonomskega prostora za razvoj  slovenskega kmetijstva in industrije

    - na osnovi statističnih podatkov izdela grafikon socialne strukture na Slovenskem in pojasni položaj in življenje posameznih socialnih slojev

    - pozna največje stranke na Slovenskem, njihovo usmeritev in politiko

    - ovrednoti najpomembnejše kulturne in šolske pridobitve na Slovenskem (univerza, SAZU, širša mreža gimnazij, dosežki slovenske znanosti in umetnosti med vojnama)

    - opiše položaj zamejskih Slovencev v prvi avstrijski republiki, Italiji in na Madžarskem

    - pojasni različna prizadevanja Slovencev za ohranitev narodne samobitnosti

     

    Kraljevina SHS v Evropi in na njenem obrobju v 20. letih

     

     

     

     

     

     

    Slovenci v Kraljevini SHS:
    boj za etnične meje

     

     

    Slovensko gospodarstvo

     

    Politična organiziranost;

    šolstvo in znanstveno-kulturne ustanove

     

    Zamejski Slovenci

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL - kniževnost

     

     

     

     

     

    ISKANJE NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI IN SVETU

    - na zemljevidu Evrope označi države s parlamentarno ureditvijo in razvito  demokracijo, totalitarne države in države z vmesnimi sistemi

    - poda sumaren pregled razvoja večjih  držav parlamentarne demokracije (VB, FR, ZDA)

    - pozna razmere, ki so omogočile nastanek  nacionalsocializma in fašizma

    - konkretizira vzpon fašizma v Italiji in njegove bistvene značilnosti

    - pojasni bistvene cilje in slabosti novih  oblik gospodarstva v Sovjetski zvezi

    - pojasni utrditev boljševiške oblasti, pojem stalinizem in življenje v sovjetskem totalitarizmu

    - pozna največje dosežke znanosti, tehnike in komunikacijskih sredstev med obema svetovnima vojnama

    - pojasni prednosti in slabosti široke uporabe novih izumov za življenje posameznih slojev in razvoj gospodarstva

    - opiše značilnosti gospodarskega razvoja v 20. letih

    - navede in pojasni bistvene vzroke za  svetovno gospodarsko krizo, ob grafu   razloži njene socialne in druge  posledice

    - spozna načine razreševanja gospodarske krize (v ZDA in drugod ) in opiše postopno oživljanje gospodarstva v 30.  letih

    - ob slikovnem gradivu spoznava največje dosežke umetnosti v 20. in 30. letih

    - razloži razmere, ki so omogočile vzpon in zmago nacizma v Nemčiji (konec ustavnega življenja in začetek političnega in državnega terorja)

    - ob odlomkih besedil in ilustrativnem  gradivu navede in pojasni glavne  značilnosti nacizma

    - ve, v katerih državah je imel fašizem  privržence in kje so se uveljavile diktature

    - spozna, da sta z diktaturo kralja   Aleksandra centralizem in unitarizem segla na vsa področja življenja in opiše oblike protesta proti unitarizmu  (punktacije razni predlogi za preureditev države)

    - spozna bistvene razloge, ki so sprožili  spor med Kvomintangom in komunisti  ter  opiše posledice državljanske vojne  za Kitajsko

    - spozna militarizacijo življenja  na  Japonskem in konkretizira njen osvajalni pohod na azijsko celino

    - pojasni cilje in rezultate Gandhijevega  “nenasilnega odpora” britanskim  oblastem

    - konkretizira nemške in italijanske  ozemeljske kršitve versajskega miru    ter sklepa o posledicah nemoči Društva narodov in popuščanja zahodnih demokracij osvajalni fašistični zunanji politiki

    - ob primeru Francije in Španije pojasni  pojem LF in značilnosti ljudskofrontne-  ga državnega modela

    - pozna razmere, ki so sprožile  državljansko vojno v Španiji, in opiše, kako so se ob španski vojni opredelile države, Društvo narodov in svetovna javnost

