MADŽARŠČINA KOT DRUGI JEZIK   

UČNI NAČRT

 

DVOJEZIČNA SLOVESKO-MADŽARSKA GIMNAZIJA

560 ur

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. STANDARDI PREDMETA

1. Cilji predmeta

1.1. Splošni cilji

1.2 Funkcionalni in izobraževalni cilji

1.2.1.1. Spretnosti slušnega razumevanja

1.2.1.2. Spretnosti bralnega razumevanja

1.2.1.3. Spretnosti govornega izražanja

1.2.1.4. Spretnosti pisnega izražanja

1.2.1.5. Jezikovna in slovnična znanja

1.2.1.6. Tematski sklopi

2. Standardi znanj

III.SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

1. Razvijanje spretnosti slušnega razumevanja

2. Razvijanje spretnosti bralnega razumevanja

3. Razvijanje spretnosti govornega izražanja

4. Razvijanje spretnosti pisnega izražanja

5. Medpredmetne povezave

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PROGRAMA

VI. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

 

I. Opredelitev predmeta

Madžarski jezik ima na narodnostno mešanem območju v Prekmurju poseben status. Za dijake madžarske narodnosti je to ti. prvi jezik, za dijake slovenske narodnosti pa ti. drugi jezik, oziroma jezik okolja. Dijaki slovenske narodnosti se s tem jezikom ne srečujejo samo v šoli, ampak je stik z jezikom, kulturo, mediji madžarske manjšine del njihovega vsakdana.Tudi bližina Madžarske ter njena vse večja privlačnost v trgovskem, gospodarskem in turističnem smislu utemeljujejo učenje tega jezika.

V okviru predmeta poteka v prvi vrsti učenje jezika s poudarkom na komunikaciji, vendar dobijo dijaki pogled tudi v madžarsko književnost in zgodovino kulture.

Število ur predmeta je v 1. in 2. razredu 140 ur, v 3. in 4. razredu pa 105 ur. Predmet Madžarski jezik kot drugi jezik spada med izbirne maturitetne predmete.

II. Standardi predmeta

1. Cilji predmeta

 

1.1. Splošni cilji

Dijaki izoblikujejo pozitiven odnos do jezika z njimi živeče manjšine.

Dijaki se zavedajo, da ima madžarski jezik prav tako razviti jezikovni sistem in bogato izražanje, kot katerikoli živi jezik.

Dijaki usvojijo pogovorno in knjižno madžarščino, in se približajo uporabi pristnega govorca.

Dijaki usvojijo komunikacijske sposobnosti, potrebne za opravljanje družbenih dejavnosti, predvsem vsakdanjega življenja ter olikano jezikovno vedenje.

Dijaki spoznajo osnovna dela madžarske književnosti, dobijo pogled v madžarsko kulturo.

 

1.2. Funkcionalni in izobraževalni cilji

Funkcionalni cilji:

1. Dijaki poslušajo/gledajo in sprejemajo govorjena umetnostna in neumetnostna besedila.

  • Poslušajo/gledajo pogovore, govorne vaje, izluščijo informacije in pomembne momente.

  • Razvijajo sposobnosti kritičnega, logičnega mišljenja, sklepanja in interpretacije.

    2. Dijaki berejo in sprejemajo pisna umetnostna in neumetnostna besedila.

  • Razvijajo sposobnosti kritičnega, logičnega mišljenja, sklepanja in interpretacije.

  • S šolskim in domačim branjem razvijajo spretnosti bralnega razumevanja in razumljivega (dobra intonacija, primeren ritem) in jasnega branja.

    3. Dijaki se pogovarjajo, pripravijo in predstavijo (monologne in dialogne) govorne vaje.

  • Razvijajo sposobnost izražanja različnih sporočilnih namenov.

  • Usvojijo zahteve pravorečja in jezikovne pravilnosti, govorijo s primernim naglasom in primerno intonacijo.

  • Usvojijo govorni situaciji primerno kultivirano vedenje.

    4. Dijaki pišejo besedila različnih zvrsti.

  • Razvijajo sposobnost izražanja različnih sporočilnih namenov.

  • Usvojijo in uporabljajo standarde tvorbe sporočila, zvrsti primerne slogovne značilnosti.

  • Razvijajo pravopisne sposobnosti  in jezikovno pravilnost.

    Dijaki bogatijo besedni zaklad, oziroma razvijajo pragmatične-logične-gramatične spretnosti. 

    Izobraževalni cilji:

    Dijaki spoznajo pogovorno in knjižno madžarščino.

    Dijaki spoznajo in uporabljajo osnovne jezikoslovne izraze.

    Dijaki spoznajo sistem madžarskega pravorečja in pravopisa.

