UMETNOSTNA ZGODOVINA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

UMETNIŠKA GIMNAZIJA (LIKOVNA SMER)

245 UR, GIMNAZIJA (MATURA) – 280 ur

Učni načrt za umetnostno zgodovino za maturitetni program in za umetniško gimnazijo (likovna smer) je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. Cilji predmeta

1. 1. Splošni cilji predmeta

1. 2 Operativni cilji predmeta in vsebine

2. Standardi znanj

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI


I.  OPREDELITEV PREDMETA

Umetnostna zgodovina je humanistična veda, ki obravnava arhitekturne, kiparske, slikarske in druge  likovne spomenike kot izraz umetniških idej in estetske občutljivosti v vsakokratnem času in prostoru. Pouk tega predmeta predstavlja izbrane spomenike in razlaga, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel. V najširšem smilu podaja povezave likovnih stvaritev s stvaritvami drugih umetnostnih zvrsti.

Namen predmeta je predstaviti najpomembnejše likovne umetnine, ki oblikujejo dijakov pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij in  na njihov razvoj. S tem predmet privzagaja občutek za resnične likovne vrednote in spodbudi zanimanje za likovne stvaritve in kritičnost do njih.

Pouk umetnostne zgodovine prepletajo prvine temeljnih teoretičnih spoznanj (kronologija slogov, osnovna terminologija), predstavitve najvidnejših umetnikov, kritično preverjanje ob spomenikih  (razstave, ekskurzije) in seminarsko-raziskovalno delo (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Pri predmetu se dijak izobrazi za različne študije humanističnih in družboslovnih usmeritev. Predmet  predstavlja slovenske spomenike in evropsko ustvarjalnost kot prostor umetnostnih  vplivov.

Predmet omogoča dijaku izražanje  individualnosti, ker mu oblikuje osebne  kriterije in pogled na zgodovino in umetnostne dosežke oz. ga spodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.

Umetnostna zgodovina v tem učnem načrtu  obsega 245 ur. Učne vsebine so podane  tako, da v okviru razpoložljivih  ur predstavljajo zaokroženo celoto predmeta in s tem  ustrezajo potrebam maturitetnega predmeta. Dodatnih  35 ur (izbirne ure) naj bo  namenjenih seminarskemu delu  tistih dijakov, ki umetnostno zgodovino izberejo za maturo.


II.  PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. Cilji predmeta

 

1. 1. Splošni cilji predmeta

Predmet umetnostna zgodovina dijaku:


1. 2. Operativni cilji predmeta in vsebine

* Pojmi so vpisani  k vsebinam, v okviru katerih so prvič  omenjeni.

VSEBINE

OPERATIVNI CILJI (dijak zna:)

POJMI*

UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

 

 

  • Umetnost

     

     

  • Dijak zna:

    - opredeliti splošni pomen umetnosti kot družbenega pojava, posebno naravo umetnosti kot obliko družbene zavesti

    - razložiti umetnost  kot odraz človekovega odnosa do življenja

    - opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop)

     

    umetnost,
    likovna umetnost,
    umetnina,
    slog,
    zgodovinski slog,
    smer,
    umetnostna kritika,
    monografija

  • Likovna umetnost

  • - razvrstiti in opredeliti likovna področja ustvarjanja

    slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in urbanizem, oblikovanje, uporabna in umetna obrt

    PRISTOP K LIKOVNEMU DELU

     

     

  • Likovno delo - umetnina

  • - predstaviti osnovne značilnosti ter zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu

     

  • Vsebinska analiza

  • - prepoznati  motiv  in ga predstaviti

    - prepoznati snov (temo), ki je zastopana v umetnini, ter jo  predstaviti in analizirati

    - poiskati in razložiti  splošno in likovno vsebino umetnine

    neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina, veduta, tihožitje, arikatura, interier, eksterier

  • Ikonografija in ikonologija

  • - predstaviti in razložiti metode in cilje dela umetnostne zgodovine

    ikonografija, ikonologija, personifika-cija, alegorija atribut, simbol

  • Oblikovna analiza

    Oblika

    Kompozicija


    Morfološki stil

    Pristop

  •  

    - ugotoviti osnovne prvine likovnega izražanja (točka, črta, ploskev, prostor, telesnost (volumen), barva, svetloba) in jih analizirati in razložiti

    - ugotoviti vrste kompozicije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, prostor, barve in svetlobo

    - ugotoviti in razložiti morfološki stil (linearno ploskoviti, plastični in slikoviti)

    - ugotoviti in razložiti pristop k upodabljanju predmeta



    kompozicija, perspektiva,





    linearno-ploskoviti stil, plastični stil , slikoviti stil,


    idealizem, realizem, naturalizem

    ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA

    - opredeliti in predstaviti  področja likovnega ustvarjanja

     

  • Slikarstvo in grafika

    Slikarske tehnike
    Risarske tehnike
    Grafika

  • - opredeliti slikarstvo kot vrsto likovne dejavnosti, pomen materiala, tehnike, dimenzije in vsebine

    - predstaviti tehnike oz. tehnološke, izrazne in razvojne značilnosti in njihovo medsebojno odvisnost ter naloge posameznih področij slikarstva

    freska, mozaik, olje, tabelna slika, iluminacija, iniciala, vinjeta, pergament, papirus, risba, perorisba, trstika, lavirana risba, akvarel, tempera, pastel, grafika, matrica, šablona, lesorez, linorez, bakrorez, jedkanica, litografija, sitotisk

  • Kiparstvo

    Obla plastika
    Relief in arhitekturna plastika

     

  •  

    - predstaviti kiparstvo kot zvrst likovne umetnosti, ki se izraža z volumnom različnih materialov

    - razložiti osnovne oblikovne, tehnološke, izrazne in razvojne značilnosti v kiparstvu ter opredeliti kiparstvo glede na vlogo in naloge v posameznih umetnostnih obdobjih  (tehnike, materiali)

     

    obla ali polna plastika, relief, arhitekturni relief, arhitekturna plastika

     

  • Arhitektura in urbanizem

    Osnove arhitekturnega oblikovanja in urbanističnega načrtovanja

    Naloge oz. funkcija arhitekture in urbanizma

  •  

    - opredeliti arhitekturo kot likovno dejavnost (funkcionalni in estetski pomen)

    - razložiti osnove arhitekturnega  oblikovanja in načrtovanja

    - predstaviti razumevanje oblikovanja prostora, ki mu je podrejeno oblikovanje lupine ali plašča

    - predstaviti značilni namen arhitekture (profana, sakralna, spomeniki)

    - predstaviti pomen in vlogo urbanističnega načrtovanja

    - predstaviti prostor kot celoto v odnosu do arhitekture in kiparstva

    - predstaviti pomen prostora človekovega bivanja kot kulturnega ambienta

     

    urbanizem, profana in sakralna arhitektura, konstrukcij-ski element

     

  • Oblikovanje

  •  

    - predstaviti človekovo željo po estetskem v vsakdanjem življenju

    - predstaviti področje oblikovanja in pomen umetniške ustvarjalnosti pri uporabnih predmetih

    - razložiti in predstaviti zvrsti, tehnike in naloge oblikovanja uporabnih predmetov (industrijsko, grafično, modno oblikovanje)

    - določiti vlogo oblikovanja kot dela likovnega ustvarjanja

    - predstaviti umetniško fotografijo

     

    design

  • Uporabna in umetna obrt

     

  •  

    - razlikovati ljudsko in visoko umetnost (etnološka in umetnostna dediščina)

    - poznati zvrsti umetne obrti

    - razložiti in predstaviti vrednote pri izdelkih uporabne in umetne obrti

     

    tkalska in vezilska obrt, tapiserija, gobelin, umetno mizarstvo, kovaštvo, lončarstvo, steklarstvo

    UVOD V ZGODOVINSKE SLOGE

  • Umetnostna zgodovina

    Zgodovina in razvoj umetnostne zgodovine 

    Varstvo naravne in kulturne dediščine: arhivistika, muzeologija, bibliotekarstvo, konservatorstvo in restavratorstvo

    Likovna kritika, usmerjanje in presoja ustvarjalnega dela in njegovih razultatov

  •  

     

    - opredeliti umetnostno zgodovino kot nadideološko, nadčasovno in nadregionalno vedo

    - predstaviti njeno razvojno pot  od filozofije, arheologije do samostojne  humanistične vede v 19. stoletju


    - predstaviti področje dela umetnostnozgodovinske vede, metode dela in povezovanje s sorodnimi vedami

     

     

    zgodovinski slog, konservatorstvo, restavratorstvo revitalizacija (oživitev), preservacija (ohranitev), muzej, galerija, kustos, muzeologija, pinakoteka, gliptoteka, lapidarij, rekonstrukcija

    PRAZGODOVINA

     

  • Paleolitska umetnost
    Jama kot zatočišče, bivališče in prostor ustvarjanja

     

     

     

    Kiparstvo, gravura, relief in obla plastika (idoli)


    Monumentalno slikarstvo in druge oblike barvnih sporočil

  •  

    - razložiti nastanek in pomen umetnosti v prazgodovini: kronološka, geografska in sociološka opredelitev

    - opredeliti pomen in cilje kolektivne (npr.Lepenski vir) in individualne ustvarjalnosti  (piščal)

    - razložiti povezanost človekovega delovanja z naravnim okoljem,  verovanjem v naravne sile, upodabljanjem prvin  iz narave (npr. drevesa, živali)

    - predstaviti jamo kot kultni prostor, njeno funkcijo in pomen za nadaljnji razvoj arhitekture

    - predstaviti kiparska dela, njihovo vlogo in pomen ter motivno in vsebinsko povezanost s slikarstvom ter uporabnostjo (spontanost, naravnost, globoka doživetost, simbolni in realni pomen)

    - predstaviti osrednje spomenike najstarejšega slikarstva (Lascaux, Altamira, Chavet)

     

    arheologija

     

     

    življenjski prostor, kultni prostor

     

     

    gravura, idol

     

     

     

  • Neolitska umetnost

    Nov pomen umetnosti:
    začetek urbanizma, megalitska arhitektura


    Megaliti

     

     

     


    Kiparstvo

  •  

    - razložiti podnebne razmere in druge okoliščine, ki so vplivale na nastanek stalnih prebivališč,  kultur ter nov pomen umetnosti

