IZPITNI KATALOG

MADŽARSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

SREDNJE STROKOVNO IN TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Določil SSRSSI na 44. seji, 5. 7. 2001

VSEBINA                                                                                                                                                             

1. UVOD                                                                                                 

2. SPLOŠNI CILJI PREDMETA                                                     

3. CILJI POKLICNE MATURE                                                                    

3.1. SPLOŠNI CILJI                                                                          

3.2. OPERATIVNI CILJI                                                                      

3.3. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI                               

3.3.1. JEZIK                                                                               

3.3.2. KNJIŽEVNOST                                                                               

4. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA                                                 

4.1. ZGRADBA                                                                                   

4.2. VREDNOTENJE                                                                          

4.2.1. KRITERIJI VREDNOTENJA IP 1                                                

4.2.2. KRITERIJI VREDNOTENJA IP 2                                          

4.2.3. KRITERIJI VREDNOTENJA USTNEGA DELA IZPITA                   

5. VSEBINA                                                                                            

5.1. JEZIK                                                                                         

5.1.1. FUNKCIONALNI CILJI  

5.1.2. IZOBRAŽEVALNI CILJI                                                           

5.2. KNJIŽEVNOST                                                                        

5.2.1. FUNKCIONALNI CILJI                                                        

5.2.2. IZOBRAŽEVALNI CILJI                                                      

5.2.3. VSEBINE                                                                          

 

 

1. UVOD

Izpitni katalog za poklicno maturo iz madžarščine je namenjen dijakom dvojezičnih  (slovensko-madžarskih) štiriletnih strokovnih in tehniških programov, ki se ta predmet učijo v obsegu 490 ur ter tistim dijakom, ki se učijo v takšnih programih na srednjih šolah izven narodnostno mešanega območja in obiskujejo fakultativni pouk madžarščine v obsegu 490 ur.

Izpitni katalog je pripravljen na osnovi veljavnega učnega načrta in vsebuje cilje in naloge pouka materinščine ter cilje izpita, njegovo zgradbo, vrednotenje in standarde.

Maturitetni izpitni katalog je pomoč za delo učiteljem madžarščine pri pripravi dijakov na maturo ter samim dijakom pri pripravi na poklicno maturo iz madžarščine.

 

2. SPLOŠNI CILJI PREDMETA

DIJAKI RAZVIJAJO POZITIVEN ODNOS DO SVOJEGA MATERNEGA JEZIKA. Uzavestijo, da madžarski jezik ni le primarno sredstvo za njihovo razmišljanje in izražanje, temveč tudi osnova za obvladovanje najnujnejših tehnik pri usvajanju znanja in učenju za dosego osnovne izobraženosti oziroma osnova za najosnovnejše spretnosti in sposobnosti.

DIJAKI UZAVESTIJO POSEBEN POLOŽAJ NJIHOVEGA MADŽARSKEGA MATERNEGA JEZIKA, to, da je materni jezik nosilec narodne in narodnostne kulture, neobhoden pogoj za zavestno narodno identiteto in temelj za strokovno in literarno izobraženost.

DIJAKI OBVLADAJO MADŽARSKI POGOVORNI IN KNJIŽNI JEZIK, natančneje pokrajinski pogovorni jezik, zavedajo se različnih okoliščin za rabo knjižnih in neknjižnih zvrsti.

DIJAKI USVOJIJO JEZIKOVNE IN KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI, POTREBNE ZA DRUŠTVENO-DRUŽBENE DEJAVNOSTI, ZA SODELOVANJE, primeren kulturni jezikovni odnos pri pravilih ustnega in pisnega izražanja, pri vrstah, okoliščinah in vsakokratnih situacijah; z različnimi jezikovnimi danostmi uspešno rešujejo probleme v danih življenjskih situacijah, tako da si s tem krepijo samozavest in zmožnost spoštovanja mnenj drugih.