    Dijaki spoznajo nekaj pomembnih stvaritev madžarske književnosti; splošno in literarno razgledanost bogatijo z branjem, obiski gledališča, ekskurzijami.

    1.2.1. OPERATIVIZACIJA FUNKCIONALNIH IN IZOBRAŽEVALNIH CILJEV (po razredih)

    2.1.1. SPRETNOSTI SLUŠNEGA RAZUMEVANJA

    1.razred

    2. razred

    3. razred

    4. razred

    Dijak se naj  prizadeva razumeti vodenje ure v madžarskem jeziku.

    Razume naj pristnega, dobro artikulirajočega, v normalnem tempu govorečega govorca, oz. posnetek v obravnavanih tematskih sklopih vsakdanjega življenja na nivoju, ki se lahko pričakuje na osnovi usvojene leksike in gramatike. Naj je sposoben sklepati na pomen neznanih elementov s pomočjo konteksta besedila.

    Glasovni posnetki in videofilmi, ki služijo razvijanju slušnega razumevanja, naj bodo pretežno avtentično gradivo.

    Spozna naj preprosta avtentična besedila, naj zna rešiti naloge slušnega razumevanja.

    Spozna naj nekaj enostavnejših umetnostnih besedil.

    Razen tem iz vsakdanjega življenja naj razume tudi bistvo splošnejših tem ter enostavnejših umetnostnih besedil.

    Razen tem iz vsakdanjega življenja naj razume ter interpretira tudi bistvo splošnejših, abstraktnejših tem.

    Naj zna interpretirati namen govorca. Naj zna izluščiti bistvo avtentičnih besedil, oziroma potrebne informacije.

    Naj zna interpretirati preprostejša kulturna sklicevanja in umetnostna besedila.

    Dijak naj zazna značilnosti sloga in registra.

    Naj se zna pogovarjati s pristnimi govorci o vsakdanjih in splošnih temah.

    Naj zna interpretirati umetnostna besedila.

    1.2.1.2.  SPRETNOSTI BRALNEGA RAZUMEVANJA

    1. razred

    2. razred

    3. razred

    4. razred

    Dijak naj razume tudi besedila o vsakdanjih temah, ki vsebujejo neznane besede, izlušči naj njihovo bistvo, oziroma za njega pomembne informacije.

    Dijak naj spozna in razume časopisne članke, poljudnoznanstvena besedila in nekaj izvirnih književnih del (novela, pesem).

    Dijak naj je sposoben učinkovito uporabljati avtentična besedila (jedilni list, vozni red, druga besedila praktičnega sporočanja), potrebna za opravljanje funkcij vsakdanjega življenja.

    Naj zna razlikovati dejstvo in mnenje.

    Naj je sposoben zaznati sporočilni namen besedila.

    V dijaku se naj izoblikuje potreba po samostojnem branju.

    Naj se znajde tudi v daljših besedilih. Prepozna naj kulturna sklicevanja.

    Naj se v njem izoblikuje čut kritičnosti do prebranega.

    Naj zna taka besedila tudi razumno na glas prebrati.

    Naj zna razumljivo - z dobro intonacijo, s primernim ritmom - na glas prebrati že utrjevana  besedila.

    Naj je sposoben z dobro izgovorjavo, pravilno intonacijo besedila interpretativno na glas prebrati.

    Prepozna naj retorično zgradbo besedila, le-to naj pri glasnem branju daje čutiti.

    Za domače branje naj predela več krajših zgodb, oziroma novel.

    Za domače branje naj predela eno do dve noveli, eno do dve pesmi, en odlomek romana in nekaj časopisnih člankov.

    Za domače branje naj predela nekaj poljudnoznanstvenih besedil, nekaj pripovedk in en odlomek romana.

    Za domače branje naj predela nekaj poljudnoznanstvenih besedil, nekaj pripovedk in en kratek roman.

    Priporočena besedila za domače branje:

    Pesmi od v učbenikih obravnavanih pesnikov.

    Pripovedke, oziroma novele:

    Mikszáth Kálmán: A Péri lányok szép hajáról, Tímár Zsófi özvegysége; Móricz Zsigmond: Szegény emberek; Kosztolányi Dezső: A kulcs, Fürdés, Esti Kornél (deveto poglavje); Csáth Géza: Apa és fiú; Déry Tibor: Szerelem; Sánta Ferenc: Sokan voltunk.

    Kratki romani:

    Mikszáth Kálmán: A gavallérok; Móricz Zsigmond: Pillangó, Az Isten háta mögött; Déry Tibor: Képzelt riport egy amerikai popfesztiválról; Fejes Endre: Jó estét, nyár, jó estét, szerelem; Sarkadi Imre: Gyáva.

    V 4. razredu je obvezno domače branje predpisani maturitetni tematski sklop.