    - predstaviti bistvo kulturnih in posebej umetnostnih sprememb z oblikami življenja mlajše kamene dobe

    - pojasniti megalitsko umetnost ter nov pomen kamna v likovni umetnosti in arhitekturi  (menhir, dolmen, kromlek)

    - predstaviti megalitsko umetnost atlantskega področja in Sredozemlja (Anglija, Irska, Malta, Gozo)

    - predstaviti megalite kot kultne objekte, observatorije in grobnice

    - pojasniti povezanost bivalnih in duhovnih potreb z naravnimi pojavi  (Zemlja kot nebesno telo in del vesoljnega ravnotežja)

    - predstaviti keramično posodo, reliefe in njihov slikarski okras

    - predstaviti kultne posode  in stilizirane človekove podobe

    - predstaviti samostojne kiparske  upodobitve

     

     

     

     

    megalit, menhir, dolmen, kromlek







    kamniti simboli, simbolna in kultna arhitektura

     

    kultne posode, abstraktni ornament

  • Umetnost kovinskih obdobij Bakrena doba - eneolit



    Kolišča in gradišča

    Umetnost Ljubljanskega barja

     

    Bronasta doba in kultura žarnih grobišč 

    Železna doba: halštat in laten


     

    Pomen prazgodovinske umetnosti za razvoj umetnosti starega in zgodnjega srednjega veka

  •  

    - pojasniti pomen odkritij kovin in razvoja tehnologije, ki obogati že uveljavljene oblike likovnega ustvarjanja

    - opisati kolišča in gradišča ter prispevek keltskega stavbarskega snovanja

    - predstaviti kulturo Ljubljanskega barja

    - poznati Ajdovsko jamo pri Nemški vasi

    - razvoj verovanja vpliva na ustvarjanje kultnih podob, obrednih predmetov (npr. Vaška situla) daritvenih podnožnikov, obrednega nakita in s tem razvoj kiparstva

    - predstaviti umetno obdelane predmete za osebno rabo, za slavnosti in boj

    - predstaviti vpliv Keltov, Vikingov, Skitov na razvoj umetnosti starega veka 

     

     

     

     


     

    torevtika situla čelade, spone

    VISOKE KULTURE STAREGA VEKA

     

     
  • Bližnji vzhod

    Jeriho in Çatal Hüyük

  • - prvo srečanje z urbaniziranim načinom življenja in namensko oblikovano arhitekturo

     

  • Indska umetnost

    Mohendžo Daro in Harapa

  •  

    - sumerski koloniji ali samosvoji tvorbi, bivalna kultura, ki jo je dosegla šele rimska antika (kanalizacija, vodovod,  pisava, kuhinja, krušna peč, javna kopališča, parne kopeli itd.)

     

     

    urbani standard

  • Mezopotamska umetnost

     

    Arhitektura
    Sumerska

    Asirska

    Novobabilonci

     

    Kiparstvo

     


    Slikarstvo

  • - predstaviti razvojne stopnje mezopotamske umetnosti: sumerska in akadska, babilonska, asirska in novobabilonska umetnost

    - predstaviti mestno arhitekturo Sumercev (zigurat kot religiozno središče in observatorij, razvita stanovanjska kultura)

    - predstaviti kraljevo palačo (Sargonova v Korsabadu), utrdbo in mesto kralja s prostori za različne namene

    - predstaviti Ištarina vrata

    - predstaviti umetnost v službi religije (najvišji duhovnik je tudi vladar) in s tem poudarek na upodobitvah vladarja v kiparstvu  (Gudea, Sargon, Hamurabi, Asurnasirpal)

    - razložiti oblo in reliefno plastiko

    - razložiti pomen in obliko upodabljanja živali (krilati lev, bik)

    - predstaviti zvezo med epiko  (Ep o Gilgamešu) in  mitologijo z likovno upodobitvijo

    - ob primeru Ištarinih vrat predstaviti emajlirano keramično umetnost upodabljanja in okraševanja

     


    zigurat palača, utrdba, mestna vrata,

     


    poleščena keramika



    hibridne živali, pravna, zgodovinska, religiozna in literarna ikonografija

     

     

  • Umetnost Bližnjega vzhoda

     Umetnost izraelskih ljudstev

     

     

  •  

    - predstaviti Jeruzalem in Salomonov tempelj, “bazilikalna svetloba”

     

     

  • Perzijska umetnost

  •  

    - predstaviti Perzepolis kot kraj, kjer so upodobljeni zgodovinski dogodki, ki  slavijo vladarja

     

     

    prestolna dvorana, apadana

  • Egipčanska umetnost

    Razvoj umetnosti stare države

    Razvoj umetnosti srednje države (arhitektura, kiparstvo in slikarstvo)

     

     

    Kiparstvo

    Slikarstvo

  •  

    - razložiti geografske in družbene okoliščine pri nastanku civilizacije ob Nilu in razvoj umetnosti (ugled vladarja in vere)

    - pojasniti svetišče kot stanovanje božanstva

    - predstaviti grobno arhitekturo (mastaba, stopnjevana piramida, piramida, skalna grobnica), stanovanjske zgradbe (organizacija bivalnih naselij)

    - predstaviti in razložiti razvoj upodobitve človekove figure v kiparstvu od stare države do konca egipčanskih dinastij

    - predstaviti poslikave grobnih prostorov  z obrednimi prizori in njihovo strogo hieratičnost

    - predstaviti egipčanski kanon in vsebino

     



    mastaba, piramida, skalna grobnica, svetišče, tempelj, hipogej, pilon, hipostilna dvorana, naos, obelisk, stela, sfinga,

     

     

    egipčanski kanon

    ANTIČNA  UMETNOST

    - opredeliti  nastanek antične umetnosti z značilnostmi mediteranskega prostora

    antika

  • EGEJSKA UMETNOST 

    Troja 

  • Kikladska umetnost

     

  • Minojsko-mikenska umetnost

     



     

    Arhitektura

     

     

    Kiparstvo




     

    Slikarstvo

     

  • - opisati egejski prostor kot stičišče vzhodne (azijske) in zahodnoevropske kulture

    - razložiti pomen lege palače in utrdbe in tehniko zidave

    - predstaviti idol kot svojevrstno zapuščino neke kulture (stilizirana oseba)

    - pojasniti razlike med umetnostjo minojske trgovske in mikenske vojaške družbe

    - predstaviti Knosos - palača brez obzidja, struktura, način zidave in likovna oprema

    - razložiti umetnostno stvaritev aristokratske družbe kot edine pričevalke izginule kulture

    - predstaviti profane stavbe in grobnice Miken in Tirinsa (palača, trdnjava, struktura in način zidave, nadaljnji razvoj megarona kot stanovanjske zgradbe, grobna arhitektura in druga megalitska umetnost)

    - razložiti kiparstvo na simbolni ravni (lev -varuh vhoda, procesijska cesta z levi)

    - predstaviti obredne zlatarske predmete ter posmrtno masko kot tip portreta

    - predstaviti stensko slikarstvo, vazno slikarstvo in slikarstvo na štuku (pohištvo) s tremi motivnimi sklopi: prizori iz morske flore in favne, procesijske slavnosti in obredne igre

    - opredeliti umetnost v službi vojaške oligarhije (sodobniki vojakov trojanske vojne)

     

     

     

     

     

     

     

     

    megaron, kiklopski zid, procesijska cesta

     

     

     



    simbolne in realistične teme

    GRŠKA UMETNOST

      Arhajsko obdobje



     

    Vazno slikarstvo

     

    Kiparstvo

     

    Klasično obdobje
    Arhitektura

     

     

     

     

     

    Kiparstvo
    Nove težnje v razvoju kiparstva

     

     

     

     

     

    Miron in Poliklet

    Fidija in Akropola

    Praksitel

    Skopas in Lizip

     

    Slikarstvo

     

    Razprostranjenost grške umetnosti

    - razumeti vlogo mestne državice in njene družbene ureditve za razvoj umetnosti

    - predstaviti kronologijo in osnovne značilnosti posameznega obdobja s pomembnimi zgodovinskimi dejstvi

    - razvojno predstaviti vazno slikarstvo: geometrijski slog, vključitev stilizirane človeške figure, črnofiguralni in rdečefiguralni slog

    - predstaviti oblo plastiko, ki je prvič sama sebi namenjena, zato ni ozadje za nastanek nujno religiozno (kuros in kora) pod vplivom egipčanskega pojmovanja vzvišenega telesa

    - predstaviti in pojasniti konstrukcijsko in kompozicijsko zasnovo stebrnih redov klasičnega in helenističnega obdobja

    - predstaviti razvojne oblike od megarona do svetišča

    - predstaviti druge ustvarjalnosti v arhitekturi v oblikovanju akropole in agore ter medsebojno soodvisnost

    - predstaviti stanovanjsko zidavo (delitev hiše v moški in ženski del, prostori se odpirajo v stebrno dvorišče)

    - predstaviti pomembna urbana središča: Milet, Priena, Knidos, Pergamon, Efesos in Hipodamusa kot teoretika in praktika mesta -šahovnice

    - predstaviti nove težnje v razvoju:  individualizacija, iz hieratične drže v kontrapost, namestobrezčasne osebe  osebe različnih starosti,  polihromacija

    - razložiti  ikonografijo človekove podobe  (bogovi, heroji, atleti, portret državnika, filozofa, pesnika, akt, skupinski motivi)

    - analizirati in pojasniti   klasični kanon  v upodobitvi človeškega telesa

    - analizirati izraznost kipov: čustvenost in patos

    - predstaviti delo in pomen Mirona in Polikleta

    - predstaviti Fidijeve reliefe in njegovo vodenje obnove atenske akropole

    - pojasniti humanizem in lepoto Praksitelovih kipov

    - predstaviti novosti v Lizipovih delih

    - predstaviti vlogo Aten in drugih mest za razvoj kulture v vzhodnem Sredozemlju

    - razložiti, kako je ohranjeno monumentalno grško slikarstvo v rimskem slikarstvu (prizori iz grške mitologije)

    - predstaviti druge umetnostne zvrsti, vplive grške umetnosti in širjenje le-te po vsem Sredozemlju z nadvlado v rimski umetnosti



    arhajska umetnost,


    geometrični slog, stilizirana pripoved, črnofiguralni in rdečefiguralni slog, amfora,


    krater, kuros, kora


    agora, akropola, naos, cela, pronaos, timpanon, zatrep, friz, triglifi, metope, peristil, steber, baza, deblo, kapitel ali glavič, abak, arhitrav, stebrni red, dorski, jonski in korintski slog, akroterij, tolos