DIJAKI RAZMIŠLJUJOČE IN KRITIČNO SPREJEMAJO (POSLUŠAJO/BEREJO) IN TVORIJO (GOVORIJO/PIŠEJO) RAZLIČNA UMETNOSTNA IN NEUMETNOSTNA BESEDILA ter tako ne samo, da si pridobivajo nove informacije in spoznavajo domačo in tujo kulturo, temveč si tudi razvijajo logično mišljenje, sposobnost sklepanja in utemeljevanja, bogatijo svoje osebno in poklicno življenje.  Usvojijo in izbrano uporabljajo jezik svojega strokovnega področja.

Izoblikujejo kritičen odnos do svojih in tujih besedil, zlasti medijska in propagandna besedila primerjajo s svojimi, jih vrednotijo iz različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost.

DIJAKI SPOZNAVAJO SISTEMSKE ZAKONITOSTI MADŽARSKEGA JEZIKA, zavedajo se njihovega pomena in jih zavestno vključujejo v svoja besedila.

DIJAKI SE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI RAZVIJEJO V KULTIVIRANE IN RAZGLEDANE BRALCE. S spoznavanjem leposlovnih del se v njih izoblikujejo znanja, sposobnosti, zmožnosti, estetski čut, ki omogočajo samostojno razumevanje in vrednotenje književnih besedil, tako pridobljene  izkušnje pa lahko dijaki vpletejo  v svoje individualno življenje.

DIJAKI S SPOZNAVANJEM LITERARNIH DEL SPOZNAVAJO TEMELJE LITERARNE TEORIJE, ZGODOVINO MADŽARSKE IN SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI oziroma si pridobijo znanja iz zgodovine, umetnostne zgodovine, filozofije itd., ki jih potrebujejo za razumevanje knjižnih pojavov.

DIJAKI Z USTVARJALNIM PISANJEM, GLASNIM INTERPRETATIVNIM BRANJEM IN RECITIRANJEM LEPOSLOVNIH DEL RAZVIJAJO ZMOŽNOST KRITIČNEGA IN IZBIRNEGA BRANJA.

DIJAKI RAZVIJAJO SPOSOBNOST SPREJEMANJA KNJIŽEVNIH DEL TUDI Z OBŠOLSKIMI DEJAVNOSTMI (pripravljanje recitalov, obisk kulturnih prireditev, stik s književnimi ustvarjalci, seznanjanje z izhajajočimi literarnimi revijami, pri literarnih izletih, skupni obiski gledaliških in kino predstav itd.).

DIJAKI KRITIČNO PRESOJAJO RAZMERJE MED ZNANIMI KNJIŽEVNIMI BESEDILI IN NJIHOVIMI POUSTVARJALNIMI INTERPRETACIJAMI (odrskimi, filmskimi, radijskimi, televizijskimi, videom itd.).

DIJAKI OB BRANJU IN INTERPRETACIJI LITERARNIH BESEDIL RAZVIJAJO SVOJE VREDNOTE, OB TEM UTRDIJO PRIPADNOST NARODNI IN OBČI KULTURI. .

 

3. CILJI POKLICNE MATURE

3.1. SPLOŠNI CILJI

Razvijanje ustnega in pisnega sporočanja, usvajanje jezikovnih spretnosti, potrebnih za družabno-družbeno sodelovanje, izoblikovanje olikanega jezikovnega obnašanja. Z usvajanjem gramatičnih, besediloslovnih, stilističnih in splošno jezikovnih znanj oblikovanje zavestnega, odprtega jezikovnega nazora. Zadostna raba jezika stroke.

Razvijanje bralne kulture kandidatov z razvijanjem sposobnosti literarnega branja in interpretacije, s spoznavanjem literarnoteoretičnih in literarnozgodovinskih znanj.

