KATALOG ZNANJ

UMETNOST Program: vrtnarski tehnik

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

35 ur

 

VSEBINE

1. UMETNOST

2. UMETNOST- UMETNOSTNA ZGODOVINA

2.1. GLOBALNI CILJI

2.2. OPERATIVNI CILJI

2.3. DIDAKTIČNO - METODIČNA NAVODILA

3. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN VIROV ZA UČITELJE

4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

6. KADROVSKI POGOJI

7. PRIPOROČENI MATERIALNI IN PROSTORSKI POGOJI


1. UMETNOST

ŠTEVILO UR : 35 ur v 4. letniku poklicno-tehniškega izobraževanja – program vrtnarski tehnik.

Predmet umetnost v programu vrtnarski tehnik – poklicno-tehniško izobraževanje se izvaja tako, da se nadgrajuje na vsebinah kataloga za umetnost v programih cvetličar, vrtnar in vrtnarski tehnik (1.letnik).

 

1.1. TEMELJNI SKUPNI CILJI

Dijaki:

 

2. UMETNOST - UMETNOSTNA ZGODOVINA

2.1. GLOBALNI CILJI

Dijaki:

  • se seznanijo s poglavitnimi zvrstmi likovne umetnosti, pomembnimi umetniškimi  stvaritvami, v katerih se pojavlja rastlinska motivika,
  • razvijajo predstavo o bistvu soodvisnosti med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem,
  • spoznavajo estetske kriterije različnih kulturnozgodovinskih okolij, kulturo cvetja, vrtov, parkov in njihovo odražanje v likovni umetnosti,
  • oblikujejo lastne estetske kriterije in razvijajo občutek za lepo,
  • se usposabljajo za razumevanje različnih likovnih del in za kritično izbiro med njimi,
  • se seznanijo z najpomembnejšimi umetninami svojega kraja in svoje domovine s področja ureditve vrtov in parkov,
  • se seznanijo z vrednotami kulturne in posebej umetnostne dediščine ter pridobivajo občutek za njeno varovanje,
  • se seznanijo s ključnimi umetniškimi stvaritvami z območja svojega poklica in spoznajo umetnostni razvoj znotraj svojega strokovnega področja.
  • 2.2. OPERATIVNI CILJI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijaki:

    1.     SPLOŠEN POMEN KULTURE CVETJA, VRTOV, PARKOV IN NJIHOVO ODRAŽANJE V LIKOVNI UMETNOSTI

  • poznajo pomen umetniškega delovanja in izražanja za človeka

  • poznajo pomen kulture cvetja v cvetličnih vezavah in dekoracijah
  • poznajo pomen kulture vrtov in parkov
  • Dijaki:

     



  • se seznanijo s kulturo cvetja kot ene izmed oblik razvoja človeške civilizacije

  • se seznanijo s pomenom zgodovinskega razvoja kulture cvetja, vrtov in parkov
  • Dijaki:



     

  • se zavejo vloge cvetlične in rastlinske kulture v različnih civilizacijah

  • razvijajo in krepijo sposobnost primerjave sodobne kulture cvetja s kulturami cvetja posameznih zgodovinskih obdobij
  • Dijaki:

     

     

     

     

     

     

    2. ZRCALJENJE KULTURE CVETJA IN RASTLINJA V LIKOVNI UMETNOSTI

  • rastlinska kultura v arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu in umetni obrti

  • krajinsko oblikovanje
  •  

     

  • definirajo in razložijo osnovne značilnosti rastlinske motivike po  posameznih področjih likovnega ustvarjanja in oblikovanja
  • definirajo in razložijo naloge krajinskega oblikovanja

  •  

     

  • razvijajo strokovnost in spoznavajo estetsko vrednost rastlin po posameznih področjih likovnega ustvarjanja
  •  

     

  • vaja: primeri umetnin posameznih področij likovnega ustvarjanja z rastlinsko motiviko

  • vaja: primeri umetne obrti, ki so blizu cvetličarskemu in vrtnarskemu poklicu
  • 3.FLORALNA IKONOGRAFIJA

  • uvod v umevanje vloge in pomena rastlin v likovni umetnosti

  • simbolna vsebina rastlin v likovni umetnosti

  • rastline v vlogi atributa in simbola

     