    GOVORNE SPRETNOSTI

    1. razred

    2.razred

    3.razred

    4.razred

    Dijak naj zna v vsakdanjih govornih situacijah z - za pristnega govorca razumljivo -  izgovorjavo, naglasom in intonacijo pogovor začeti, nadaljevati, končati, uporabljaje pri tem memorizirane jezikovne elemente.

    Dijak se naj zna pogovarjati tudi o splošnih temah.

    Potrebno je vaditi tudi voden pogovor (situacijski pogovori).

    Naj se razvija dijakova debatna sposobnost o znanih in splošnih temah.

    Naj zna postaviti vprašanja in na njih odgovoriti.

    Naj zna izraziti svoje mnenje.

    Naj je sposoben s pomočjo jezika opraviti osnovne funkcije

    (predstavitev, telefonski pogovor) vsakdanjega življenja.

    Naj zna držati nekaj minutno kratko predavanje. Lahko pripravijo tudi skupinske naloge (radijska oddaja, razredni časopis).

    Nakupovanje, naročanje jedi, potovanje, napotek.

    Dijak se naj zna v pogovoru skupine z več govorci olikano pogovarjati, pogovor začeti, vljudno izraziti mnenje, nasprotno mnenje, pogovor končati.

    Naj je sposoben izraziti svoje sporočilne namene (izražanje dopadanja ali nedopadanja, čustva, mnenja, zanimanje se za temi, prošnja in dajanje informacij).

    Pripovedovanje dogodkov, predstavitev in vrednotenje mnenj, prepričanje, odvrnitev, utemeljitev, spodbijanje.

    Bolj niansirano izražanje že usvojenih sporočilnih namenov.

    Dajanje nasvetov, argumentiranje, izražanje verjetnosti, neverjetnosti, želje, pogoja.

    Adekvatno jezikovno obnašanje v vsakdanjih govornih situacijah.

    Naj zna o resnični temi ali sliki povezano govoriti, pripovedovati dogodke, opisovati osebe, predmete.

    Brez časa za pripravo naj zna govoriti o temah vsakdanjega življenja, o temah, ki ga zanimajo, ter o splošnih -  njegovi starosti in jezikovnemu znanju primernih -temah.

    V njegovem izgovoru se naj ne pojavijo napake, ki bi povzročale nerazumljivost.

    Od standarda se naj le v majhni meri razlikuje izgovorjava.

    1.2..1.4. PISNO IZRAŽANJE

    1. razred

    2. razred

    3. razred

    4. razred

    Dijak naj zna o obravnavanih temah tvoriti povezano besedilo, naj zna rešiti pisne naloge.

    Dijak naj zna izraziti in utemeljiti lastno mnenje,  naj zna argumentirati za ali proti nečemu pisno.

    Naj zna prositi in dati informacije.

    Naj zna opisovati osebe in predmete.

    Naj zna o dogodkih vsakdanjega življenja sestaviti preprosto poročilo, pisati dnevnik.

    Naj pozna zgradbo doživljajskega, opisnega in razpravljalnega spisa (uvod, jedro, zaključek).

    Pozna in uporablja naj različne zvrsti spisa, pravila zgradbe.Uporablja naj primerno besedišče, slog in register.

    S sigurnostjo naj uporablja različne vrste zloženih povedi, naj pazi na kohezijo besedila.

    Njegovo pisanje naj je zanimivo.

    Pozna naj oblike zasebnega pisma in razglednice.

    Naj zna napisati življenjepis, kratke turistične informacije in poslovno pismo.

    Zna naj napisati prošnjo, poslovno pismo, življenjepis in oglas.

    Uporablja naj dvojezični slovar.

    Naj zna uporabljati enojezični slovar.

    Naj zna v madžarščino prevesti neznano slovensko besedilo.

    Naj zna časopisne članke, poljudnoznanstvene članke prevajati iz slovenščine v madžarščino.

    Naj zna o domačem branju poročati na osnovi danih vidikov.

    Naj zna o domačem branju samostojno poročati pisno.

    Naj zna o znanih umetnostnih besedilih na osnovi danih vidikov napisati esej.

    Vsa štiri področja spretnosti (slušno in bralno razumevanje, govor, pisanje) razvijamo s spoznavanjem in uporabo sledečih zvrsti:

    opis, oris, doživljajski spis, razpravljalni spis;

    reklama, televizijska/radijska novica, reportaža, intervju;

    prošnja, vabilo, opravičilo, potrdilo, pooblastilo, turistične informacije, kupoprodajna pogodba, mali oglas, življenjepis, zasebno in poslovno pismo, razglednica, poročilo, dnevnik;

    šolski literarni esej.