3.2.  OPERATIVNI CILJI

Operativni cilj izpita je, da ugotovi sposobnost  pisnega in ustnega sporočanja kandidatov ter  poznavanje v učnem načrtu zapisanih znanj in dejavnosti.  Le-to kandidat dokaže z:

V 1. izpitni poli kandidat opravi razčlembo  prebranega ali poslušanega neumetnostnega besedila in tvori tudi krajše neumetnostno besedilo v obsegu 100-150 besed.

2. izpitna pola zahteva od kandidata pisanje pisnega sestavka, in sicer kandidat piše literarni spis izhajajoč iz umetnostnega besedila  in/ali vprašanj v obsegu 400-700 besed

 

Na ustnem delu izpita kandidat odgovarja na vprašanje iz jezika in književnosti.

V svojem odgovoru zna argumentirati, pravilno uporablja jezikoslovne, literarnoteoretične in literarnozgodovinske izraze. Umetnostno besedilo uvrsti v avtorjev opus, v literarno obdobje, ugotovi njegovo temo, motive, vrednoti besedilo, svoje mnenje argumentira.

Dokaže, da je sposoben voditi kulturni dialog, da uporablja knjižni jezik, da zna glasno in smiselno brati. Zna uporabljati in razložiti strokovno terminologijo svoje stroke.

3.3 FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

3.3.1 JEZIK

Funkcionalni cilji

Kandidat:

Izobraževalni cilji

Kandidat:

3.3.2 KNJIŽEVNOST

Funkcionalni cilji

Kandidat:

Izobraževalni cilji

Kandidat:

 

4. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

4.1. ZGRADBA

PISNI DEL (DELEŽ V KONČNI OCENI 60 %)

Izpitna pola

 

Čas reševanja

Delež v skupni oceni

1. IP

Razčlemba prebranega/poslušanega neumetnostnega besedila  s pisanjem krajšega vodenega sestavka (100 do 150 besed)

60 minut

30%

2. IP

Pisanje literarnega spisa ali vodene interpretacije ob določenem umetnostnem besedilu (400–700 besed)

60 minut

30 %

 

USTNI DEL (DELEŽ V KONČNI OCENI 40 %)

 

 

 

 

JEZIK

Jezikovno vprašanje z ali brez priloženega besedila

(znanje 17 točk, kultura dialoga, govora 3 točke)

10 minut

20 %

KNJIŽEVNOST

Glasno branje (odlomka) besedila (3 točke), interpretacija prebranega besedila (14 točk), kultura dialoga, govora (3 točke)

10 minut

20 %

 

4.2. VREDNOTENJE

4.2.1. KRITERIJI VREDNOTENJA 1. IP

Naloge razčlembe neumetnostnega besedila se vrednotijo v skladu s točkovnikom, skupno število točk je 22. Pisanje krajše besedilne vrste vrednotimo z 8 točkami, predlagano razmerje točk: vsebina: 3 točke, jezikovna pravilnost: 2 točki, slog: 2 točki, zgradba: 1 točka. Predmetna komisija  lahko za vsako leto predlaga drugačno  razmerje točk, tako med razčlembo in tvorbo, kot tudi znotraj vrednotenja pisnega sestavka.

4.2.2. KRITERIJI VREDNOTENJA IP2

A) PISANJE LITERARNEGA SPISA

Vsebina (19 točk)

            Kriteriji:

Jezikovna pravilnost (6 točk)

            Kriteriji:

Slog (3 točke)

            Kriteriji:

Zgradba (2 točki)

            Kriteriji:

B) PISANJE VODENEGA SESTAVKA SE VREDNOTI SKLADNO S TOČKOVNIKOM

4.2.3. KRITERIJI VREDNOTENJA USTNEGA DELA IZPITA

Jezik

Znanje (17 točk)

            Kriteriji:

Kultura govora (3 točke)

            Kriteriji:

Književnost

Glasno branje (odlomka) besedila (3 točke)

            Kriteriji:

Interpretacija prebranega besedila (14 točk)

            Kriteriji:

Kultura govora (3 točke)

Kriteriji:


5. VSEBINA IZPITA

5.1. JEZIK

5.1.1. FUNKCIONALNI CILJI

VSEBINE

Cilji

1. Tvorba besedil in razumevanje besedil
  • Kandidat loči neumetnostno besedilo od umetnostnega.

     

    		•

    Kandidat pozna sledeče  dialoške besedilne vrste:

  • intervju,

  • razprava,

  • okrogla miza

     

    		•
  • Razume naštete vrste, pozna njihove značilnosti, zna izluščiti bistvene misli, podatke (osnutek), izrazi mnenje o poslušanem.