    - opiše politične in gospodarske razmere med Stojadinovićevo vlado (moč in nemoč centralizma, krepitev levice, hrvaško vprašanje, poskus gospodarske konsolidacije)

    - ve, da je ustanovitev Banovine  Hrvaške pomenila delitev bosansko- hercegovskega ozemlja

    - pozna bistvene značilnosti zunanje  politike - približevanje fašističnim državam - v drugi polovici 30. let in sklepa o posledicah

    Družbeni sistemi v Evropi med vojnama

     

     

     

     

     

     

     

    Napredek znanosti, komunikacijskih sredstev, ekonomski razvoj

     

     

     

     

     

    Umetnost v 20. in 30. letih

     

     

    Poraz demokracije v Nemčiji, odmevi fašizma v Evropi

     

     

     

     

     

    Kraljeva diktatura in jugoslovanski unitarizem

     

     

     

    Nekateri problemi zunaj-evropskega prostora

     

     

     

     

     

    Evropa in svet sredi 30. let

     

     

     

     

     

     

     

    Jugoslavija v 30. letih

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    književnost

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    NEIZBEŽNOST VOJNE

    - pozna povezovanje in pripravljanje fašističnih držav na vojno

    - navede in pojasni posledice dogodkov   1938/39, ki so usodno zaznamovali življenje naslednjih let (anšlus, dogovor v Münchnu, pakt Hitler-Stalin)

    Približevanje vojne

     

     

     

     

     

    DRUGA SVETOVNA VOJNA

    - analizira zemljevid in opiše potek vojne  1939-1941 (nemška, italijanska, sovjetska osvajanja) ter pojasni, zakaj je  imela Nemčija v tem obdobju vojne  velike vojaške uspehe

    - ve, da je Nemčija v vojni proti zahodu  doživela prvi večji neuspeh v angleškem zračnem prostoru, in pojasni vzroke za nemški neuspeh

    - na zemljevidu označi nevtralne države leta 1940 in razloži akcijo sil osi za širitev “trojnega pakta”

    - pojasni širjenje vojne  v JV Evropo, v SZ in na Pacifik

    - analizira bistvene točke atlantske  listine in oceni njihov pomen

    - ob odlomkih virov pojasni cilje okupacijskih sistemov, neizprosen pritisk in  teror nad civilnim prebivalstvom

    - pojasni pojem kolaboracija, vzroke za njen pojav, njene značilnosti in posledice

    - primerja cilje in oblike odporniških gibanj v evropskih okupiranih državah

    - analizira zemljevid glavnih bojišč v letih 1942/43 in pojasni vojni prelom in zlom osi Berlin-Rim-Tokio

    - ob zemljevidu poda sumaren pregled  vojnih operacij v letih 1944/45 in opiše  dokončen zlom sil osi

    - pojasni vprašanje dogovorov velikih treh o povojni ureditvi sveta

    - ob analizi zemljevida pojasni razdelitev  Jugoslavije med okupatorje in ustanovitev Neodvisne države Hrvaške

    - pojasni razmere po okupaciji (odnos do okupatorja, razkol med četniki in partizani; vprašanje nacionalnih in verskih obračunavanj; narava NOB)

    - konkretizira razdelitev Slovenije med  okupatorje in ob virih pojasni položaj  slovenskega naroda po okupaciji 

    - pojasni delovanje slovenske politike  ob okupaciji in po njej (stranke, skupine,  programi), opiše odnos meščanskega  tabora do oboroženega upora in OF

    - analizira zemljevid, ugotovi žarišča  vstaje in razvoj odpora, ob konkretnih primerih spozna reakcije okupatorjev;

    - pojasni vzroke za naraščanje ideološke in politične napetosti ter za spopad med samimi Slovenci

    - spozna pomen revolucionarnih dogajanj v okupirani Sloveniji in Jugoslaviji ter njihov vpliv na osvobodilno gibanje