    JEZIKOVNA IN SLOVNIČNA ZNANJA

    1. razred

    2. razred

    3. razred

    4. razred

  • glagol in glagolska spregatev

    spregatev prehodnih in neprehodnih glagolov

    (sedanjik, preteklik)

    spregatev glagolov v povednem, pogojnem in velelnem naklonu v sedanjiku in pretekliku

    spregatev glagolskih izjem (glagoli na -s, -sz,- z, -t; hisz, visz, tesz, vesz, iszik, eszik) v povednem in velelnem naklonu v sedanjiku in pretekliku

    glagoli tud (zna), akar (hoče), szeret (ima rad) + ni

    glagoli na -ik v sedanjiku

    -lak, -lek(sedanjik, preteklik)

    glagol van (biti) in njegova negacija (sedanjik, preteklik, prihodnjik)

    uporaba glagola szokott

    kavzativni glagoli v velelnem in pogojnem naklonu

    glagoli »ható« (lahko +glagol) v povednem naklonu v sedanjiku in pretekliku

  • Utrjevanje že usvojenega znanja, korekcija morebitnih napak.

  • samostalnik (ednina in množina), samostalniški sufiksi

    pridevnik in njegovo stopnjevanje

    števnik in vrste števnikov, števniški sufiksi (-a, -e, -án, -én, -szor, -szer, -ször)

    osebni zaimek, povratno-osebni zaimek, svojilni zaimek, kazalni zaimek

    določni člen

    nedoločnik

    deležniki

    glagolske predpone, njihove funkcije, pisava

    prislovi

    postpozicije (izražanje prislovnih določil kraja, časa, vzroka in dajalnika)

    deležnik glagola van (biti)

    postpozicija által

    Sufiksi prislovnih določil in različnih sklonov:

    sufiksi prislovnega določila kraja (-ból, -ből, -ban, -ben,

      -ba, -be, -ról, -ről, -n, -on,

      -en, -ön, -ra, -re, -tól, -től,

      -nál, -nél, -hoz, -hez, -höz,

      -ig)

    sufiksi prislovnega določila časa(-kor, -ig/-t, -ra, -re, -nta, -nte, -nként)

    sufiksi prislovnega določila načina (-an, -en, -ul, -ül)

    sufiksi orodnika (-val, -vel)

    sufiksi prislovnega načina  namena (-ért)

    sufiksi prislovnega določila vzroka (-ért)

    sufiksi dajalnika (-nak, -nek)

    sufiks prislovnega določila stanja (-ként)

    Izražanje svojilnosti s samostalniki in zaimki;

    končnica -i

    Končnica -ék

    tvorba samostalnikov iz glagolov, samostalnikov in pridevnikov

    tvorba pridevnikov (samostalnik + -i, -s, -talan,

      -telen, -atlan, -etlen)

    končnice pomanjševalnic

    (-ka,-ke, -cska, -cske)

    končnica -nyi

    besedne družine

    Prislovna določila:

    kraja,

    časa,

    načina

    vzroka in namena,

    izvora in rezultata;

    sklona:

    orodnik,

    dajalnik.

    povedek in vrste povedkov

    osebek in vrste osebkov

    predmet; zveza povedka in predmeta; določni in nedoločni predmet

    prislovna določila: kraja, časa, načina (stopnje, mere, vzroka, namena), stanja (številčnosti, izvora in rezultata, primerjanja); sklona: dajalnik in rodilnik

    prilastki: kvalitativni, kvantitativni, svojilni, razlagalni.

    Rekcije

    sopomenke

    antonimi

    homonimi

    večpomenke

    Priredne in podredne besedne zveze (sintagme)

    Podredno zložene povedi (časovni, vzročni, namenilni odvisnik)

    Vrste enostavčnih povedi po zgradbi

    Vrste enostavčnih povedi po namenu sporočila, po kvaliteti.

    Vrste zloženih povedi po zgradbi (priredno in podredno zložene povedi)

    Znanja o pravilni rabi jezika

    Besediloslovje

    1.2.1.6. TEMATSKI SKLOPI

    1. razred

    2. razred

    3. razred

    4. razred

    predstavimo se

    družina

    šola, življenje dijakov v Sloveniji in na Madžarskem

    jesen, trgatev

    zima, zimski prazniki, zimski šport

    pomlad, velikonočni prazniki

    poletje, letovanje

    pisanje pisma

    hobiji

    vožnja avtomobila

    pri zdravniku

    šport

    rojstni kraj, domovina

    sorodstvo

    poročni običaji

    potovanje, gostoljubje, turizem

    nakupovanje, denar, banke, sejem

    grozdje in vino

    ekologija

    zdrav način življenja

    človek in čas

    človek in svet okoli njega

    prijateljstvo

    sreča

    odnos moški-ženska

    igra, igrivost

    svoboda

    olimpijske igre

    jezik in govor

    madžarska vina

    razvoj znanosti in tehnike

    nekaj madžarskih znanstvenikov

    materni jezik in jeziki sveta

    evropske znamenitosti (Dunaj, Benetke, Rim)