     


  • so sposobni razbrati razliko med čisto dekorativno vlogo rastlinske motivike in med rastlinami v vlogi nosilca simbolnega sporočila, rastline kot simbol, atribut

  • razlikujejo temeljne pojme:simbol, atribut, personifikacija in alegorija

     


  • razvijajo in krepijo sposobnost opazovanja, razčlenjevanja, opisovanja in pripovedovanja

  • razvijajo natančnost in sposobnost povezovanja likovnih in vsebinskih elementov

  • se zavejo pomena umetnostnega razvoja in vsebin umetnin različnih umetnostnih obdobij in smeri ter modnih trendov

  • utrjevanje temeljnih pojmov iz ikonografije in njihova aplikacija znotraj rastlinske motivike


  • vaja: primeri umetnin, kjer nastopa rastlina kot simbol ali atribut vključena v personifikacijo in alegorijo

     

     

  • 4. RASTLINSKA MOTIVIKA IN KULTURA VRTOV IN PARKOV V UMETNOSTNO-ZGODOVINSKIH OBDOBJIH

  • poznajo oblikovne in vsebinske značilnosti rastlinske motivike posameznih umetnostno-zgodovinskih obdobij

  • razumejo pojavnost in simboliko rastlinske motivike v likovni umetnosti

     


  •  



  • spoznajo, da se vsaka doba izraža v svoji podobi
  • razlikujejo med slogi časa, kraja in umetnika

     

     

  •  




  • spoznajo, da se kultura cvetja v vsaki dobi izraža na svoj način
  •        razvijajo in krepijo osebnostni razvoj
  • se zavejo poklicne odgovornosti in skrbi za samoizobraževanje
  • razvijajo občutek za etiko in estetiko
  • razvijajo sposobnost komuniciranja
  • razvijajo občutek odgovornosti do kulturnih in umetnostnih spomenikov s poudarkom na spomenikih, ki odražajo kulturo cvetja
  • razvijajo zavest razumevanja zgodovinskega časa
  • se zavejo simbolnega pomena rastlin

  •  




  • Ogled Narodne galerije v Ljubljani




  • delo s slikovnim gradivom



     

  • Ogled Arboretuma Volčji potok

     

  • Egipčanska umetnost

     

  • obnovijo poznavanje egipčanske likovne umetnosti

  • razložijo kulturni in simbolni pomen rastlin v arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu in umetni obrti starega Egipta

  • spoznajo simboliko lotosa, papirusa, lilije, maka

  •        razvijajo razumevanje vloge cvetja in vrtov v kulturi starega Egipta (religiozna kultna raba cvetja in cvetje v vsakdanjem življenju)
  • vaja: iskanje in analiza primerov (upodobitev vrta, cvetje v vsakdanji kulturi – obdarovanje, cvetje v kultnih obredih – darovanje)

     

     

     

     

  • Minojska umetnost

  • obnovijo poznavanje minojske umetnosti in umetne obrti

  • razložijo vsebinsko povezanost med egipčansko in minojsko kulturo (cvet lotosa v povezavi s cvetom bele lilije in njun simbolni pomen)

  • spoznajo rastlinsko motiviko v umetnosti minojske kulture

  •        se zavejo medsebojnega vpliva civilizacij
  • se zavejo visoke kulture cvetja v minojski umetnosti

  • vaja: postavitev primerov - iskanje dekorativne in vsebinske vloge lilije v različnih spomenikih minojske kulture
  • Grška umetnost

  • obnovijo osnovne značilnosti grške umetnosti

  • spoznajo temeljne ornamente rastlinske motivike na področjih likovne umetnosti (akant, palmeta, lotos, rozeta)

  • razložijo simbolni pomen pojavnosti rastlinske in cvetlične motivike v posameznih grških mitoloških prizorih

  • prepoznavajo rastline v vlogi atributov grških bogov in junakov

  • se seznanijo s klasičnimi miti o nastanku pomembnih rastlin

  • spoznajo mit o narcisi, hijacinti, anemoni

  • krepijo zavest o grški kulturi kot temelju sodobne evropske civilizacije
  • krepijo zavest o vlogi mitologije v grški umetnosti