  • Pozna značilnosti neverbalne komunikacije, prepozna jih v govornih situacijah.

  • Tudi sam tvori takšne besedilne vrste. Vrednoti adekvatnost besedila, popravi lastna besedila.

     

    		•

    Kandidat pozna sledeče monološke besedilne vrste:

  • radijska/televizijska novica,

  • reklama,

  • priložnostni govor,

  • slavnostni govor,

  • poljudnoznanstveni  referat.

     

    		•
  • Pozna in prepozna značilnosti besedilne vrste.

  • Izlušči bistvene podatke.

  • Vrednoti način sporočanja (razumljivost, jezikovna pravilnost, metakomunikacija).

    • Kandidat ustno tvori naslednje monološke besedilne vrste:

  • referat,

  • poročilo,

  • napotek,

  • informacija,

  • sporočilo,

  • priložnostni govor(čestitka, lepe želje, izrekanje sožalja, pritožba, itd.)

  • slavnostni govor

  • pozdrav,

  • informacija.

     

    		•
  • Zbere potrebne podatke in skladno z zakonitostmi besedilne vrste tvori besedilo, uporabljaje osnovna načela adekvatnosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

  • Po sporočanju vrednoti besedilo, nastop.

    • Kandidat bere in razčlenjuje sledeče monološke besedilne vrste:

  • opis živali, rastline, predmetov,

  • opis pokrajine, poti,

  • oznaka osebe,

  • opis delovnih postopkov,

  • geselski  članek,

  • poljudnoznanstveni članek,

  • časopisni oglas,

  • časopisna novica, poročilo,

  • življenjepis,

  • zapisnik,

  • prošnja,

  • kritika.

  • Pozna značilnosti besedilne vrste.

  • Pozna in uporablja različne strategije branja, na podlagi zbranega gradiva tvori besedilo, po potrebi uporablja priročnike, leksikone, enciklopedije, itd.

  • Skladno z navodili opravi vsebinsko in strukturno razčlembo besedila, ugotovi besedilno vrsto, njeno funkcijo, slogovne značilnosti.

  • Vrednoti adekvatnost besedila, popravi napake v besedilu, utemelji potrebnost popravkov.

    • Kandidat zna tvoriti sledeče monologične besedilne vrste:

  • oznaka osebe,

  • pismo, telegram,

  • opis doživljaja,

  • novica,

  • poročilo,

  • oglas,

  • življenjepis,

  • prošnja,

  • potrdilo,

  • vabilo,

  • uradno pismo,

  • natečaj,

  • zapisnik,

  • primopredajna pogodba.

  • Pri tvorbi naštetih besedilnih vrsti upošteva njihove značilnosti.

  • Pri tvorbi upošteva pravila jezikovne pravilnosti.

  • Vrednoti tvorjeno besedilo, po potrebi popravi napake.

    • 2. Poznavanje in raba jezika

     

    Kandidat pozna načine bogatenja besedišča.

  • Pozna pomen zbiranja besed, razlage pomena besed pri bogatenju besedišča, izoblikovanje njegove večplastnosti.

  • Pozna pomen uporabe strokovnih izrazov pri tvorbi strokovnih besedil, pravilno uporablja večpomenske besede.

  • Pozna in upošteva načela uporabe tujk in frazemov.