    zgodovina gledališča

    tiskanje knjig in mediji

    materni jezik

    umetnosti

    človek in ustvarjanje

    Blatno jezero

    kulturna zgodovina Lendave, lončarstvo v okolici Lendave

    zemljepisne značilnosti Madžarske

    znamenitosti Budimpešte

    Bartók Béla in Kodály Zoltán

    evropska in madžarska kulturna zgodovina

    antična grška in rimska kultura

    pomembni evropski in madžarski dogodki

    narodni prazniki

    legende o kralju Matjažu

    odlomek iz mladinskega romana, avtor

    odlomek iz mladinskega romana, avtor

    odlomki iz antičnih grških in rimskih del

    evropska, madžarska in slovenska romantika (Prešeren, Petőfi)

    pregovori in reki

    pesniki o rojstnem kraju

    letni časi v umetnostih

    pesniki, pisatelji o prijateljstvu

    madžarski pesniki o materah

    očetje in sinovi v madžarski liriki

    pesniki, pisatelji o igri

    ljubezenske pesmi

    izpovedi o maternem jeziku

    religiozne pesmi

    pisatelji, pesniki o svobodi

    ars poetike

    2. STANDARDI ZNANJ

  • Minimalne standarde znanj smo poudarili z debelejšim tiskom.

    III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA NAVODILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    RAZVIJANJE SPRETNOSTI SLUŠNEGA RAZUMEVANJA

    V verbalni komunikaciji ima slušno razumevanje vsaj tako pomembno vlogo kot samo verbalno izražanje. Dijaka je potrebno od samega začetka učenja jezika (čeravno z avtentičnimi ali prirejenimi besedili, ki so težji od njegovega jezikovnega znanja) pripraviti na to, da nudijo ključne besede in kontekst besedila zadostno oporišče za razumevanje bistva besedila. Pri razvijanju spretnosti slušnega razumevanja naj ne bo dijak pozoren na posamezne izvzete segmente povedi (besedilo se ne obravnava iz gramatičnega, ampak iz leksikalnega aspekta!), temveč na globalno razumevanje celote.

    Pri razvijanju te spretnosti naj učitelj aplicira sledeče:

    priprave pred reševanjem nalog slušnega razumevanja

    med reševanjem nalog slušnega razumevanja usmerja/napoti dijake

    dejavnosti po reševanju nalog.

    Priprave pred reševanjem nalog slušnega razumevanja

    Učitelj še pred vklopom kasetofona/videorekorderja v madžarskem jeziku (primerno njihovemu jezikovnemu znanju) pripravi dijake na sprejemanje besedila, in sicer:

    seznani jih z zvrstjo besedila,

    pove nekaj splošnih ugotovitev o vsebini besedila,

    predstavi slikovni material,

    predstavi neznane besede,

    usmerja pogovor na temo besedila (npr. na osnovi naslova ali nekaterih izvzetih besed, na osnovi slikovnega materiala),

    ključne povedi besedila (ključne informacije) navede v nepravilnem vrstnem redu, dijaki jih poskušajo urediti,

    bere o podobni temi.

    Medreševanjem nalog slušnega razumevanja

    Dijak naj večkrat posluša besedilo. Njegovo dejavnost med poslušanjem usmerja učitelj.

    vprašanja, ki se nanašajo na najpomembnejše informacije ( zvrst, tema, čas, kraj, osebe)

    našteje trditve, o katerih mora dijak odločiti, ali so pravilne ali ne

    naloge izbirnega tipa (test)

    ugotovitev in pisanje dejstev (izpolnjevanje praznih okenc tabele...)

    na podlagi navodil rešuje naloge (»branje« zemljevida, preurejanje slike...)

    izpolnjevanje po poslušanju:

    dijak vpiše manjkajoče besede/povedi

    igra vlog - učitelj ustavi kasetofon, dijak nadaljuje (monolog, dialog) zgodbo / po ponovnem poslušanju primerja svojo zgodbo s posnetkom

    Po drugem poslušanju dijak dopolni manjkajoče dele besedila, nato svoje rešitve primerja z rešitvami sošolcev oziroma z izvirnim besedilom.

    skupine (lastni kasetofon!) po poslušanju besedila postavljajo vprašanja drugim skupinam za testiranje njihovega slušnega razumevanja.

    na osnovi dela besedila interpretirajo besedilo (tema, kraj, čas, odnosi...)

    Dejavnosti po reševanju nalog

    Po končanem reševanju nalog slušnega razumevanja se dijaki oddaljijo od izvirnega besedila in dobijo možnost za osebne izjave.