     

     

     

     

    kontrapost, kanon, individualizacija, antropomorfizem

     

  • HELENISTIČNA UMETNOST

     

     

     



     

    Arhitektura in urbanizem

     

    Kulturni centri helenizma in umetnostna prizadevanja nastajajočega rimskega imperija

    Kiparstvo

     

     

  •  

    - predstaviti vlogo grške umetnosti in kulture v državi Aleksandra Velikega  in vpliv tujih azijskih  prvin

    - določiti pomen in časovni okvir helenistične umetnosti, njen nadaljnji razvoj v okviru rimske umetnosti  in njeno mesto v kasnejši evropski umetnosti

    - predstaviti pomen in izhodišča, ki jih je dala grška umetnost za oblikovanje in razvoj helenistične umetnosti

    - značilnosti helenistične arhitekture in urbanizma (scenskost, dinamičnost oblik)

    - poznati  kulturne centre: Aleksandrija, Kartagina, Efez, Petra, Split, Hadrijanova vila v Tivoliju


    - predstaviti slikovitost, zamenjevanje polne plastike in reliefa, velike sklope, ki slavijo pobožanjeno vladarjevo osebo, ikonografske elemente (prvine iz drugih religij)

    - orfizem, vera v večno življenje, odhod v paradiž, žanr

    - predstaviti Pergamski oltar

     

    helenizem, patos, slikovitost

     

     

     

     

     

     

     


    Pergamski oltar, orfizem

  • ETRUŠČANSKA UMETNOST

    Arhitektura in urbanizem

    Grobnice in njihova okrasitev

     

     

    Kiparstvo in portretna umetnost

    Stensko slikarstvo

  •  

    - predstaviti nekropolo kot zrcalo kulture bivanja in celostnega likovnega sporočila

    - predstaviti grobnice: Cerveteri, Tarquinia, Vulci, Volterra

    - razložiti prispevek etruščanske umetnosti k razvoju rimske antike (lok in obok, ortogonalna mestna mreža, komunalni sistem, mestna vrata)

    - predstaviti portretno umetnost v glini (Apolon iz Veijev,  na sarkofagu) in monumentalno bronasto plastiko (volkulja)

    - razložiti stensko slikarstvo v grobnih prostorih s posebnostmi v motivih

     

    nekropola, cella, castrum, oppidum, tumulus, sarkofag, lok, obok

     

  • RIMSKA UMETNOST

    Arhitektura in urbanizem

     

     

     

     

     

     



    Kiparstvo

     

     

     

     

     

    Slikarstvo

    Talni mozaiki in stenske poslikave

     

     

    Portretno slikarstvo

    Knjižno slikarstvo

     

     

  • Pomen rimske umetnosti za nadaljnji razvoj evropske kulture

     

     

     

  • Slovenski prostor
    Umetnost rimske province 

    Kiparstvo

  •  

    - poznati vplive grške in etruščanske arhitekturne graditve na rimsko

    - predstaviti novosti v arhitekturi in  urbanizmu

    - predstaviti in analizirati razvoj rimskega svetišča (longitudinalna in centralna stavba)

    - predstaviti javne in zasebne stavbe

    - razložiti urbanizem in oblikovanje prostora kot odraz državnega sistema - castrum, forum

    - pojasniti vez med arhitekturo in  kultom osebnosti vladarjev

    - predstaviti komunalne gradnje in komunikacije

    - poznati Vitruvija kot teoretika arhitekture

    - predstaviti relief  na slavolokih, stebrih, sarkofagih, oltarjih, slonokoščeni plastiki

    - pojasniti stilni razvoj od narativno realističnih do pripovedno mističnih upodobitev dogodkov, poosebitve nadnaravnih sil in posebne personifikacije

    - predstaviti polno plastiko in razvoj portreta prednika  kot spominsko dolžnost

    (izraziti realizem), idealizirani portret, državniški portret in konjeniški spomenik

    - razložiti razširjenost mozaika (talni mozaiki - mozaične preproge)

    - razložiti in predstaviti štiri pompejanske sloge stenskega slikarstva  z motivi iz grške in rimske mitologije, iluzionističnimi pogledi (odrska predstavitev) ter groteskami in žanrskimi prizori

    - predstaviti in analizirati portretno slikarstvo (enkavstika) in povezavo s fajumskimi portreti (koptska umetnost)

    - predstaviti rimsko knjižno slikarstvo (vatikanski Vergil)

    - pojasniti prehod od zvitka v kodeks in s tem prehod iz antičnega napisa in ilustracije v starokrščansko umetnost

    - pojasniti vpliv in nadaljevanje antičnih prvin v srednjem veku in obnovo v renesansi

    - razložiti združitev ilirsko-keltskih tradicij z rimsko

    - predstaviti urbanizem vojaških oporišč imperija

     

    -predstaviti rimska mesta: Emona, Celeia, Petovia in Šempeter

     

    - predstaviti kiparstvo mitrejev (slog poznorimskega kiparstva z vsebino vzhodne religije)

    - predstaviti spomenike: portret Germanika, Emonca, nagrobnike (epigrafski spomeniki)

     

    malta, castrum, forum, bazilika, vila, atrij, insula, svetišče, slavolok, oculus, kupola, niša, edikula, arena, amfiteater, terme, akvedukt, kloaka, mecen,

     

     

     

     

     

     

    realizem in idealizem v slogovnem izrazu in ikonografiji, rimski portret, konjeniški spomenik

     

     

     

     

     

    pompejanski slog, groteska, fajumsko slikarstvo, enkavstika

     






    zvitek (rotulus), knjiga (kodeks)

     

     

     

     

     

     

     



    Mitra in mitrej

     

  • STAROKRŠČANSKA UMETNOST

    Arhitektura

     

     

     

     

     

     

    Kiparstvo

     

     

     

     

     

    Slikarstvo v katakombah in mozaiki

  • - poznati  pomen uveljavitve krščanstva in vpliv  na razvoj  stila in motivov

    - pojasniti in predstaviti funkcijo katakomb in razloge za ohranitev (Rim je spoštoval grobišča) ter primere katakomb (Neapelj, Rim), Myra - skalne grobnice

    - razložiti nastanek novega  tipa kultne stavbe

    - razložiti in predstaviti razvoj bazilike

    - pojasniti vpliv liturgije na  oblikovanje arhitekturne notranjščine (ponotranjenost umetnosti)

    - predstaviti konstruktivne sisteme (latinski in grški križ, kupola na pendativih)

    - razložiti ponotranjene upodobitve človeka: zunanje dejanje in videz  poenostavljena  (poudarjen  duhovni izraz)

    - predstaviti posebnosti starokrščanskih motivov in  možnosti dvojne razlage (kruh in ribe kot  tihožitje ali evharistija)

    - predstaviti  motive, ki poudarjajo moč vere, antične motive, ki so razumljeni v krščanskem smislu

    - predstaviti razvoj reliefa od rimske narativnosti  do izbranih reduciranih ali osamljenih prizorov ter nadomeščanje  s simboličnimi prizori;  posebnosti  oble plastike

    - pojasniti pomen mozaične upodobitve v apsidah, na slavoločni steni in na  stenah ladje

    - predstaviti pomen purpurnih rokopisov

    katakombe, bazilika, apsida, ladja, pendativ, narteks, centralna in longitudi-nalna arhitektura, mavzolej, baptisterij ali krstilnica

     

     

     

     

     


    dvopomenske upodobitve

     

     

     

    oltar, menza, prižnica, ambon

     

    orant in oranta, simbolika

  • BIZANTINSKA UMETNOST

     

     

     

    Arhitektura

     

    Kiparstvo

     

    Slikarstvo

  •  

    - predstaviti Bizanc kot središče vzhodnorimskega imperija, Ravenno kot eno od središč bizantinske kulture

    - predstaviti uveljavitev krščanskih vsebin v poznoantični umetnosti do izoblikovanja bizantinske umetnosti novih ljudstev

    - pojasniti razvoj centralne arhitekture v bizantinskem cesarstvu in simboliko stavbnih delov

    - razložiti in predstaviti  arhitekturo  Carigrada, Rima, Ravenne, Poreča in  Benetk

    - predstaviti umetnost reliefa (čipkasti kapitel, slonokoščena dela)

    - predstaviti  vpliv in razvoj  bizantinske  umetnosti in kulture v vzhodnoevropskih deželah in na Balkanu

     

     

     


    kupola in kupolni sistemi, pendentiv, mavzolej, krstilnica, tambur

     

     SREDNJI VEK

     

     

  • UMETNOST PRESELJUJOČIH SE NARODOV

    Arhitektura

     

    Kiparstvo

     

     

    Iluminirani rokopisi

     

     

  • KAROLINŠKA IN OTONSKA UMETNOST

    Arhitektura

     

     

    Knjižno slikarstvo

  • - poznati razmere za nastanek srednjeveške umetnosti, njena verska, antična in etnična izhodišča

    - predstaviti irski veliki križ

    - predstaviti značilnosti geometriziranosti   plastike, reliefa, vrezane risbe

    - pojasniti pomen  umetnostnih spomenikov v Čedadu za Slovence

    - predstaviti langobardsko in pleteninasto ornamentiko (keltske in irske prvine)

    - pojasniti vpliv irskega meništva na Britanskem otočju in v  Evropi

    - razložiti značilnosti anglosaško-irske umetnosti (razdrobljenost črk, teles in ornamentov, prepletene forme, značilne barve)

    - pojasniti oživitev ideje o večnem Rimu, Karlu Velikem in kopiranje antičnih spomenikov po obliki, slogu in cesarskem veličastju  (karolinška renesansa)

    - predstaviti spomenike: Aachen, St. Gallen, Lorsch, Zadar

    - predstaviti novosti monumentalnega razpela  in dvostolpno zahodno cerkveno  pročelje (otonska umetnost)

    - pojasniti pomen umetnosti v karolinškem obdobju in novih motivov križanja, simbolov evangelistov  (Majestas Domini, Majestas Virginis)

    - predstaviti ekspresionizem v srednjeveški umetnosti (npr. Utrechtski psalter)

     

     

     

     

    pleteninasta ornamentika

     

     

     

     


    renesansa, karolinška renesansa

     

     