    - ob ilustrativnem gradivu ugotavlja,  kako je vojna spremenila življenje Slovencev (pomanjkanje, omejevanje svobode gibanja, žrtve, taborišča, prisilna mobilizacija v nemško vojsko, tuj videz mest, stiske vasi - požiganja ...) in označi življenje na osvobojenem ozemlju

    - zna povezati vojaške in politične dogodke v letu 1943 v Jugoslaviji s sočasnimi pomembnejšimi dogajanji v svetu

    - pozna organizacijo osvobojenih ozemelj (faze v razvoju ljudske oblasti, ustanovitev AVNOJ-a) in pojasni odnos mednarodne politike do NOB

    - opiše razvoj slovenske državnosti kot dela jugoslovanske federacije

    - kritično presodi prevlado komunistov  v OF in posledice obračunavanja z nasprotniki

    - pojasni ustanovitev slovenskega dombranstva, njegov razvoj in konec

    - ob besedilih in ilustrativnem gradivu  spoznava šolstvo, kulturo in umetost med vojno na Slovenskem

    Začetek vojne, njeno širjenje in oblikovanje protifašistične koalicije

     

     

     

    Evropa med odporom in kolaboracijo

     

     

     

     

     

     

    Preobrat  v 2. svetovni vojni in dogovori o povojni ureditvi

     

     

     

     

    Razmere v Jugoslaviji po okupaciji

     

     

     

    Razmere na Slovenskem po okupaciji

     

     

     

     

     

     

     

     

    Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA  EVROPE

    - primerja odnos zmagovalcev do poražencev konec prve in druge svetovne vojne (Nürnberg, notranji obračuni v evropskih državah, razdelitev Avstrije, Nemčije, Berlina in Dunaja)

    - spozna bistvene posledice vojne (žrtve, škoda, etnične spremembe)

    - analizira zemljevid in pojasni novo  geopolitično podobo po mirovni konferenci

    - ovrednoti vlogo OZN v povojnem svetu in pri ohranjanju miru

    - razloži vzroke za poglabljanje napetosti  med prejšnjimi zavezniki v vojni in  posledice bipolarnosti in hladne vojne

    - spozna cilje in rezultate zahodne globalne strategije do SZ (Trumanova doktrina in Marshallov načrt) in razloži sovjetsko reakcijo

    - pojasni volilno zmago LF (onemogočanje večstrankarstva, obračun z nasprotniki v vojni in povojno opozicijo)

    - konkretizira posledice vojne in prizadevanja za obnovo gospodarstva  pojasni cilje in rezultate agrarne reforme in nacionalizacije

    - ob zemljevidu razloži urejanje mejnih  vprašanj na pariški mirovni konferenci   (problem severne in zahodne meje,  STO ); razlikuje pojma cona A in B Julijske krajine ter cona A in B Svobodnega tržaškega ozemlja

    - spozna vzroke razkola med Jugoslavijo  s SZ in ob virih opiše posledice grobe notranje diferenciacije (Goli otok, Grgur) in izolacije države

    - analizira zgodovinski zemljevid, navede  “vroča krizna žarišča”, ki so prerasla  v  vojne konfrontacije (korejska  vojna,   Indokina, Bližnji vzhod ...), in druge krize, ki so ogrožale svetovni mir    (berlinska, kubanska kriza ...); ob konkretnem izbranem primeru pojasni poglabljanje nasprotij in njihove posledice

    - ve, katera krizna žarišča v Evropi so bila v 50. letih rešena in kako

    - pojasni vprašanje destalinizacije v SZ in državah vzhodnega bloka (neuspeli odpor vzhodnih držav sovjetizaciji in tesni odvisnosti od SZ)

    - pojasni značilnosti notranjepolitičnih razmer  v ZDA (antikomunizem - makartizem - “ameriški način življenja”, problem rasne segregacije)

    - pojasni pomen leta 1968 v svetu in različnost zahtev študentskih nemirov na Vzhodu in Zahodu ter v Jugoslaviji