    Take naloge so lahko:

    izbiranje naslova,

    nadaljevanje zgodbe, pripovedovanje zgodbe iz drugega vidika,

    spremenitev pripovedne zgodbe v dialog in obratno,

    priprava sheme zgodbe,

    razprava, pogovor, komentar o zgodbi.

    RAZVIJANJE SPRETNOSTI BRALNEGA RAZUMEVANJA

    Naloge za razvijanje spretnosti bralnega razumevanja pripravljajo dijake na branje in razumevanje različnih zvrsti avtentičnih besedil. Tekom teh dejavnosti uporabljajo dijaki eno- in dvojezične slovarje, različni slikovni material in druge učne pripomočke.

    Naloga učitelja je, da dijaki usvojijo več različnih bralnih strategij.

    Dijaki naj preberejo besedilo potiho, saj je cilj razumevanje besedila. Glasno branje gre lahko na rovaš razumevanja, medtem ko branje po povedih razdrobi enotnost besedila in preprečuje sklepanje na pomen neznanih besed iz konteksta besedila. Kljub temu priporočamo občasno glasno branje za utrjevanje pravilnega izgovora.

    Dijak odvisno od postavljenega cilja izbira izmed naslednjih bralnih strategij:

    hitro, globalno branje/pregled celega besedila

    iskanje določenih delov, ključnih informacij

    interpretacija, vrednotenje besedila.

    Razvijanje spretnosti bralnega razumevanja ima 3 faze:

    Dejavnosti pred branjem

    Pred obravnavanjem besedila je potrebno dijake motivirati za dano besedilo. Na osnovi naslova, slikovnega materiala, nekaterih izbranih besed lahko dijaki ugibajo, o čem bo pripovedovalo besedilo. Za usmerjanje dijakove pozornosti in za kasnejše kontroliranje razumevanja besedila tudi pred branjem postavimo vprašanja oziroma razdelimo naloge in ne samo po njem.

    Učitelj lahko izbira med sledečimi in seveda tudi drugimi možnostmi:

    Besedilo predstavi s priklicevanjem elementov že znanega besedila.

    Dijake seznani s ključnimi besedami besedila.

    Na podlagi slikovnega materiala oziroma naslova dijaki sami ustvarijo besedilo.

    Dijakom predstavi slikovni material na temo besedila, dijaki izražajo lastna mnenja, čustva, vtise.

    Bistvene elemente besedila predstavi v nepravilnem vrstnem redu, dijaki jih postavijo v pravilni vrstni red.

    Če so dane možnosti, lahko učitelj predstavi besedilo tudi na neobičajen način:

    natipkano besedilo razreže na povedi, odstavke,

    besedilo razmnoži tako, da nekatere besede nadomesti z njihovimi sopomenkami,

    besedilo razmnoži tako, da nekatere besede izpusti,

    besedilo posreduje dijakom tako, da manjkajo ločila,

    ključno poved besedila izpusti brez kakršnekoli sledi, namiga - njegovo mesto in pomen morajo po branju uganiti dijaki.

    Dejavnosti med branjem

    Učitelj uporablja takšne strategije, ki omogočajo, da dijaki hitreje dojamejo madžarsko besedilo, četudi vsebuje neznane izraze. Dijakom je pri tem v pomoč:

    k besedilu spadajoč slikovni material,

    datumi, številke, lastna imena,

    ključne in ponavljajoče se besede itd.

    Najpogostejši tipi nalog:

    Nekaj vnaprej postavljenih vprašanj o najpomembnejših informacijah besedila.

    Trditve, o katerih pravilnosti odločajo dijaki.

    Vprašanja izbirnega tipa, ki se nanašajo na vsebino besedila.

    Dijaki popravljajo napačne trditve učitelja.

    Pri določenih besedilih zadostuje priprava ene risbe (npr. smer poti, družinsko deblo),

    Izpolnjevanje tabele.

    Postavitev informacij v pravilni vrstni red.

    Dopolnjevanje manjkajočih besed.

    Primerjava dveh ali več besedil, iskanje podobnosti in različnosti.

    Prepoznavanje zvrsti, teme, namena besedila; prepoznavanje osnovnih slogovnih značilnosti.

    Tekom rekonstrukcije dijaki odkrivajo pomembnost konteksta in zakonitosti kohezivnih elementov besedila.

    Dejavnosti po branju

    Z branjem besedila in rešitvijo nalog bralnega razumevanja se obravnava besedila ne zaključi. Z nalogami, ki temu sledijo, se dijaki vse bolj oddaljujejo od danega besedila, in tako dobijo možnost za individualne izjave (vtis, mnenje, čustva).

    Take naloge so lahko:

    nadaljevanje zgodbe in/ali ugibanje predhodnih dogodkov,

    pripovedovanje zgodbe iz drugega vidika,

    spremenitev pripovedne zgodbe v dialog in obratno,

    dramatizacija besedila,

    razprava, pogovor, komentar o besedilu.