     

    križanje, razpelo, Majestas Domini, Majestas Virginis, simboli evangelistov

  • Nastajanje nove umetnosti, značilne za JV alpski in slovenski prostor
  • - pojasniti in predstaviti spomenike na slovenskih tleh

     

     

  • ROMANTIKA

     

  • - predstaviti nosilce družbenopolitičnega razvoja v razvitem fevdalizmu ter pomen cerkve in samostanov za kulturo in umetnost (Cluny), razsežnost in organiziranost

    - razumeti vpliv križarskih vojn na umetnost

    romanika, samostan, organizacija samostana, cerkveni red, benediktinci, cistercijani

    Arhitektura

    - predstaviti razvoj bazilike in nadaljnje oblikovanje cerkvenega prostora

    - pojasniti  vlogo konstruktivnih komponent (antična in srednjeveška tehnologija - fevdalizem)  ter organizacijo religioznega življenja v samostanih

    - predstaviti grad, palačo in stanovanjsko zidavo v obzidanem mestu

    - predstaviti kiparstvo v funkciji arhitekture

    - primerjati razvoj arhitekture  od antike k novim oblikam

    - predstaviti posebnosti nemške (Speyer), francoske (Toulouse) in italijanske (Pisa, Firence) arhitekture

    katedrala, križni hodnik, kor, bifora, trifora, empora, triforij, transept, banjasti obok, kampanile, zvonik, vezani sistem, križiščni kvadrat, slop

    Kiparstvo

    Relief




    Obla pastika

     

     

     

    - predstaviti cerkveno poslopje kot prostor, ki z reliefi nagovarja vernika

    - predstaviti glavne elemente romanskega kiparstva: kapitel, portal, luneta, timpanon

    - predstaviti oblo plastiko kot umetnost v službi sakralnega okolja in polihromirano, ki daje vtis nadnaravnega pojava

    - predstaviti veliki in prenosni oltar

    - predstaviti ikonografsko osnovo: tipologija

     

     

    portal, luneta, timpanon,

     




    veliki oltar, prenosni oltar, prižnica,

    tipologija

    Monumentalno in knjižno slikarstvo

     

    - razložiti dva tokova: nadaljevanje karolinške renesanse z raziskovanjem telesa, narave in perspektive ter smer, ki se zgleduje po bizantinskem misticizmu (St. Savin sur Gartempe, Berzé-la- Ville)

    kodeks, iniciala, skriptorij, kopist, iluminator

  • Slovenska romanika

    Arhitektura

     

     

     

    Kiparstvo in slikarstvo

  •  

    - predstaviti baziliko

    - pojasniti večplastno vsebino in religioznost socialnega sporočila

    - predstaviti spomenike: Stična, žička kartuzija in Špitalič, Kamnik - Mali grad, Hoče pri Mariboru, kripta v Krki na Koroškem

     

    - predstaviti slovenske romanske  kiparske spomenike: portal, obla plastika (podoba Marije z otrokom)

    - pojasniti nastanek slovenskih rokopisov  iz Stične in tipe inicial (vitične, portretne, silhuetne in z donatorskim potretom)

     

     

  • GOTIKA

  •  

    - poznati celostno podobo družbe in kulture v poznem srednjem veku (vloga viteškega plemstva, nastanek in razvoj mest, sholastika, univerze, novi redovi)

    - značilnosti gotike   kot sloga dežel

     

     

    viteštvo, grad, univerza, sholastika, frančiškani, dominikanci

    Arhitektura

    - predstaviti katedralo v poznem srednjem veku in njen pomen: sredi mesta, vzpetost v višino, pročelje kot “knjiga vsega znanja”

    - predstaviti  tipe in faze gotske arhitekture (francoska, nemška, italijanska, oz. zgodnja - visoka - pozna, rastlinske oblike, beneška gotika)

    - spoznati načela srednjeveškega gradu in mesta: tipi profanih stavb

    - pojasniti vpliv novih  cerkvenih redov na umetnostno ustvarjanje

    - poznati in predstaviti spomenike v Parizu, St. Denisu, Reimsu, Pragi, Gloucestru, Sieni in Benetkah

    šilasti lok, križni obok, oporni lok, sklepnik, rebrasti obok, fiala, rozeta, pilaster, konzola

     

    Kiparstvo: relief in obla plastika

    Podrejenost kiparstva arhitekturi in kiparstva osvobajanje

     

     

     

     

    Slikarstvo: stensko slikarstvo, tabelno slikarstvo in slikano okno



     

    Monumentalno stensko slikarstvo Nemčije in Italije

     

     

    Mednarodni gotski slog

     

    Giotto in florentinska gotika Duccio in sienska gotika

     

    Knjižno slikarstvo

     

    - predstaviti  mehki slog: linija S, tipizirana lepota (lepa mladenka, lepa starka), raziskovanje čustev, ki naj bodo izražena

    - predstaviti nove ikonografske motive: Pieta, Marija zavetnica s plaščem, živi križ, sv. nedelja

    -  predstaviti francosko katedralno plastiko kot posredovalko enciklopedičnega znanja

    - predstaviti in analizirati krilni oltar kot poznogotsko celostno stvaritev

    - predstaviti pridobitve gotskega slikarstva: raziskovanje človekovega obraza (študije karakterja), iluzija preseganja slikarskih okvirjev,  spoznavanje geometrične in atmosferske perspektive, upodobitev naravnih pojavov, naturalizem rastlinskega in živalskega sveta

    - pojasniti in analizirati monumentalno stensko slikarstvo v Nemčiji in Italiji, profane motive v gradovih in meščanskih hišah, slikana okna v Franciji in Angliji

    - predstaviti nadaljevanje tradicionalnega razvoja poznogotskih oblik in nove težnje, ki predstavljajo začetek renesanse

    - predstaviti značilnosti mednarodnega gotskega sloga: eleganca, poudarjena milina, obračanje na vernika s sočustvovanjem, gotski realizem (meščanska gotska umetnosti), poznogotski barok

    - predstaviti  in primerjati dela Giotta in Duccia

    - predstaviti značilnosti Giottovega iskanja v slikarskem izražanju in napoved renesanse

    - predstaviti iluminirane rokopise: nov tip knjige in horariji  (molitveniki za zasebno rabo)

    - pojasniti velik razmah pravniških, naravoslovnih in filozofskih besedil

    - analizirati psalter Ludvika IX. Svetega - pariški slog in sijajni horarij vojvode Berryjskega (mednarodni gotski slog  v iluminiranem rokopisu)











    slikano okno,


    krilni oltar, diptih, triptih, poliptih

     

     

     



     

     

    mednarodni gotski slog, pieta, Marija zavetnica s plaščem

     

     

     

    liturgične in profane knjige, horarij, brevir, psalter

  • Gotika na Slovenskem
  •  

     

    Arhitektura

     

     

     

    Kiparstvo

     

     

     

    Slikarstvo

     

     

    Kranjski prezbiterij 

    Slikarske delavnice


     

    Knjižno slikarstvo

    - predstaviti bazilikalne, stopnjevane in dvoranske cerkve (Kranj)

    - predstaviti  Ptujsko goro kot celostni spomenik

    - predstaviti mestno in grajsko arhitekturo (celinska in primorska gotika z beneškim vplivom) ter samostansko arhitekturo (Kostanjevica, Pleterje)

    - predstaviti zgodnje prostostoječe kipe (Solčavska Marija, monumentalna razpela)

    - predstaviti naše  milostne podobe (krakovska Marija in ostro lomljene gube, Pieta, Marija zavetnica)

    - predstaviti ptujskogorsko skupino kipov

    - pojasniti ohranjenost slovenskih gotskih spomenikov v podružničnih cerkvah, tudi z zunanjimi podobami  (opominjajoče podobe)

    - predstaviti poslikavo sakralne arhitekture: prezbiterija z okrajšavo nebeškega kraljestva, pogostost pohoda Sv. treh kraljev in evangeljski prizori s poslednjo sodbo

    - predstaviti ikonografijo kranjskega prezbiterija

    - pojasniti in analizirati  razvoj gotskega sloga: slog ostrol omljenihi gub (Ptuj),  mehki slog, mojstra Bolfganga, suško-bodeški krog (Suha)

    - predstaviti delavnice Janeza Ljubljanskega, Janeza in Vincenca iz Kastva, Janeza Aquile

    - predstaviti avstrijske, češke, italijanske in francoske rokopise (zaradi stikov s tujino in pomanjkanja dvora)  z izbranimi spomeniki: Moralije o Jobu iz Kranja, Antifonar iz Kranja

    utrjeni stolp, palacij, obzidje, medgradje

     

     




    ostrolomljene gube

     

     

     

    sv. nedelja, mrtvaški ples

     

     



    kranjski prezbiterij

     

    UMETNOST NOVEGA VEKA

     

     

  • RENESANSA

  • - razumeti družbene razmere  15. in 16. stoletja

    - pojasniti pomen širjenja znanja zaradi dotoka grških intelektualcev in nagle uveljavitve tiska

    - poznati  kulturne centre: Firence, Rim, Benetke, Pariz, Južna Nemčija in nizozemske dežele

    renesansa, humanizem preporod, reformacija, tiskana knjiga

  • Zgodnja renesansa v Italiji

     

  • - pojasniti pomen velikih javnih del, mecenov in kolektivnih naročnikov

    - pojasniti vzpon umetnikov  v družbeno elito

    meceni, naročniki

    Arhitektura
    14. stoletje kot čas iskanja novega pogleda na prostor

     

     

    Filippo Brunelleschi

     

    Leon Battista Alberti

     

     

     



    Michelozzo di Bartolomeo

     

    - razcvet mestnih državic  in sistem demokracije mesta v odločanju o mestnem prostoru in graditvi javnih objektov

    - pojasniti iskanje vzorov v antični arhitekturi in urejanju prostora

    - predstaviti spomenike cerkve San Lorenzo, renesančno kupolo na cerkvi Sta. Maria del Fiore, palačo Pitti

    - pojasniti študij perspektive (postavitev kapele Pazzi)

    - predstaviti prvega renesančnega teoretika arhitekture: prevod in komentar k Vitruviju  (De re aedificatoria libri X)

    - predstaviti Battista Albertija kot arhitekta, humanista, univerzalnega znanstvenika, pisatelja in umetnika