    - pozna največje dosežke znanosti po drugi svetovni vojni (medicina, kemija, ekektronika, dosežki vesoljske tehnologije) in pojasni posledice tekmovanja med velikima silama v prodiranju v vesolje

    - ovrednoti pomen in vpliv novih množičnih medijev  ter umetnih snovi na vsakdanje življenje (pozitvne in negativne strani teh pridobitev)

    - se seznani s pomenom skokovitega napredka v prometu, zlasti letalstvu

    - analizira zemljevid in prikaže razpa kolonialnih imperijev

    - pojasni razloge in cilje povezovanja držav t.i. tretjega sveta; v osnovnih potezah opiše nastanek in cilje gibanja neuvrščenih

    - spozna značilnosti politike popuščanja napetosti

    - ob tabeli pojasni razvoj in pomen raznih povezav zahodnih držav (pozitivne in negativne strani)

    - poda sumaren pregled razvoja večjih “zahodnih držav”

    - pojasni krizo vzhodnega bloka in zakaj so reformni posegi M. Gorbačova pripeljali do razpada vzhodnega bloka in SZ

    - pozna razloge za uvedbo samoupravljanja

    - pojasni značilnosti gospodarskega razvoja od srede 50. let in vzroke nasprotij med republikami in federacijo (centralizem, federalizem, problem liberalizma na Slovenskem in Hrvaškem konec 60. in na začetku 70. let

    - pojasni cilje uvedbe delegatskega  sistema in navede njegove slabosti

    - pojasni vzroke in posledice poglabljanja gospodarske, družbene in politične krize v Jugoslaviji v 80. letih (varčevalni ukrepi, zadolže- nost, nacionalni problemi)

    - opiše dogodke v Sloveniji, ki so konec 80. in na začetku 90.let pomenili utrjevanje demokratizacije in državne suverenosti

    - pojasni potek osamosvajanja Slovenije  in njena prizadevanja za mednarodno  priznanje

    Posledice vojne (vprašanje krivde; nova geopolitična slika), OZN

     

     

     

     

     

     

     

    Hladna vojna, njene korenine in nosilci

     

     

     

     

    Povojne gospodarske in družbene razmere v Jugoslaviji

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Evropa in svet v 50. in 60. letih

     

     

     

     

     

    Upor mlade generacije 1968

     

    Od tranzistorja do Sputnika

     

     

     

     

    Tretji svet in iskanje alternative blokoma

     

     

     

    Osnovne značilnosti razvoja v svetu v 70. in 80. letih

     

     

     

     

     

    Jugoslavija v drugi polovici 20. stoletja

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Demokratizacija Slovenije in njena osamosvojitev

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    SL-književnost (4.l.)

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    naravoslovni predmeti

     

    sociologija

     

     

     

     

     

     

    geografija

     

     

     

     

     

     

    SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA

    - pozna bistvene vzroke in posledice  gospodarskih razlik med razvitimi državami in državami v razvoju

    - ob slikovnem gradivu pojasni vprašanje varstva človekovega okolja

    - poišče primere iz dnevnega časopisja o problemih industrijskih  in radioloških odpadkov pri nas

    Bogati - revni; lačni - siti

     

     

    Onesnaženo okolje

     

     

     

     

     

    2 STANDARDI ZNANJ

    Dijak:

     

     