    Obravnavana besedila lahko služijo tudi utrjevanju slovničnih znanj in bogatenju besedišča.

    RAZVIJANJE GOVORNIH SPRETNOSTI

    Eden najpomembnejših ciljev učenja madžarskega jezika kot drugega jezika je , da je dijak sposoben usvojene jezikovne strukture uporabljati v resničnih življenjskih situacijah za izražanje svojih misli in čustev.

    Ker lahko samoizražanje v drugem jeziku dijaku povzroča težave, ga mora učitelj neprestano bodriti za izražanje v tem jeziku. Verbalnost je pri učenju tujega jezika ključnega pomena (učenje jezika s poudarkom na komunikaciji). Učitelj si naj prizadeva za to, naj ne bodo pogovori pri učnih urah prisiljeni (vprašanje-odgovor, izprovociranje odgovora) oziroma preveč svobodni, postavljene okvire prekoračljivi. Naloge za razvijanje govornih spretnosti naj bodo igrive. Razen tradicionalnih družabnih tem izbirajmo tudi neobičajne, mogoče celo absurdne situacije, ki razgibajo domišljijo dijakov, in jih spodbujajo k samoizražanju. Tako se dijaki vključujejo v pogovor, pripravljeni so sodelovati, izoblikuje se zdrav tekmovalni duh, Naučijo se biti zmagovalci ali poraženci v določenih situacijah.

    Pogovor je lahko prost ali voden.

    Tudi prost, nevezan pogovor je potrebno načrtovati, npr. učitelj da naloge, ki jih dijaki  med pogovorom rešijo, določi čas pogovora, ustvari tekmovalno vzdušje, itd.

    Tekom vodenega pogovora učitelj od dijakov pričakuje določene jezikovne strukture. Med nalogami, ki služijo voden pogovor, je velikega pomena utrjevanje postavljanja vprašanj, saj je to v komunikaciji prav tako pomembno, kot odgovarjanje na vprašanja.

    Igrivost temelji večinoma na verbalni komunikaciji, uporabljamo pa tudi elemente neverbalne komunikacije (gestikuliranje, mimika, gibi, pantomima...) K verbalnim igram spadajo različne vrste igre vlog ter igre po vnaprej pripravljenih prizorih.

    Dialog

    Dialog je najpomembnejši element vsakdanje verbalne komunikacije, zato je velik poudarek na njegovem utrjevanju.

    Učitelj naj dijake vedno seznani z dejavniki komunikacije, izhajajoč iz njih se naj dijak zna prilagoditi govorni situaciji.

    Načini igre komunikacij:

    voden dialog (utrjevanje jezikovnih struktur in jezikovnih znanj)

    urejanje dialoga (nepravilen red)

    razširjanje/ krčenje dialoga

    3.2. Igra vlog

    Različne - dijakovi starosti in zanimanju primerne  -  igre spremljajo dijake skozi celoten proces  učenja.

    Sodelovanje v igri in tekmovalnost je organski del družabnih iger. V skupinskih igrah se dijaki dogovorijo o pravilih igre, o toku igre, v razburjenem vzdušju igre se dijaki naučijo tekmovati, se dokazovati, zmagati in izgubljati.

    Večina iger temelji na verbalni komunikaciji.

    V igri vlog dijak upodablja sebe ali izmišljeno osebo v izmišljeni situaciji. Načrtovanje igre naj bo premišljeno in temeljito, učiteljeva navodila jasna in točna.

    Potek igre vlog:

    Predstavitev/obrazložitev okoliščin, razdelitev vlog, določitev nalog

    Izvajanje (delo v dvojicah, skupinsko delo)

    Analiza izvajanja

    samoevalvacija dijakov

    komentar v igri sodelujočih

    Dijaki vrednotijo opravljeno delo in igro.

    Vrste iger vlog:

    Zamenjava informacij: predstavitev oseb, interesov, znanja iz vsakdanjega življenja

    Igra vlog po vnaprej napisanem scenariju; učitelj pripravi scenarij, dijaki izberejo vloge

    Navezava stikov

    z neznano osebo (na avtobusu, v trgovini...)

    z določenim namenom (opravičevanje, izražanje dobrih želja...)

    Situacijske igre

    Različne dejavnosti (neverbalna komunikacija, družabne igre)

    3.3. Monologično izražanje

    Pri učenju jezika, ki temelji na komunikaciji, se pogosto pokaže prilika za to, da se dijaki izrazijo o sebi, svojih pričakovanjih, veselju in problemih, hkrati spoznajo svoje sošolce, poglobijo empatično sposobnost .