    • Pozna vsakdanje in uradne govorne situacije, sodeluje v njih, pozna in pravilno uporablja jezik.
  • Pozna miselne, čustvene, hotenjske funkcije sporočanja: razliko med informacijo in komunikacijo.

  • Izrazi svoje stališče, zagovarja svoje mnenje, skladno z govorno situacijo in temo, izbere adekvatno tehniko komunikacije.

    • Prepozna in izrazi logične odnose med dejanji in dogajanji.
  • Pozna in pravilno uporablja vrste sovisnosti: vzroka in posledice, izvora in izida, istodobnosti, preddobnosti in časa trajanja, podrednosti, nadrednosti, sorednosti in prirednosti, kraja in časa. Prepozna kategorije in jezikovna sredstva za vezalnost, protivnost, ločnost, sklepalnost, pojasnjevalnost, pogojnost, primerjalnost, dopustnost in posledičnost.

    •  

    Upošteva gramatična, pravopisna, pravorečna pravila.

     

  • Pozna in upošteva temeljna načela in pravila madžarskega pravopisa.

  • Pozna in upošteva standarde pravorečja.

  • Pozna in upošteva standarde svojskega sloga.

  • Pozna novejše spremembe jezika.

    • Pozna vlogo madžarskega jezika, njegov položaj, dejavnike jezikovne okolice.

  • Pozna mesto in vlogo madžarskega jezika v R Sloveniji, v R Madžarski ter drugod po svetu.

  • Pozna značilnosti jezikovne norme, regionalnosti.

  • Prepozna sorodnosti med madžarskeim in slovenskim jezikovnim sistemom ter interferenčne pojave.

  • Pozna zgodovinske in družbene značilnosti jezika, ve, da je jezik sistem, ki funkcionira na spremembah.

  • Pozna cilje in naloge kultiviranja jezika..

    •  

    5.1.2. IZOBRAŽEVALNI CILJI

    Jezikovna in slovnična znanja

    Pojmi

    Kandidat pozna jezikovne in slovnične pojme, jih zna razložiti in jih pravilno uporablja.

  • znak, jezikovni znak, slovarska oblika, besedna enota, glas, slovnica, potek sporočanja,

    verbalna in neverbalna komunikacija; materni jezik, tuji jezik, jezik okolja, jezik večine, jezik manjšine, dvojezičnost;

  • izgovorjava, besedna analiza, tradicija, poenostavitev;

  • glas, črka, samoglasnik, soglasnik, glasovni sistem, prilagajanje, prilikovanje, zlitje, zlog, blagoglasje, neblagoglasje;

  • besedišče, besedni zaklad,  izposojenka, tujka; frazem, reklo, krilatica, pregovor;

  • besedna podstava, pripona, člen, končnica, obrazila (različne vrste pripon); izpeljevanje, zlaganje, mešane tvorbe; enopomenke, večpomenke, homonimi, sopomenke;

  •   glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, neosebna glagolska oblika, nedoločnik, deležnik, deležje, prislov, členek, naslonka (postpozicija), glagolska predpona, veznik, medmet, spreganje glagola;

  • poved, pripovedna, vprašalna, velelna,  vzklična, želelna poved;

  • besedna zveza, soredna, podredna, priredna besedna zveza, osebek, povedek, predmet, prislovno določilo, prilastek; enostavčna poved, večstavčna poved, glavni stavek, odvisni stavek, trdilna poved, zanikana poved, podredno zložena poved, priredno zložena poved;

  • naglas, kadenca, premor;

  • ureditev besedila, medsebojna povezanost delov besedila, situacija, besedilo, kohezija, odstavek, tezni stavek;

  • govorni položaj, tip besedila, stil, trop, figura, preneseni pomen, individualni stil, stil dobe, stilna zvrst, praktična stilistika, stilna varianta, literarni stil, družabni stil, znanstveni, strokovni stil, publicistični stil, javno pisanje in govorjenje; govorništvo;

  • jezikovna sorodnost, jezikovna družina, pradomovina, osnovni jezik, beseda osnovnega jezika, izposojenka, tujka, jezikovna prenova, jezikovni spomenik,  jezikovne spremembe, jezikovne različice, narečja, strokovni jeziki, socialne zvrsti jezika, standard, norma, kultiviranje jezika.