     - predstaviti Malatestianovo  svetišče v Riminiju, cerkve S. Sebastiano in St. Andrea v Mantovi in palačo Rucellai v Firencah

    - razložiti renesančno cerkev z enoladijskim prostorom (San Marco, SS. Annuziatta)

    - predstaviti renesančno knjižnico, vilo in palačo Medici-Riccardi

     

    geometriziranje urbanih predelov, antikizirane arhitekturne prvine

    Kiparstvo: oblikovanje samostojne plastike in reliefa
    Lorenzo Ghiberti
    Donatello
    Andrea Verrocchio

     

    - predstaviti pridobitve renesančnega kiparstva: raziskovanje realizma v fiziognomiji in telesu, iskanje idealne lepote (harmonija, kanon, kontrapost)

    - pojasniti in predstaviti zglede pri oblikovanju figure, povezavo s srednjeveško plastiko, začetek renesančne skulpture v prostoru (konjeniški spomenik)

    - predstaviti nov tip oltarja (sacra conversazione)

     

    antični akt, ideal humanisti-čnega vodje, sacra conversazione, pala

    Slikarstvo

    Piero della Francesca
    Masaccio
    Paolo Uccelo
    Andrea Mantegna
    Sandro Botticelli

     

    - pojasniti likovne in vsebinske novosti slikarstva (novosti v oblikovanju figure, prostora, kompoziciji, razvoju perspekltive, barve, tehnologije, motiva in vsebine)

    - predstaviti  lepotni tip florentinske renesanse

    - pojasniti pomen mitoloških podob

     

     

    antika v slikarstvu: forme in vsebine

  • Nizozemsko slikarstvo 15. stoletja

    Brata van Eyck

     

     

     

    Roger van der Weyden
    Hugo van der Goes

  • - pojasniti značilnosti in drugačnost renesanse severnih dežel v Evropi

    - primerjati  dela Jana van Eycka in Masaccia

    - predstaviti značilnosti v upodabljanju anatomije, pokrajine, perspektive, žanra in lepotnega tipa

    - predstaviti Gentski oltar in pomen bratov van Eyck (oljno slikarstvo)

    - predstaviti portretni realizem z delom Snemanje s križa van der Weydna ter simboliko Portinarijevega oltarja

    geometrijska in optična perspektiva, portretni realizem, prikrita simbolika
  • Visoka renesansa v Italiji

  • - opredeliti posebnosti in pomen odnosov med  humanizmom in umetnostjo (soodvisnost)

    - pojasniti nova načela o vesoljni harmoniji

     

    Arhitektura

    Donato Bramante



    Michelangelo Buonarroti

     

    - pojasniti vpliv papeškega dvora v Rimu na razvoj renesančne arhitekture

    - pojasniti vpliv arheoloških najdb iz antičnega Rima na razvoj  arhitekture

    - predstaviti oblikovanje arhitekture in skulpture v enovit prostor (Medičejska kapela)

    - predstaviti nove abstraktne principe arhitekturne tektonike (preddverje Medičejske knjižnice)

    - predstaviti oblikovanje Kapitolskega trga kot vrh oblikovanja zunanjega prostora

    - predstaviti  potek graditve cerkve sv. Petra

    - pojasniti Michelangelov poseg na palači Farnese v Rimu, začetek osne kompozicije

     

     

    atektonska načela, prostor vzdolž osi

    Kiparstvo

    Michelangelo Buonarroti

     

    - pojasniti značilen pojav univerzalnega človeka, oz. vsestranske umetniške osebnosti v vseh smereh likovnega ustvarjanja

    - pojasniti razvojno pot kiparstva ob predstavitvi Michelangelovih del

     

    uomo universale, herojski tip osebe

    Slikarstvo

    Slikarstvo v Rimu in Firencah
    Leonardo da Vinci
    Rafael Santi
    Michelangelo Buonarroti

    Slikarstvo v Benetkah v 16. stol.
    Giovanni Bellini
    Giorgione
    Tizian

     

     

    - predstaviti vsebinske in oblikovne značilnosti v slikarskih delih treh velikih umetnikov

     

     

    - pojasniti posebnosti razvoja in pomen beneške umetnosti (barva in svetloba kot značilnost regije )

    - primerjati srednjeitalijansko in beneško pojmovanje visokorenesančne harmonije (telo, barva, svetloba) ter razmerje med nosilci in okoljem

     

    piramidalna kompozicija, sfumato

     




    beneško slikarstvo

  • Visoka renesansa v srednji Evropi
  •  

     

     

     

    Albrecht Dürer

    Hans Holbein
    Lucas Cranach


    Jean Fouquet

    Hieronymus Bosch

    - predstaviti pomen Dürerja kot najpomembnejše osebnosti nemškega renesančnega slikarstva in njegov prispevek ter novosti v grafikah, študijah v naravi, portretih

    - predstaviti glavne vsebinske in oblikovne značilnosti v delih Holbeina in Cranacha
    (lepotni tip severno od Alp)


    - predstaviti renesanso v Franciji z vplivom Italije in Nizozemske

    - predstaviti Boschevo delo Vrt naslad s pridobitvami renesančnega slikarstva (perspektiva, anatomija, verizem, svetloba,  posebnosti v raziskovanju odsevov svetlobe, fluorescenčna svetloba, svet in psiha pod povečevalnim steklom)

    geometrijski princip v kompoziciji,



    anamorfoza

     

     


    fantastika, pregovori, realizem

  • MANIERIZEM

  •  

    - pojasniti manierizem kot slog, ki je zaznamoval velik del evropske umetnosti v dobi heterogene pozne renesane (vrh intelektualnega umetnostnega izraza)

    - predstaviti značilnost manierizma: izvor ima v  intelektualni, politični, verski in umetniški krizi

    - odpor proti grehom v cerkvi - verska obnova (jezuiti, inkvizicija)

    - predstaviti posebnosti italijanskih manieristov

    - predstaviti nove likovne prvine v delih umetnikov: nenaravne oblike  figure (pritlikava, podaljšana, kačasta, spiralna), raziskovanje nenaravnih psihičnih stanj (obup, odtujenost, duševne bolezni, pretirane patetične geste)

     

     

    manierizem, figura serpentinata

    Arhitektura 

    Manierizem kot nadaljevanje arhitekture visoke renesanse v slog izrazito intelektualnega izraza na prehodu iz obdobja demokracije renesanse v obdboje absolutizma

    Benetke

     

    Andrea Palladio in njegov vpliv na razvoj arhitekture

     

     

    - pojasniti vpliv Michelangela na delo  njegovih naslednikov: Vasari,  Ammannati (palača Uffizi, Pitti - dvorišče), Giulio Romano (palača Te  v Mantovi)

     

    - predstaviti Benetke  kot poseben prostor, s posebno svetlobo in stikom z Orientom

    - predstaviti Jacopa Sansovina in njegovo arhitekturo 

    - predstaviti Palladiovo arhitekturo  povezave notranjega in zunanjega prostora vile (vila Rotonda), mestne palače v Vicenzi (Basilica) in cerkve (Il Redentorre)

     

    arhitektonskost, simetrija, veduta, šokantnost, grota

    Kiparstvo

    Giambologna
    Benvenuto Cellini

     

    - predstaviti odmeve Michelangelove umetnosti pri Giambolognu  (tudi začetek oblikovanja mestnih trgov z narativnimi kipi na fontanah) in Celliniju

     

    mestni trg z vodnjakom

    Oblikovanje

    - pojasniti manieristično oblikovanje kot enega izmed vrhov v razvoju umetne obrti, še posebno zlatarstva (Cellini)

     

    Slikarstvo

    Italija:
    Jacopo Robusti Tintoretto
    Paolo Veronese
    Antonio Allegri Correggio


    Giorgio Vasari
    Agnolo Bronzino
    Francesco Parmigianino

     

    Španija:
    El Greco

    Severna Evropa:

    Mathias Grunewald
    Pieter Bruegel  st.

     

    - predstaviti novosti: nenavadne kompozicijske odločitve, eliptično, spiralasto gibanje, beg v prostor, prelomi v ambientu pokrajine, združevanje naravnih in nadnaravnih ambientov, nenaravna svetloba, nenavadna in   fluorescentna  barva, nove barvne kombinacije, dramatično sodelovanje pokrajine, arhitekture, ki ničesar ne povedo

    - predstaviti iztočnice iz Michelangelovega opusa in nove vsebine: skepsa o Cerkvi, osebne  mitologije (vladarji v podobi mitoloških osebnosti), umetniški program (Vasari - šola)

    - predstaviti razliko med  florentinskim in beneškim manierizmom

    - predstaviti posebnosti El Grecovega ustvarjanja

    - predstaviti Isenheimski oltar

    -  predstaviti Brueglove motive  iz  kmečkega življenja in odseve njegovega potovanja v Italijo v njegovih delih

     

    kompozicija posebnosti, nadnaravna svetloba, osebne mitologije

     

     

     

     

     





    kmečki prizori kot žanr in alegorija

  • Renesansa in manierizem v slovenskem prostoru

     

  •  

    - prikazati odmev renesančne  umetnosti  v slovenskem prostoru ter predstaviti pomembne ohranjene spomenike

     

    Arhitektura

     

    Palladiovska arhitektura v Sloveniji

     

    - pojasniti posledice turških vpadov na razvoj arhitekture v slovenskem prostoru (meščanske hiše, utrjeni gradovi, cerkve)

    - pojasniti beneški vpliv palladiovske  arhitekture v Sloveniji, v mestih in na deželi (mestna palača, cerkve in dvorci)

     

     

    uršulinke, paladiovski manierizem

    Kiparstvo

    - razložiti italijanski in nemški vpliv (nagrobniki)

     

    Slikarstvo

     

    - razložiti  vpliv  iz severne Italije  (obrobje beneške republike)

    - razložiti vpliv Durerjevega slikarstva in nizozemske grafike

    - predstaviti Celjski strop

    bolonjski kvadraturisti

  • BAROK

     

    Celostna podoba ustvarjanja  v baroku

     

  •  

     

     

    - opredelilti geografsko razprostranjenost in  časovno razsežnost  baročne umetnosti v letih 1600 do 1800

    - opredeliti   politične in verske okoliščine in posledice  v umetnosti

    - predstaviti središča baročne ustvarjalnosti in razlike v umetnosti  Italije, Francije in Nemčije

    - razsežnosti baročnega sloga (od iluzionističnih do klasičnih rešitev)