     

  • vaja: iskanje primerov rastlinske motivike z dekorativno in simbolno vrednostjo

     

     

     

     

     

     

  • vaja: prepoznavanje stiliziranih dekorativnih elementov v spomenikih likovne umetnosti

  • Rimska umetnost

  • obnovijo poznavanje rimske umetnosti

  • ugotavljajo razlike med grško in rimsko umetnostjo

  • razložijo pomen pojavnosti rastlinske in cvetlične motivike v pompejanskem slikarstvu

  • spoznajo motiv cvetličnih vencev in girland

  • spoznajo simboliko vrtnice v kulturi starega Rima

  • spoznajo pomen rimskih vrtov v rimskih vilah

  • se zavejo vpliva grške umetnosti na rimsko
  • se zavejo pomembnosti cvetlične motivike v grški in rimski mitologiji
  • se seznanijo s cvetličnimi atributi antičnih bogov in junakov (izbor najbolj znanih)

     

  • vaja: pojavnost rastlinske motivike v rimski umetnosti

  • značilnosti rimskega vrta

  • vaja: simbolika vrtnice

  • Starokrščanska umetnost

  • obnovijo poznavanje starokrščanske umetnosti s poudarkom na novem vsebinskem (religioznem) pristopu

  • analizirajo rastlinsko (vinska trta, palma) in cvetlično motiviko v krščanskem kontekstu

  • spoznajo krščansko simboliko vinske trte, vrtnice in lilije
  • se zavejo vloge religije v starokrščanski umetnosti
  • se zavejo prevrednotenja simbolnih pomenov rastlin v starokrščanski umetnosti

  • vaja: analiza rastlinske (vinska trta, palma) in cvetlične (lilija) motivike v krščanstvu
  • analiza umetnostnih spomenikov (mozaiki, knjižna iluminacija, drobna plastika, arhitekturna plastika, sarkofagi) z rastlinsko in cvetlično motiviko

  • Bizantinska umetnost

  • obnovijo poznavanje bizantinske umetnosti

  • spoznajo stilizacijo rastlinske ornamentike v bizantinski umetnosti

  • spoznajo rastlinsko motiviko v mozaični dekoraciji, drobni in arhitekturni plastiki bizantinske cerkve - njena dekorativna in simbolna vrednost

  • se zavejo vloge religije v bizantinski umetnosti
  • se zavejo pomena antične dediščine v bizantinski umetnosti

  • vaja: analiza primerov dekorativne in simbolne motivike rastlinske dekoracije bizantinske cerkve

  • Srednjeveška umetnost

  • romanska umetnost

  • gotska umetnost

  • rastlinska motivika v romanski in gotski umetnosti

  • marijanska in kristološka floralna ikonografija

  • obnovijo poznavanje romanske in gotske umetnosti
  • prepoznajo in primerjajo pojavnost rastlinske motivike v kiparstvu (portalnem in kapitelnem okrasju) in v slikarstvu (iluminirani rokopisi
  • primerjajo in povezujejo pojavnost cvetlične in rastlinske motivike v arhitekturi (rozeta), kiparstvu (kapitelno okrasje) in slikarstvu
  • spoznajo simboliko orlice, vijolice, šmarnice in marjetice

     

  • razvijajo sposobnost razlilkovanja stilnega izraza v posameznih obdobjih od začetka do izteka srednjega veka
  • se zavejo prevrednotenja narave v umetnosti poznega srednjega veka
  • se zavejo vpliva naraščajočega čaščenja Marije na likovno umetnost poznega srednjega veka s posebnim poudarkom na marijanski floralni ikonografiji

  • vaja: poišči biblijske motive, v katerih se pojavlja rastlinska motivika v simbolni vlogi (lilija, žito, oljka, palma)





  • vaja: prepoznavanje in analiza temeljnih motivov, kjer se pojavlja marijanska floralna ikonografija
    (Hortus conclusus, Marija v rožnem gaju, Marija v rožni uti, Oznanjenje, Poklon kraljev)
  • Renesančna umetnost

  • obnovijo značilnosti renesančne umetnosti

  • prepoznajo in razlikujejo upodobitev narave v renesansi v primerjavi s srednjeveško umetnostjo