     

    		•

     

    5.2. KNJIŽEVNOST

    5.2.1. FUNKCIONALNI CILJI

    A)RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI LITERARNEGA BRANJA, ANALIZE LITERARNIH DEL

    BRANJE IN POSLUŠANJE

    Kandidat:

  • bere, posluša, interpretira literarno besedila: iz svetovne in madžarske književnosti od antike do 20. stoletja, besedila za domače branje, besedila tematskega sklopa za poklicno maturo;

  • ubesedi občutja, vtise, predstave ob prebranem/poslušanem besedilu, svoje mnenje argumentira,

  • analizira, interpretira literarno besedilo, tako da:

  • ugotovi in razume osnovno misel, motiv, temo, čustva, idejno misel besedila (motiv, kraj, čas, osebe),

  • imenuje in razloži pomembne oblikovne-kompozicijske značilnosti besedila ter njihovo vlogo v besedilu,

  • primerja dve ali več prvin, prepozna stične točke različnih del,

  • v analizi se smiselno sklicuje na strokovno literaturo (zbirka Matura)

  • prepozna in vrednoti etične, estetske vrednote umetnostnega besedila.

    B) RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI LITERARNEGA BRANJA, ANALIZE LITERARNIH DEL  Z USTNO IN PISNO TVORBO BESEDIL

    GOVOR

    Kandidat:

  • ob prebranem literarnem delu:

  • ubesedi doživetje,

  • pripravi poročilo,

  • vrednoti besedilo,

  • primerja dve umetnostni besedili,

  • doživeto tolmači pesem, dramski ali prozni odlomek, pri tem vzpostavi stik z občinstvom.

    PISANJE

    Kandidat:

  • prepričljivo, informirano piše o umetnostnih besedilih, pri tem uporablja naučene pojme,

  • svoje misli je sposoben logično povezati, podatke sistemizirati, ustvariti pravilno časovno zaporedje, izrazi lasten okus;

  • v smislu zgoraj zapisanega zna pisati:

  • doživljajske spise ob prebranih besedilih

  • obnove besedil,

  • oznake oseb, opis kraja, časa itd.,

  • dnevnike branja,

  • primerjalni literarni spis,

  • literarni spis s prvinami interpretativnega eseja,

  • literarni spis s prvinami razpravljalnega eseja.

    5.2.2. IZOBRAŽEVALNI CILJI

    1.      Literarnozgodovinska znanja

    Kandidat:

  • se znajde v literarnih strujah, v svetovni in madžarski književnosti od antike do danes,

  • pozna najpomembnejše značilnosti obravnavanih obdobij in smeri

  • pozna najpomembnejše zančilnosti avtorjev in del iz III. poglavja,

  • pri analizi, interpretaciji umetnostnih del uporablja literarnozgodovinske pojme.

    2.      Literarnoteoretska znanja

    Kandidat:

  • pozna, pri analizi in interpretaciji uporablja v III. poglavju zapisane estetske, poetske, zgodovinske, stilistične pojme.

    5.2.3. VSEBINE

    OBVEZNE VSEBINE IN OBDOBJA

    POJMI, PRVINE ZA INTERPRETACIJO

    Literarnoteoretska znanja, uvod v pouk književnosti (na podlagi književnih del iz madžarske in svetovne književnosti)

     

    Funkcije in vpliv umetnosti; umetniško besedilo in njegovo sprejemanje, pomen in večpomenskost, umetniška vrednota, jezik kot svojevrsten umetniški znakovni sistem;

    literarne vrste in zvrsti

     

    Mitologija

    Mit o Prometeju

     

    Mitologija, mit, mitski junak, mitski cikli, kulti

     