    - predstaviti posamezne pojave znotraj sloga, od ikonografskih do likovnoteoretičnih: monumentalnost, razgibanost, preseganje meja ene zvrsti ustvarjanja in združevanje več umetnostnih zvrsti v celostno umetnino, herojske podobe telesa in psihe protagonistov, dinamično gibanje in novo pojmovanje dinamike, slikovita svetloba (chiaroscuro), žive, sočne barve in razblinjenje obrisov,  slikovitost

    - predstaviti  poudarjeno ikonografsko vlogo svetlobe: odprto nebo oz. iluzija mitološke teme, novi verski motivi in krščanske personifikacije (božja previdnost, modrost)

     

     

     

     

    barok, protireformacija jezuiti, iluzionizem, celostna umetnina, dinamika, chiaroscuro

    Arhitektura

    Rimski barok

     

     

    Lorenzo Bernini
    Francesco Borromini

     

     

     

    Arhitektura v habsburških  deželah 

    Fischer von Erlach
    Balthasar Neumann

     

     

    - primerjati  Michelangelovo arhitekturo v Rimu  in Madernovo arhitekturo cerkve sv. Petra kot začetek oblikovanja baročne arhitekture

    - pojasniti prostorske reforme papeža Siksta V. v Rimu

     

    - predstaviti Berninijevo in Borrominijevo dinamično oblikovanje arhitekture

    - predstaviti baročni stil kot imperialni stil papeške moči in protireformacijskega gibanja

     

    - Il Gesu kot prototip jezuitske cerkve

    - predstaviti  arhitekturo Fischerja von  Erlacha in Balthasarja Neumanna

    - razložiti baročne palače s parki:  Schonbrunn  na Dunaju in Versailles pri Parizu

     

    ovalni prostor, valujoča stena, stebrni oltarji

    Kiparstvo

    Lorenzo Bernini

     

    - predstaviti portret, nagrobnik, vodnjak, oltarno arhitekturo, kapelo, oblo plastiko ter arhitekturno plastiko

    - pojasniti odmev Berninijevega ustvarjanja  v  Franciji in Sloveniji

     

     

    Slikarstvo

    Iluzionistično stensko sakralno in posvetno slikarstvo
    družina Carracci
    Pietro da Cortona
    Andrea Pozzo

    Italijanski chiaroscuro in njegov vpliv na slikarstvo v Evropi
    Caravaggio 

    Flamska in Nizozemska:

    Frans Hals
    Vermeer van Delft
    Anthonis van Dyck
    Peter Paul Rubens



    Rembrandt van Rijn

     

     


    Španija:

    Diego Velazquez
    Esteban Murillo 

    Francija:

    Nicolas Poussin
    Claude Lorrain

     

    - predstaviti razvoj   iluzionističnih poslikav

    - pojasniti herojsko in arkadijsko pokrajino

    - predstaviti slikarstvo na akademijah

    - predstaviti in analizirati Caravaggiovo drugačnost  (močna svetloba, kontrastna svetloba - chiaroscuro)

     

    - predstaviti razliko med umetnostjo katoliškega in protestantskega dela dežele, vsebinske posebnosti  (žanr)
    (primerjava Rubens - Rembrandt, delo: Postavljanje križa)

    - predstaviti Rubensova dela z mitološkimi, zgodovinskimi, nabožnimi prizori in profana dela

    - razložiti apoteozo zemeljskih vladarjev

    - predstaviti Rembrandtove avtoportrete  (filozof)

    - predstaviti Rembrandta kot grafika

    - predstaviti glavne motive: skupinski portet, individualni portret, žanr, pokrajina in avtorje

     

    - predstaviti Velazqueza  kot portretista, mojstra zgodovinskih prizorov, alegorij in žanra

    - predstaviti Murilla, slikarja nabožnih podob in otrok

    - predstaviti značilnosti  zgodovinskih prizorov in krajin v upodobitvah Poussina in Lorraina

     

     

     

     







    apoteoza, grafični listi, skupinski portret, nabožna podoba, oltarna slika

     

     

     

     

     

     

     

     

     


    francoski barok, predklasicizem

    Oblikovanje

     

    - predstaviti področja in zvrsti oblikovanja ter njihov pomen v kulturni ustvarjalnosti  (zlatarstvo in tapiserije)

     

     

  • ROKOKO
  • - predstaviti rokoko kot zgodovinski slog 18. stol. z izhodiščem v Franciji

    - rokoko kot zaključek baročnega obdobja s težnjo po dekorativnosti in izničenju tektonike prostora

    rokoko, igrivost, školjčni motiv, zrcalna dvorana, galantne teme, meščanski prizori

    Slikarstvo

    Francija:

    Antoine Watteau
    Jean-Honore Fragonard
    Jean-Baptiste Chardin

    Italija:

    Giovanni Battista Tiepolo
    Francesco Guardi
    Canaletto

    Anglija:

    Joshua Reynolds
    Thomas Gainsborough

     

     

    - predstaviti značilnosti: školjčni motiv, drobljenost, valovitost oblik, posebne barve, pomen zrcaljene podobe in zrcal, portrete aristokracije in preprostih meščanov in galantne  mitološke prizore v podobah francoskih slikarjev

     

    - predstaviti raziskovanje svetlobe in razkrajanje snovi v delih italijanskih mojstrov

     

    - predstaviti raziskovanje svetlobe in barvnih odtenkov v podobah portreta in krajine angleških slikarjev tega obdobja

     

     

     

     



    veduta, marina

     


    angleški portret

    Umetna obrt in notranja oprema

    -  predstaviti notranjo opremo Versaillesa

     

  • Barok in rokoko v slovenskem prostoru

     

  • - predstaviti prevlado katolicizma nad protestantizmom in posledice v umetnosti (Ljubljana kot cilj rimske jezuitske obnove in prenove - jezuitski kolegij)

     

    Arhitektura

     

     

    Gregor Maček

     

    - predstaviti protireformacijski  vpliv rimskega in kasnejšega  beneškega baroka  v arhitekturi cerkva (Ljubljana: stolnica, uršulinska cerkev, Nova Štifta, Sladka gora, Tunjice), palač (Ljubljana - magistrat) in dvorce s parkom (Dornava)

    - predstaviti Gregorja Mačka in njegovo arhitekturo (Šmarna gora, Ljubljana - magistrat)

    - predstaviti rokokojsko podobo cerkve sv. Roka v Šmarjah pri Jelšah

     

    Kiparstvo

    Francesco Robba
    Andrea  Pozzo
    Straubi

     

    - pojasniti prenos  rimske in beneške baročne umetnosti  v Ljubljano  z umetnikoma  Pozzom  in Robbom

    - predstaviti Francesca Robba in njegova dela

    - predstaviti monumentalna stopnišča

    - predstaviti fenomen zlatih oltarjev

    - predstaviti štajersko skupino kiparjev Straubov

     

    Slikarstvo

    Iluzionistično slikarstvo

    Giulio Quaglio
    Franc Jelovšek

    Fortunat Bergant

    Valentin Metzinger
    Anton Cebej

     

    - iluzionistično sakralno slikarstvo v slovenskem prostoru  s predstavniki

    - predstaviti  poslikave viteških dvoran v gradovih v Brežicah, Slovenski Bistrici in na Štatenberku

    - predstaviti  slikarja Berganta kot portretista, avtorja križevega pota in  žanrskih prizorov

    - predstaviti nabožno slikarstvo Metzingerja in Cebeja

     

     

     



    križev pot

    UMETNOST 19. STOLETJA

     

     

  • NEOKLASICIZEM

  •  

    klasicizem, neoklasicizem

    Družbena dogajanja v Evropi

     

    - razumeti francosko revolucijo, razsvetljenstvo, Napoleonovo osvajanje Evrope

    - pojasniti pomen arheoloških odkritij in umetnostne teorije  (Winckelmann) na oblikovanje  arhitekture

    - razumeti razvoj akademizma in historizma

     

     

    razsvetljenstvo,

    akademizem, historizem

    Arhitektura

    Italija

     

     

     

     

    - predstaviti Piranesija in njegov pomen za razvoj fantazijskega pristopa  k oblikovanju arhitekture prostora

    - predstaviti Piranesijeve grafične liste kot prikaz antičnega Rima in grafično zbirko »Ječe«

     

     

    racionalni red

    Kiparstvo

    Antonio Canova

     

    - pojasniti razvoj kiparstva in slikarstva od revolucije do restavracije

    - predstaviti delo in stilne elemente del Antonia Canove

     

     

    Slikarstvo

    Jacques Louis David
    Dominique Ingres

     

    - predstaviti stilne elemente v delih Davida in Ingresa (etika in morala antike v klasicizmu)

     

     

     

  • Klasicizem v slovenskem slikarstvu

    Franc Kavčič

     

  •  

    - predstaviti klasicizem v delih Franca Kavčiča

     

  • Kiparstvo in slikarsto 19. stoletja
  •  

     

  • ROMANTIKA

     

    François Rude

    Theodore Gericault
    Eugene Delacroix
    Caspar David Friedrich
    William Turner
    John Constable



    Francisci Goya

  •  

    - pojasniti in predstaviti romantično senzibilnost in avtonomijo duha v likovnih delih

    - pojasniti  ideale romantike: l’art pour l’art, umetniško avantgardo, boemstvo

    - pojasniti esteticizem, pomen sublimnega (“vzvišeno”, Burke, Kant)

    - pojasniti družbeno  vlogo francoske romantike

    - predstaviti sublimno slikarstvo in romantično    doživetje krajine

    - predstaviti Goyo in  njegov  moderni umetniški temperament

     

    romantika, individualizem, dramatična pokrajina, boemstvo, sublimno slikarstvo

     

  • Romantika in bidermajer v slovenskem prostoru

     

    Josip Tominc
    Marko Pernhart
    Anton Karinger

  •  

    - predstaviti  značilno meščansko umetnost od  dunajskega kongresa leta 1815 do 1870.