    III.  SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

       Učni načrt s tematizirano zasnovanostjo smiselno nadgrajuje in poglablja cilje pouka zgodovine v osnovni šoli. Učna poglavja so  oblikovana na podlagi konkretnih, značilnih zgodovinskih primerov. Teme so razporejene tako, da dijaki spoznavajo in razumevajo najprej konkretna dogajanja, pojave in procese iz obče zgodovine. Sledi preučevanje domače zgodovine. Profesorji naj pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela zato upoštevajo celoten učni načrt (v vertikali), saj bodo tako uspešneje uresničevali temeljne cilje. Z večkratno obravnavo temeljnih pojmov na različnih ravneh in v različnih vzročno-posledičnih zvezah bodo zagotovili večjo uporabnost in trajnost dijakovega znanja. Z uvajanjem v razumevanje konkretnih oblik zgodovinskih dogajanj, pojavov in procesov ter njihove prepletenosti pouk zgodovine omogoča razvijanje sposobnosti za kritično zgodovinsko mišljenje in oblikovanje stališč do različnih oblik sodobnega sveta. Posamezne teme so lahko hkrati izhodišče ali pomoč pri obravnavi vsebin drugih predmetov. Načrt omogoča selektiven pristop k učnim vsebinam. V skladu s pomenom  za  razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih dobah in za razumevanje  razvoja v daljšem časovnem obdobju ter slovenske zgodovine bo učitelj nekatere teme obravnaval bolj poglobljeno, druge večinoma kot informacijo. Učni načrt torej pušča učitelju skladno z njegovo strokovno avtonomijo pravico do izbire naveč petine učnih vsebin. Pri izbiri naj učitelj upošteva predvsem tele kriterije: vertikalno povezanost vsebin, pomembnost za razumavanje razvoja (kontinuitete in diskontinuitete) v daljšem časovnem obdobju, uporabnost znanja za razumevanje bistvenih značilnosti določenega obdobja, pomen znanj za splošno razgledanost dijakov. Po metodični plati naj profesorji pri načrtovanju dela upoštevajo dejavne oblike in metode pouka, ki dijake motivirajo in razvijajo njihovo sposobnost za samostojno delo. Operativni učni cilji praviloma nakazujejo uresničevanje dejavnosti dijakov pri pridobivanju novih informacij, izbira konkretnih metod dela pa je stvar učiteljeve strokovne avtonomije in razpoložljivih učnih sredstev. Narava posameznih ciljev in vsebin narekuje metode dela (delo z zgodovinskim zemljevidom, besedilom, viri, s slikovnim gradivom, statističnimi podatki, z zgodovinsko poljudno literaturo  itd.). Profesorji ne smejo pozabiti, da namen dejavnih metod dela z uporabo učnih pripomočkov ni le nazornost pouka, ampak predvsem usposabljanje dijakov za samostojno delo in dejaven odnos do informacij, ki mu jih zagotavlja v različnih oblikah  posamezen učni pripomoček. Dijak mora spoznati smisel pravilne uporabe učnega pripomočka in iskanja bistvenih informacij (na karti, sliki itd.) ter se zavedati pomena različnih virov za spoznavanje zgodovine. Interdisciplinarne vsebine je priporočljivo obdelati tudi v obliki projektnega dela. Pri sodobnem pouku zgodovine so izrednega pomena zgodovinske ekskurzije  in obiski muzejskih zbirk, in to tako za spoznavni proces kot razvijanje pravilnega odnosa do  vrednotenja in ohranjanja kulturne dediščine. Za nazornost pouka in motivacijo sta zelo pomembni opremljenost učilnic in uporaba avdio-vizualnih sredstev. Ker so oddelki po interesih in sposobnostih heterogeni, je glede na možnosti potrebno upoštevati tudi individualne razlike. Če hoče učitelj upoštevati in izpeljati   individualizacijo, se mora seznaniti z individualnimi interesi, sposobnostmi in lastnostmi dijakov. Na osnovi spoznanj prilagaja tempo dela v skupinah in izbira učne oblike in metode krajšega samostojnega dela. Navodila - vprašanja za samostojno delo in pri testih morajo biti različnih težavnostnih stopenj, ki posamezniku omogočajo doseči skupne cilje. Pri tem je zelo pomembna ustrezna materialna opremljenost  priročne zgodovinske knjižnice (zadostno število atlasov, zbirk virov in poljudne literature).

     

      Medpredmetne povezave

      Učne vsebine in cilji predmeta zgodovina se povezujejo s poukom slovenščine (književnosti), geografije in umetnosti. Natančne povezave določenih ciljev in vsebin zgodovine z drugimi predmeti so opredeljene pri posameznih operativnih ciljih.