     

    Staroorientalska književnost

    Izgubljeni sin, Himna o ljubezni

     

    Zgradba Biblije, njen verski, etični in literarni pomen;

    biblijska zgodba, evangelij, parabola, himna

    Iz književnosti starega veka

     

    Homer: Odiseja

    Stari vek, antikviteta, homo mensura; trojanski mit Homerjeva epa, vrstne značilnosti epa

    Sofoklej: Antigona (DB)

     

     

    Katul: Sovražim in ljubim

    Horacij: Dekle, ne poizveduj, - ker vedeti je greh -,

    Vergil: IX. ekloga

     

    Grško antično gledališče; tebanski mit, tragedija, tragično, tragični junak, katarza

     

    Ljubezenska lirika, epigrama 

    Aurea mediokritas

    Ekloga, bukolično pesništvo

     

    Srednji vek

     

     

    Dante: Božanska komedija

     

    Halotti beszéd és könyörgés

    Ómagyar Mária-siralom

     

    Svetovni nazor in umetnost srednjega veka; srednjeveške literarne vrste (himna, legenda), umetnostni slogi

    Številčna kompozicija in simbolika, alegorija

     

    Jezikovni spomeniki, njihove značilnosti in pomen za narodno kulturo

    Renesansa

    Petrarca: Med travo plete Amor ljubezenske mreže

    Boccaccio: Dekameron (Peti dan, deveta novela)

     

    Shakespeare: Romeo in Julija (DB)

     

     

    Renesansa, humanizem;

    petrarkizem, sonet;

     

    Zgradba Dekamerona, novela

     

    A Angleško renesančno gledališče

    Zgradba drama, humanistične vrednote

    Janus Pannonius: Pannónia dicsérete

     

    Balassi Bálint: Hogy Júliára talála...

     

    Madžarska renesansa, narodna kultura;

    pesnikova zavest;

    Renesansa in reformacija; pesniška zbirka, cikel

     

    Barok

    Zrínyi Miklós: Szigeti veszedelem

     

    Barok, monumentalnost; baročni ep

     

    Klasicistična drama

    Moliėre: Tartuffe (DB)

     

     

     

    Francosko klasicistično gledališče in drama;

    normativna estetika;

    situacijska (položajna) in karakterna (značajska) komika, jezikovna komika

     

    Razsvetljenstvo

    Goethe: Popotnikova nočna pesem

     

     

     

    Pomeščanjenje in razsvetljenstvo;

    klasicizem, sentimentalizem;

    Sturm und Drang;

    pesem (Lied)

    Madžarska razsvetljenska književnost

     

     

    Csokonai Vitéz Mihály :A Reményhez

     

    Berzsenyi Dániel  A közelítő tél

     

    Značilnosti madžarskega razsvetljenstva; programi, letaki;

    narod in jezik; ortologi in neologi;

    »Soočanje časov in vrednot« v pesmi elegija, oda, »Lied«

    Elegija – »soočanje časov«

    Romantika

     

    Puškin: Jevgenij Onjegin

     

    Značilnosti romantike; kult osebnosti, človeški ideal

    Tropi, figure; roman v verzih, fragmentarnost,

    byronizem

    Obdobje reform na Madžarskem

     

    Katona József: Bánk bán

     

    Kölcsey Ferenc: Himnusz

     

    Vörösmarty Mihály: Csongor és Tünde,

     

    Szózat

     

     

    Petőfi Sándor: 

    A puszta, télen

    Szabadság, szerelem...

    Minek nevezzelek?