    - predstaviti značilnosti meščanskega portreta (z vsemi detajli noše, okrasa, meščanskega udobja in etikete), vzpona krajinarstva  (popotna oz. turistična topo­grafska veduta)  ter meščanske interpretacije naravnih lepot

     

     

    bidermajer, meščanski portret,  krajinarstvo

  • REALIZEM

    Gustave Courbet
    François Millet
    Nadar

     

     

  •  

    - predstaviti in pojasniti resničnost in slikarsko resničnost realizma med letoma 1848 in 1870: karikatura, kritika in politika;  pomen tiskanih sporočil

    - pojasniti apoteozo kmeta in narave

    - pojasniti vpliv fotografije

     

    plakat, fotografija 

  • Realizem v slovenskem slikarstvu

    Anton Ažbe
    Ivana Kobilca
    Ferdo Vesel
    Brata Šubic
    Jožef Petkovšek

  •  

    - predstaviti posebnosti slovenskega realističnega slikarstva ter pojav plenerizma in žanra v slovenskem slikarstvu zadnje tretjine 19. stoletja

    - pojasniti domačijske podobe, etnološke prizore, kmetske slike

     

     

     

  • IMPRESIONIZEM

    Claude Monet
    Edouard Manet
    Edgar Degas

  •  

    - razložiti slikanje v naravi  (plenerizem),impresije iz urbanega sveta

    - pojasniti in analizirati pomen barvne registracije motiva, impresionistični  "efekti"

    - predstaviti Salon zavrnjenih, 1863, in prvo razstavo impresionistov, 1874

    - predstaviti Maneta in "heroizem modernega življenja"

    - predstaviti Moneta: od impresije k viziji

    - predstaviti Degasa: gibanje in estetika impresije

     

    plenerizem, impresionizem

     

     

  • Impresionizem  v slovenskem slikarstvu

    Rihard Jakopič
    Ivan Grohar
    Matija Jama
    Matej Sternen

  •  

    - opredeliti naravo  slovenskega impresionizma: pomen pokrajine kot intimne in simbolne izkušnje slovenskega modernega  slikarja

    - razložiti kompozicijska in barvna načela slovenske oblike impresionizma

    - predstaviti razvoj slovenskih impresionistov od naturalistične podobe k simbolni viziji

     

  • POSTIMPRESIONIZEM

    Georges Seurat
    Paul Gauguin
    Vincent van Gogh
    Paul Cézanne
    Edvard Munch
    Toulouse- Lautrec

     

     

     

    Auguste Rodin

     

  •  

    - predstaviti pot od impresije k simbolu, teorijo in tehniko neoimpresionizma (divizionizem)

    - predstaviti barvni simbolizem

    - pojasniti izkušnje zunajevropske umetnosti, krajine in civilizacije

    - analizirati slikarstvo kot izraz robne osebne izkušnje

    - razložiti psihologijo  izraza

    - analizirati in predstaviti strukturo forme

    - predstaviti novo simbolno  govorico kiparstva

     

    postimpresionizem, neoimpresionizem, divizionizem, simbolizem

    Arhitektura 19. stoletja

  • HISTORICIZEM

     

     

     

     

     

    Nemčija:

    Karl Friedrich Schinkel

    Francija:

    Violette le Duc
    Garnier

    Slovenija:

    Arhitektura zgodovinskih slogov na Dunaju in njen vpliv na arhitekturo v Ljubljani

  •  

    - pojasniti historicizem kot skupni pojem  uporabe zgodovinskih slogov ob novi tehnologiji gradnje

    - pojasniti posledice industrijske revolucije na oblikovanje arhitekture in prostora

    - posredovati informacijo o zidavi prvih industrijskih objektov in prvih delavskih naselij

    - pojasniti bogatenje meščanskega sloja, gradnjo železniških postaj, gledališč in razstavnih dvoran

    - pojasniti vpliv Palladiove arhitekture po evropskih deželah

    - poznati posnemanje historičnih slogov kot  odraz družbenih, nacionalnih in političnih gibanj v evropskih državah

     

    - predstaviti pomen arhitekture Schinkla, Garniera in Violette le Due

     

    - predstaviti  palače, grajene pred potresom in  po potresu v Ljubljani in drugod po Sloveniji

     

    historicizem, historičen, eklekticizem, industrijska gradnja, skeletna gradnja

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    neozgodovinski slogi

  • ART NOUVEAU

     

    Otto Wagner
    Antonio Gaudi
  •  

    - predstaviti art nouveau kot slog napovedovanja  svobodnih oblik  modernega  oblikovanja 20. stoletja

    - predstaviti  evropska središča art nouveauja  in različna poimenovanja za ta stil oblikovanja

    - predstaviti dunajsko Wagnerjevo šolo kot začetek modernih teženj v dunajski secesiji

     

    art nouveau, secesija, Liberty, Free Style

    UMETNOST 20. STOLETJA

     

     

  • MODERNA ARHITEKTURA 20. STOLETJA

    Arhitektura pred I. svetovno vojno

    Louis Sullivan
    Walter Gropius
    Peter Behrens
    Henri van de Velde
    Skupina de Stijl
    Antonio s’Elia
    Adolf Loos

     

    Arhitektura po I. svetovni vojni

     

     

    Bauhaus
    Walter Gropius

    Le Corbusier

     

     

    Internacionalni stil po II. svetovni vojni

    Mies van der Rohe
    Frank Lloyd Wright
    Oscar Niemeyer
    Luigi Nervi

     

    Postmodernizem

    Michael Graves
    Aldo Rossi
    Oswald Mathias Ungers

    Dekonstruktivizem



  • - predstaviti inženirske konstrukcije razstavnih prostorov in mostov (Eiffel in Maillart)

    - predstaviti arhitekturo ameriških nebotičnikov - Louis Sullivan

    - predstaviti začetke moderne arhitekture v Evropi pred I. svetovno vojno

    - predstaviti  Adolfa Loosa in njegov pomen v razvoju arhitekture

     

    - predstaviti  moderne arhitekturne tokove v evropskih deželah  med obema vojnama

    - predstaviti politično vsiljeno arhitekturo diktatorskih režimov v Nemčiji, Italiji in Rusiji

    - predstaviti Bauhaus kot moderno šolo za arhitekturo in oblikovanje, usmerjeno v nove tendence oblikovanja modernega socialno naravnanega prostora (Gropius)

    - predstaviti Le Corbusijera in njegov pomen za razvoj moderne arhitekture in urbanizma

    - predstaviti vpliv Le Corbusijera na slovensko arhitekturo

    - predstaviti moderno arhitekturo v Ameriki in v Evropi

     

     

     

     

    - pojasniti postmodernizem s ponovnim poudarkom na zgodovinskem pojmovanju

     

    - pojasniti  dekonstruktivizem kot zavračanje tradicionalnega, tektonskega, enovitega in iskanje razčlenjenega, dinamičnega trenutka prostora v gibanju

     





    chicaška šola, De Styjl,

     

     

     

     

     

     


    Bauhaus, Werkbund, konstruktivizem, futurizem, češki kubizem, nacionalsocializem, realsocializem

     

     

     

     

     

     

     



    postmoderzem

     


    dekonstruktivizem

    Slovenska moderna arhitektura pred  I. svetovno vojno in po njej

    Maks Fabiani
    Jože Plečnik
    Ivan Vurnik
    Vladimir Šubic
    France Tomažič
    Vinko Glanz
    Franc Navinšek

     

    Slovenska moderna arhitektura po II. svetovni vojni

    Edvard Ravnikar
    Edo Mihevc
    Savin Sever
    Milan Mihelič
    Stanko Kristl

     

    - predstaviti  Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija na Dunaju

    - predstaviti Ivana Vurnika in njegova dela

    - predstaviti Jožeta Plečnika in njegova dela

    - predstaviti Vladimirja  Šubica in njegova dela

    - predstaviti Plečnikove učence in začetke moderne arhitekture v Ljubljani (Tomažič, Glanz, Navinšek)

     

    - predstaviti Ravnikarja, njegova dela in  njegovo arhitekturno šolo

    - predstaviti Mihevca in njegovo delo

    - predstaviti povojne generacije funkcionalistov Ravnikarjeve arhitekturne šole: Savin Sever, Milan Mihelič, Stanko  Kristl

     

    UMETNOST 20. STOLETJA

    Slikarstvo

     

     

    - pojasniti splošne oznake modernizma, prodore umetniških avantgard, absolutni pomen barve in forme, likovne konstrukcije in invencije

    - predstaviti nezavedno, fantazijo in nadrealno v moderni umetnosti

    - pojasniti avtonomijo  likovnih sredstev: abstrakcija

    - predstaviti likovno  umetnost v primežu političnih diktatur

    - pojasniti vpliv sodobnih občil ter tehnologije na moderno umetnost in obratno

    - razložiti dematerializacijo umetniškega predmeta in  posledice za obstoj umetnosti

    - pojasniti pot iz modernizma v postmodernizem

     

     

     

    abstrakcija, nadrealnost

     

  • FAUVIZEM IN EKSPRESIONIZEM

     

    Henri Matisse Ernst
    Ludwig Kirchner

     

  •  

     

    - predstaviti leto 1905: Jesenski salon v Parizu in ustanovitev skupine Most (Die Brücke) v Dresdnu

    - predstaviti komplementarne kontraste v fauvizmu, barvni izraz v ekspresioniz­mu

    - pojasniti vpliv Gauguina, van Gogha in Muncha

    - razložiti razmerje med fauvizmom in skupino Most

     

     

     

    fauvizem, ekspresionizem

     

  • KUBIZEM

     

    Pablo Picasso
    Georges Braque

     

  •  

    - predstaviti prelom v upodabljanju človeške figure: izguba idealnega antropometričnega kanona (vpliv afriške plastike) in razkroj predmetnosti

    - pojasniti spekulacije o simultanosti pogledov in časovni razsežnosti kubizma v predstavitvi figure in predmeta

    - pojasniti vpliv Cézanna in predstaviti analitični in sintetični kubizem, kolaž

     

    kubizem, antropocentrični kanon, analitični in sintetični kubizem, orfizem, kolaž

     

  • FUTURIZEM

    Giacomo Balla
    Umberto Boccioni

     

  •  

    - predstaviti umetnost in tehnično sodobnost: futuristični manifesti in teatrs­ke manifestacije F. T. Marinetija ter Boccionija in njegovih kolegov (po letu 1909); lepota strojev in užitek v dinamiki, hitrosti, v simultanem prikazu gibanja

    - pojasniti pomen kronofotografije in začetkov filmske umetnosti

     

    futurizem, kronofotografija,  filmska umetnost

     

  • DADAIZEM IN NADREALIZEM

    Hennri Rousseau
    Giorgio de Chirico
    Marcel Duchamp
    Joan Miro
    Marc Chagal
    Salvador Dali
    René Magritte