    Temu cilju služijo npr.:

    1. Samospoznanje (igra, anketa, intervju)

    2. Opis in pripovedovanje

    pripovedovanje vsebine zgodbe

    vodeno ali prosta ustna tvorba besedila (na osnovi danih besed ali podatkov)

    3. Razprava (učitelj določi čas za pripravo, dijaki predstavijo svoje videnje).

    3.4. Projektno delo

    Pri projektnem delu ima vsak dijak možnost, da sodeluje primerno svojim sposobnostim.

    Momenti priprave projektnega dela:

    a) uvod: učitelj predstavi temo, vizualne in druge pripomočke

    b) priprava na projektno delo: dijaki zbirajo ideje, primerno svojemu zanimanju oblikujejo skupine

    c) delo v dvojicah: načrtovanje, razdelitev nalog, način predstavitve projektnega dela; v prvem delu vodi in usmerja delo učitelj; nato delajo dijaki samostojno

    d) plenarna predstavitev projektnega dela

    e) vrednotenje opravljenih dejavnosti: opravijo dijaki, učitelj pripravi povzetek.

    4. RAZVIJANJE SPRETNOSTI PISNEGA IZRAŽANJA

    Naloge za razvijanje spretnosti pisnega izražanja ponavadi temeljijo na predhodni ustni obravnavi besedila. Dijaki najprej tvorijo besedne zveze, krajša besedila; pomembno je, da se uveljavlja načelo postopnosti.

    Ker se sposobnost pisnega izražanja lahko usvoji le z utrjevanjem, je potrebno za dijake pripraviti veliko različnih nalog. Utrjevanje, ki je spočetka vodena dejavnost, naj bi se sčasoma spremenilo v svobodno, ustvarjalno dejavnost.

    Usmerjanje dejavnosti, ki razvijajo sposobnosti pisnega izražanja:

    1. obravnava vzorca besedila vaje k vzorcu besedila ustvarjanje novega besedila vrednotenje poprava

    ustvarjeno besedilo primerjava tega  s podobnim besedilo oziroma vzorcem besedila vrednotenje   poprava ponovno ustvarjanje besedila

    4.1. Nekaj primerov vaj za razvijanje spretnosti pisnega izražanja:

    tvorba povedi: dijake navajamo na izbor primernih besed,  na jezikovno pravilnost,  na upoštevanje pravopisnih pravil (dijaki urejajo, dopolnjujejo povedi, puzzle...);

    dopolnjevanje nepopolnega besedila: učitelj predstavi nepopolno besedilo, dijaki ga dopolnijo z manjkajočimi podatki;

    krajši opisi in obnove; ponavadi sledi predhodni ustni dejavnosti: govor/poslušanje/strnjena obnova;

    tvorjenjenje besedila z danimi podatki/izrazi (raba veznikov);

    predstavitev vzorca besedila, s pomočjo katerega se dijaki seznanijo z zgradbo in vsebino besedila (npr. življenjepis).

    Nekaj primerov vodenega in kreativnega pisanja:

    ustvarjanje besedila po danih navodilih (s pomočjo ključnih besed); dijaki tekom teh dejavnosti usvojijo  zgradbo besedila

    ustvarjanje besedila z določenim namenom, znanemu naslovniku (osebno dopisovanje)

    spreminjanje značaja znane osebe (učitelj, sošolec, zgodovinska osebnost)

    ustvarjanje besedila reklamnega spota

    pisanje pesmi

    pisanje eseja.

    Nadvse pomembno je, da učitelj postopoma navaja dijake k reševanju vedno težjih nalog.

    Medpredmetne povezave

    Učitelj se naj pri načrtovanju svojega letnega dela informira o ciljih in vsebinah učnih načrtov sorodnih predmetov (madžarski jezik in književnost, slovenski jezik in književnost, zgodovina, zgodovina umetnosti).

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN VREDNOTENJA

    Zunanje preverjanje pomeni maturitetni izpit, zgradbo in standarde znanj določa Maturitetni izpitni katalog.

    Notranje vrednotenje je lahko delno in kompleksno.

    Kot delno vrednotenje razumemo sprotno preverjanje in vrednotenje posameznih spretnosti in rabe jezikoslovne terminologije.

    Pri kompleksnem vrednotenju preverjamo in vrednotimo kompleksnejše dejavnosti in obsežnejše vsebine.

    V. ZNANJA, KI JIM MORAJO IMETI IZVAJALCI PROGRAMA

    V gimnazijah lahko poučujejo srednješolski učitelji madžarskega jezika in književnosti.

    VI. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

    Madžarski jezik kot drugi jezik se naj poučuje v specialnih učilnicah. Za izvajanje programa potrebni Učni pripomočki: magnetofon, grafoskop, diaprojektor, televizor, videorekorder, računalnik.

    Če okoliščine dovoljujejo se naj madžarski jezik kot drugi jezik poučuje v skupinah z maksimalno 18 učenci.