    A XIX. század  költői

    Nemzeti dal

     

    Obdobje reform na Madžarskem; domovina in napredek

    Dramski konflikt, kompozicija, zgodba, junaki, zasebno in družbeno življenje

    Klasicizem, občutljivost,  narodna romantika,

    motiv greha in kesanja

    Ljudskost in romantika; motiv, ponavljajoči se motiv, simboličnost;

    Romantično pesniško izražanje; retorična zgradba; soočanje časov

     

    Ars poetica, vrste lirskih pesmi

    Krajinska lirika – odnos človeka in pokrajine; 

    Pesnitve soprogi

    Vizijska pesnitev

    Romantični jezik

     Arany János:

     Toldi estéje

     Ágnes aszony    

     

     Epilógus

     

     Ljudskost

     Elegija v obliki epa

     Umetna balada, enoglasna in večglasna                  

     balada; psihološka balada

     Bivanjska pesem

     

     Od romantike k realizmu

     

     Jókai Mór: Az aranyember 

     

     Mikszáth Kálmán –

     Az a fekete folt, Bede Anna  tartozása

     

     

     

     Izpovedni roman; notranji boj; romantične in   

     realistične prvine

     Mikszáthova pripoved; anekdota,  

     povezanost humorja  in ljubezni do sočloveka

     

    Madách Imre: Az ember tragédiája

     

     

     Zgradba, temeljna vprašanja dramske pesnitve

     Realizem, naturalizem

     Stendhal: Rdeče in črno

     

    Čehov: Tri sestre

     

    Realizem, naturalizem; vrste romanov,  realistični roman; odnos romantike in realizma;

     

     Drama brez klasične dramske zgradbe in zapleta

     Književnost  20. stoletja

     

     Simbolizem, impresionizem

     Pesniška eksistenca, bohemski življenjski stil

     

     

     Ady Endre:  Góg és Magóg fia...

     A Hortobágy poétája

     Héja-nász az avaron

     

     Móricz Zsigmond: Tragédia

     Barbárok

     

     Babits Mihály: Jónás könyve

     

     Kosztolányi Dezső:

     Édes Anna

     

     

     

    Hajnali részegség

     

     Vloga časopisa Nyugat; kulturnozgodovinski  

     pregled;simbolizem;simbolistično-secesijski pogled

     Ars poetica in program

     Vizijska krajinska pesem

     pesmi, posvečene Ledi

     

     Naturalizem; baladna pripoved; dramska strnitev

     

     

     Samoizpoved, samoironija; jezikovni humor;  

     arhaizacija

     Psihološki roman; koristoljubnež, človek z 

     vrednotami

     Impresionizem;

     Miselna pesnitev

     

     Impresionizem; miselna pesnitev

     

     

    Kafka: Preobrazba

     

    Camus: Tujec

     

    Bertold Brecht: Mati Korajža

     

     

     

     

    Avantgarda (kubizem, futurizem, ekspresionizem, nadrealizem, dadaizem, konstruktivizem);

    Povezanost med tradicijo in modernim

    Groteska, absurd

    Ekzistencializem; vprašanje absurda v književnosti;

    Epsko gledališče – odtujenost;

    absurdno gledališče

    József Attila:

    Tiszta szívvel

    Óda

    Talán eltűnök hirtelen

     

    Radnóti Miklós:

    Hetedik ecloga

    Erőltetett menet

     

    Illyés Gyula:

    Koszorú

     

     

     

    Örkény István

    Tóték

     

    Pilinszky János

    Harbach 1944

     

    Nagy László

    Ki viszi át a Szerelmet

     

    Časopis Szép Szó;

    Ekpresionizem; kozmično stališče; ljudskost;

    nadrealizem; freudizem

    Kompleksne slike; pesnik in njegova  ars poetika

     

    Motivi njegovega pesništva; idila

    Ekloga;

    Svobodna pesem, poslovilna pesem, dnevniška pesem

    Druga generacija Nyugata

    Svobodni verz; pesniška zavest

    obračun s sabo, pesniška sinteza

     

     

    Variante romana; avtobiografski roman;

    mešanje resničnega in absurda

     

    Generacija Újholda; svetovni nazor in stil;

    zavračanje odtujenosti, sebičnosti;

     

    Eksistencialno občutenje pomanjkanja, prevrednotanje vrednot