     

  •  

    - pojasniti pojav fantazije in nezavednosti

    - predstaviti De Chirica in metafizično slikarstvo

    - razložiti tehniko naključja, proste asociacije, igro " slastni mrtvec" in frotaž

    - predstaviti Bretonov nadrealistični manifest (1924)

    - razložiti vzporednost slikarstva in poezije

    predstaviti dadaistične fotomontaže

    - predstaviti Bunuela, Dalija  in nadrealistični film

    - predstaviti pojav naključno  "najdenih predmetov" v dadaizmu in nadrealizmu

     

     

    dadizem, nadrealizem, frotaž, fotomontaža

  • ABSTRAKTNO SLIKARSTVO

     

    Vasilij Kandinski  (Wassily Kandinsky)
    Kazimir Malevič
    Piet Mondrian

  •  

    - predstaviti postopke abstrahiranja: od naravne podobe k abstraktni sliki,

    od abstraktnih idej h konkretnim oblikam, likom in barvni kompoziciji (hipostazija)

    - pojasniti oblike abstrakcije: brezpredmetno slikarstvo, geometrična abstrakcija

    - razložiti pomen teorije: Kandinski - O duhovnem v umetnosti, 1912

    - predstaviti Almanah Modri jezdec (Der Blaue Reiter), Munchen 1912

     

     

    abstrahiranje, abstraktna umetnost

     

    Moderno kiparstvo

     

    Constatin Brancusi
    Vladimir Tatlin
    Hans Arp
    Henry Moore
    Alberto Giacometti
    Alexander Calder

     

     

    - razložiti snov, volumen, maso in površino v modernem kiparstvu

    - pojasniti pomen gravitacije in kiparstva kot tridimenzionalne risbe v prostoru ter stilizacije človeške figure

    - predstaviti moderno tehnologijo, nove materiale in kiparske izume

     

     

    prostorska plastika, kinetična plastika, ready-made

  • KIPARSTVO IN SLIKARSTVO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Jackson Pollock
    Mark  Rothko
    Françis Bacon
    Robert Rauschenberg
    Andy  Warhol
    Robert Smithson
    Josef Beuys

     

     

  •  

     

    - pojasniti zamiranje pariške šole in vzpon newyorške šole

    - predstaviti naglo sledenje izmov od abstraktnega ekspresionizma do minimalizma

    - predstaviti umetnost pop-arta

    - pojasniti razslojevanje umetniškega predmeta in konceptualno umetnost

    - predstaviti umetnost v zunajgalerijskih, specifičnih prostorih (land-art)

    - predstaviti in razložiti sodobni umetnostni sistem: umetniki, kritiki, galeristi, zbiralci, moč medijev in učinki velikih razstav sodobne umetnosti

     

     

    pop - art

     

    Slovensko  kiparstvo in slikarstvo   20. stoletja

     

     

  • EKSPRESIONIZEM IN NOVA STVARNOST

    France Kralj
    Tone Kralj
    Božidar Jakac
    Veno Pilon

  •  

    - pojasniti razmere, v katerih se je porajala slovenska povojna umetnost: izkušnja svetovne vojne in nastanek slovenskega likovnega ekspresionizma

    - pojasniti likovno spremembo: nov odnos do predmetnosti  (nova stvarnost)

     

    ekspresionizem, nova stvarnost

  • SLOVENSKA AVANTGARDA

     

     

    Avgust Černigoj

    Stane Kregar

     

  •  

    - pojasniti specifično dejavnost slovenske avantgarde  (njene stike z evropsko) in razložiti njeno politično vsebino (ideološke vidike levičarske orientacije v dvajsetih letih); avantgarda kot politična umetnost

    - opredeliti likovni in ideološki položaj revije TANK

    - razložiti kratkotrajno, a pomembno obdobje Kregarjevega nadrealizma (pomen nezavednega v ustvarjanju nadrealizma)

    - opredeliti likovne izume slovenske avantgarde: kolaž, tipografija (Tank), scenografija, prve instalacije

     

     

    avantgarda, politična umetnost

  • BARVNI REALIZEM

    Gojmir A. Kos
    Miha Maleš
    Maksim Sedej
    France Mihelič

     

  •  

    - opredeliti  barvni realizem kot obliko poetične  barvne rekonstrukcije optične stvarnosti in vrnitev slikarstva k tradicionalnim ikonografskim temam: tihožitje, akt, figuralna kompozicija

    - opredeliti razmerje med barvnim realizmom in tradicijo slovenskega impresionizma, socialne vsebine v barvnem realizmu in regionalne posebnosti slovenskega barvnega realizma

     

    barvni realizem

  • UMETNOST PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

    Zoran Mušič
    Gabrijel Stupica
    Marij Pregelj
    Marko Šuštaršič
    Stane Kregar
    Janez Bernik
    Emerik Bernard
    IRWIN
    Zdenko Kalin
    Jakob Savinšek
    Drago Tršar
    Slavko Tihec
    Lujo Vodopivec
    OHO

  •  

     

    - predstaviti uveljavitev modernizma po letu 1950

    - opredeliti avtonomijo umetniškega izraza v slovenskem povojnem slikarstvu in kiparstvu

    - pojasniti pomen novih umetniških gibanj (OHO, IRWIN)

    - predstaviti premik iz modernizma v postmodernizem

    - predstaviti usodo slovenske umetnosti ob koncu tisočletja: nove generacije, galerije, teoretiki in kritiki postmodernizma

     

     

    modernizem

     

    2 Standardi znanj

    Dijak zna z osvojitvijo znanj, opredeljenih pri vsebinah in operativnih ciljih, predstaviti in razložiti razvoj likovnega ustvarjanja z najpomembnejšimi umetninami in avtorji  po posameznih umetnostnozgodovinskih obdobjih in smereh.

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Pouk umetnostne zgodovine  lahko poteka po različnih metodah, odvisno od vsebine  in števila ur, ki so na voljo. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in  pogovor), posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem vsebine in operativne cilje pouka.

    Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so pomebni umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorskih delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino in pridobiva smisel za vrednotenje in ohranjanje le-teh. Priporočamo, da je v  vsakem šolskem letu organizirana vsaj ena celodnevna umetnostnozgodovinska ekskurzija z ogledom spomenikov v Sloveniji, v okviru celotnega učnega načrta pa vsaj  ena ekskurzija v tujino. Vsekakor pa je potrebno  obiskati Narodno in Moderno galerijo v Ljubljani.

    Dijaki sodelujejo na različne načine, na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorec za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo svojega lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled), pri čemer se naučijo tudi pravilne uporabe virov in literature in iskanja bistvenih informacij (aktiven odnos do informacij) ter s tem navajanja na samostojno delo.

    Prispevki, ki jih pripravijo dijaki, naj bodo vezani na stvaritve, ki so jim dosegljive; pri tem si pomagajo z literaturo. V povezavi z drugimi predmeti, npr. s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr., lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte, raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo v mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.

    Kot vpogled v eno  najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti umetnostna zgodovina zelo pripomore k razumevanju človeške zgodovine in družbe. V tem smislu se predmet povezuje z zgodovino in sociologijo, prek ustvarjalnega prispevka   z  literarno in glasbeno umetnostjo,  prek refleksije  umetnosti pa  s filozofijo in estetiko.

     

    1. Strokovna literatura  kot učiteljev pripomoček pri izvajanju pouka

    Ars Sloveniae, zbirka. Mladinska knjiga

    Badurina, Andjelko: Leksikon  ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990

    Brejc, Tomaž: Slikarji o slikarstvu od Cézanna do Picassa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984

    Butina, Milan: Slikarsko mišljenje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994

    Cankar, Izidor: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994

    Cankar, Izidor: Uvod v umevanje likovne umetnosti, Sistematika stila, Slovenska matica, Ljubljana, 1929, ponatis 1996

    Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Fister, Peter: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1986

    Golob, Nataša: Srednjeveški rokopisi - Stavbarnice, Ljubljana, 1992

    Gotika na Slovenskem, rastavni katalog, Narodna galerija, Ljubljana, 1995

    Hollingsworth,  Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993

    Janson, H. W.: Istorija umetnosti, Pregled razvoja likovnih umetnosti od praistorije do danas, Izdavački zavod Jugoslavija, Beograd, 1966

    Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Komelj,  Milček:    Poteze, Nova revija,  Ljubljana, 1998

    Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov,  Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine

    Lynton, Norbert: Zgodba moderne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994

    Menaše, Luc: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971

    Novak, Boris A.: Zarja časa, in Tavčar, Lidija:  Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997

    Pevsner, Nicolas: Oris evropske arhitekture, DZS, 1966

    Semenzato, Camillo, Golob, Nataša:  Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

    Slovenija, Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995

    Sproccati, Sandro: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Šumi, Nace: Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990

    Šumi, Nace: Arhitektura 16. stoletja , DZS, Ljubljana, 1997

    Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991

    Umetnost na slovenskih tleh, več avtorjev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998

    Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana, 1969

    Umetnostne monografije,  zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97

    Vrhunci likovne umetnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995

    VHS kaseta filma Podobe preteklosti dr. Nataše Golob in Toneta Freliha,  Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997.

    Likovna umetnost na Slovenskem dr. Naceta Šumija, zbirka diapozitivov, Jaka Plus založba Novljan, Ljubljana 1998

    Navedeno literaturo lahko uporabijo tudi dijaki pri pripravi referatov, seminarskih in raziskovalnih nalog, projektnem delu ipd.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Preverjanje naj poteka ustno in pisno ob slikovnem gradivu. V vsakem  ocenjevalnem  obdobju morajo dobiti dijaki najmanj po eno oceno. Tako pri preverjanju kot pri ocenjevanju naj bodo upoštevani znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in vrednotenje (Bloomova taksonomija ciljev).

    Ocenjujejo se tudi referati, komentarji, poročila, izdelki projektnega dela, seminarsko delo in druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka v okviru učne ure.

     

    V. VIRI

    Honour, Hugh in Fleming, John: A World History of Art, 5. izdaja, London, 1995.

    Janson, H. W. in Janson, Anthony F.: History of Art for Young People, 5. izdaja, 1997.

    Predmetni izpitni katalog za maturo za zgodovino umetnosti, RIC, 1997.

    Učni načrt za predmet zgodovina umetnosti, Ljubljana, 1994.