A. SPLOŠNI DEL

Ime izobraževalnega programa: UMETNIŠKA GIMNAZIJA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU V SLOVENSKI ISTRI

Trajanje izobraževanja: 4 leta

Cilji izobraževalnega programa:

Splošni cilji gimnazije so opredeljeni v Zakonu o gimnazijah.

Poleg tega so cilji gimnazije še:

  • Gimnazija je izobraževalni program, ki pripravlja za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge osebnostne lastnosti, ki bodo potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. Gimnazija mora zagotoviti dovolj široko splošno izobrazbo in vzpostaviti vednost, ki je skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega študija, hkrati pa omogočati refleksijo o mejah vednosti.
  • Pri tem se navezuje na znanje, spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli in sistematično razvija doseženo izobrazbo.
  • Za gimnazijo je značilen globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na kompleksnosti sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti z različnih področij ter razvijanju disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno razumevanje sveta. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev na različnih področjih.
  • Gimnazijski program zagotavlja izbirnost tako na ravni šole (profiliranost gimnazij) kot na ravni dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene, likovne in drugih vrst umetnosti.
  • Gimnazija zagotavlja doseganje ustrezne ravni pri vseh treh sestavinah ciljev (znanje, sposobnosti in spretnosti, nekognitivni vidik) oziroma ravni, ki je potrebna za uspešen študij na univerzi in za kasnejši uspeh v poklicu in življenju.
  • Eden od specifičnih ciljev gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja. Gimnazija omogoča oblikovanje lastnega pogleda na svet.
  • Gimnazija omogoča seznanjanje s sodobnimi tehnologijami in razvija inovativnost.
  • Gimnazija spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti (uravnoteženost telesnega, spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja) ter razvoj osebnosti kot celote.

    Poleg splošnih ciljev gimnazijskega izobraževanja ima umetniška gimnazija nalogo, da;

  • zagotovi višjo raven splošnoizobraževalnih in strokovnih znanj,
  • omogoči mladostnikom, da svojo umetniško nadarjenost razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih pristopov,
  • na temelju standardov priprave na maturo in interesov omogoča mladostnikom odločanje za nadaljnji študij.

    Specifični cilji posameznih smeri umetniške gimnazije so:

    GLASBENA SMER:

  • usposabljati za obvladovanje glasbenih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne, poustvarjalne, zgodovinske in teoretične sestavine glasbene umetnosti.

    LIKOVNA SMER:

  • dati možnost kontinuiranega likovnega razvoja in izobraževanja likovno talentiranim in motiviranim mladostnikom;
  • usposabljati dijake za temeljno poznavanje likovnih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne, zgodovinske in teoretične sestavine likovne umetnosti.

    Gimnazija s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri ima še te cilje:

  • razvija sporazumevalno zmožnost v italijanskem jeziku kot drugem jeziku (jeziku okolja),
  • razvija védenja o naravni, kulturni in zgodovinski dediščini italijanske narodne skupnosti ter njenega matičnega naroda,
  • razvija zavest o državni pripadnosti,
  • vzgaja za spoštovanje in razumevanje narodne in kulturne drugačnosti ter za sodelovanje med pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti,
  • seznanja s položajem narodnih skupnosti v sosednjih državah ter vzpostavlja vezi s pripadniki in ustanovami teh skupnost.

    Posebni pogoji za vključitev v posamezne smeri umetniške gimnazije:

    GLASBENA SMER

    Posebna glasbena nadarjenost, ki se ugotavlja s preizkusom znanja po programu glasbene šole (GŠ ), in sicer:

    Modul A: Glasbeni stavek

  • znanje nauka o glasbi v obsegu 6 letnikov GŠ in znanje klavirja v obsegu 4 letnikov GŠ.

    Modul B: Petje - instrument

  • znanje nauka o glasbi v obsegu 6 letnikov GŠ in
  • za petje še:

    znanje petja v obsegu 2 letnikov GŠ in zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju pevskega organa; starost za dekleta je praviloma 17 let, za fante pa 18 let z zaključeno mutacijo;

  • za violino, violo, violončelo, klavir, kitaro, harmoniko še:

    znanje ustreznega instrumenta v obsegu 6 letnikov GŠ;

  • za flavto, klarinet, oboo, fagot, saksofon, rog, trobento, pozavno, tubo, kontrabas, tolkala še:

    znanje ustreznega instrumenta v obsegu 4 letnikov GŠ; za skupino instrumentov pihal in trobil je potrebno še zdravniško potrdilo, s katerim se ugotavlja ustrezna oblikovanost spodnjega in zgornjega loka in normalni medčeljustni odnos;

  • za harfo še:

    znanje harfe v obsegu 4 letnikov GŠ;

  • za orgle še:

    znanje orgel v obsegu 2 letnikov GŠ in znanje klavirja v obsegu 6 letnikov GŠ.

    LIKOVNA SMER

    Posebna likovna nadarjenost, ki se ugotavlja s preizkusom, ki obsega:

  • risanje po modelu, preizkus likovne ustvarjalnosti, ploskovno-barvni preizkus in konstrukcijsko - prostorski preizkus.

    Posebni pogoji za napredovanje

    V glasbeni smeri izjemoma napreduje v naslednji letnik dijak, ki je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov, ne glede na to, v katerem letniku je bil v prejšnjem letu pri petju ali instrumentu ali glasbenem stavku oziroma pri ostalih predmetih posameznega modula. V tem primeru dobi dijak spričevalo o končanem letniku takrat, ko je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov letnika.