     

  • Slovenščina

       S poukom književnosti je povezana izbira odlomkov iz umetnostnih besedil s socialno in kulturno vsebino in odlomkov, ki prikazujejo doživljanje življenjskih razmer. Tovrstna besedila uporabljamo pri pouku zgodovine zaradi lažjega razumevanja in večje plastičnosti pri obravnavi zgodovinskih dogajanj, pa tudi pri prikazu miselnosti določenega zgodovinskega obdobja.

     

  • Geografija

       Pri uresničevanju ciljev in učnih vsebin, povezanih z značilnostmi razvoja v svetu v 70. in 80. letih, je smiselna povezava z geografijo, zlasti s temami o gospodarskem razvoju.

     

  • Umetnost

       Pri duhovnozgodovinskem prikazu določenega zgodovinskega obdobja in dosežkov v umetnosti se v smiselni povezavi zgodovina ter likovna in glasbena umetnost.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Zelo pomembno je, da se učni pripomočki uporabljajo v vseh fazah učnega procesa

    (uvajanje, pridobivanje novih vsebin, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje).

    Preverjanje in ocenjevanje naj poteka skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju. Upoštevajo naj se naslednji kriteriji:

     

    A ) Znanje in razumevanje (60 %):

          Dijak naj zna:

         - opisati, pojasniti zgodovinske dogodke, pojave ali procese;
         - izluščiti iz povedanega ali prebranega bistvene informacije o konkretnem zgodovinskem dogodku, pojavu ali procesu;
         - natančno in pravilno uporabiti ustrezne pojme in zgodovinsko terminologijo pri opisovanju oziroma pojasnjevanju dogodka, pojava ali procesa;
         - dogajanja časovno in prostorsko pravilno opredeliti;
         - primerjati pojave, dogodke ali procese, ugotoviti podobnosti in razlike;
         - poiskati vzročno posledične zveze.

     

    B) Interpretacija, argumentacija, sinteza, analiza, vrednotenje (višji cilji) 40 %.

         Dijak naj bo sposoben:

         - uporabiti različne zgodovinske vire informacij (zgodovinsko besedilo, vir, zemljevid, statistični podatek, slikovno gradivo ...) in izluščiti bistvo sporočil, oblikovati sklepe;
         - preoblikovati statistične podatke v besedno informacijo; interpretirati oz. argumentirati podatke in informacije;
         - obrazložiti kompleksnost dogajanja.

     

         Preverjanje in ocenjevanje znanja naj poteka skladno s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah. Ocenjevanje je tako ustno kot pisno. Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju preverjamo znanje, vrednotenje in uporabo znanj. Ob tem uporabljamo zemljevide, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, vire in besedila. Pisno preverjanje znanja opravljamo z nalogami objektivnih vrst, ki pokrivajo vse ravni zahtevnosti in poleg znanja preverjajo tudi veščine in spretnosti. 

     

    V. VIRI

    Analiza stanja in predlogi za spremembe. Prispevki k prenovi gimnazijskega izobraževanja. Zavod RS za šolstvo: Ljubljana, 1996.

    History in the National Curriculum. Velika Britanija, 1991.

    History in the National Curricculum. DFE: London, 1995.

    Lehrplan für das bayerische Gymnasium. Fachlehrplan für Geschichte. Amtsblatt des Bayerishen Staatsministeriums für Unterricht, Kultur, Wissenschaft und Kunst, št. 8, 1992.

    Učni načrt za zgodovino v gimnaziji. Zavod RS za šolstvo: Ljubljana, 1996.

    Vodopivec, Peter: Ob novem učnem načrtu pouka zgodovine v gimnazijah. V: Zgodovinski časopis, št. 2, 1994.

    Weber, Tomaž: Zgodovina v učnih programih naših sosedov. V: Zgodovina v šoli, št. 3. Zavod RS za šolstvo: Ljubljana, 1992.