  • prepoznavajo in razumejo simboliko posameznih rastlin, dreves in cvetlic na izbranih delih in študijah renesančnih umetnikov

  • se seznanijo z obujanjem antičnih mitov

  • povezujejo mitološko in krščansko simboliko posameznih primerov rastlin v likovni umetnosti

  • spoznajo simboliko perunike, oranževca, granatnega jabolka
  • razvijajo ustvarjalnost in estetsko izražanje
  • se zavejo pomena ponovne oživitve antične tradicije
  • se zavejo pomena narave za človeka
  • se zavejo prikrite simbolike cvetja in sadja v nizozemskem in italijanskem slikarstvu

  • referat: predlagana tema - Najpogostejše upodobitve rastlinja in sadja ter njihov simbolni pomen v posameznih prizorih z mitološko in biblijsko snovjo

     

     



  • vaja: razčlenitev likovnih del – prikrita simbolika cvetja in sadja na delih nizozemskih in italijanskih mojstrov, npr. Jan van Eyck: Arnolfinijeva poroka (pomaranče), nizozemski zaročni portret (nagelj), izbrana dela Carla Crivellija, npr. Madonna della Candelletta

  • vaja: izberi in razčleni mitološki ali biblijski prizor s cvetlično in rastlinsko simboliko
  • Baročna umetnost in umetnost rokokoja

  • obnovijo značilnosti baročne umetnosti

  • prepoznajo in opišejo samostojni motiv cvetličnega tihožitja (nizozemska umetnost)

  • spoznajo razcvet floralne motivike v baročni umetnosti

  • primerjajo prvotno in simbolno vsebino likovnega dela (tihožitje)

  • spoznajo simboliko tulipana in krokusa

  • spoznajo simboliko novih vrst

  • spoznajo strukturo baročnega parka

  • spoznajo cvetlični atribut v svetniški ikonografiji
  • krepijo kritičnost do umetnosti kot sredstva propagande (okraševanje)
  • se zavejo specifičnosti baročne estetike - nasičenost, poudarjena dekorativnost
  • se zavejo pojava novih vrst cvetja

     

     

  • vaja: predstavitev notranjosti baročne cerkve

  • referat: predstavitev baročnega parka

     



  • vaja: analiza cvetličnega tihožitja

     

  • vaja: vloga lilije kot atributa v prizorih s svetniki (Anton Padovanski, Sv. Alojzij…)

     

  • kratek referat: analiza šopka Mme Pompadour v povezavi z njeno družbeno vlogo
  • Umetnost romantike, realizma in bidermajerja

  • obnovijo poznavanje romantične in realistične umetnosti v zahodnoevropskem in slovenskem prostoru

  • razpoznajo nove vsebine v cvetlični motiviki in krajini skozi literaturo in zgodovino

  • spoznajo simboliko maka

  • prepoznajo bidermajer v notranji opremi in slikarstvu in ga povežejo s svojim strokovnim področjem (bidermajerski šopek)

  • povezujejo pojavnost bidermajerja v avstrijskem in slovenskem prostoru

  • spoznajo rastlinsko motiviko v umetnosti realizma

  • spoznajo zavračanje simbolne vrednosti cvetja in povzdigovanje njegovih likovnih vrednot

  •        se zavejo vloge romantike kot izrazito mednarodnega kulturnega pojava
  •  

  • krepijo zavest o pomenu umetnosti bidermajerja v slovenskem prostoru

     

  • se zavejo spremenjene interpretacije cvetlične motivike

  •  

     





  • vaja: Analiza dela - A.G. Rossetti: Beata Beatrice
  • vaja: analiza primerov bidermajerskega aranžmaja
  • referat: cvetlična motivika voščilnic
  • vaja: značilnosti pušpan šopka
    (ob priložnosti obdarovanja)
  • Umetnost impresionizma in post-impresionizma

  • obnovijo značilnosti impresionizma in post-impresionizma

  • spoznajo pojavnost in interpretacijo cvetja v impresionizmu s poudarkom na likovnih elementih in post-impresionizmu s prepletanjem likovnih in simbolnih elementov

  • spoznajo pojav novih rastlinskih vrst in njihovo simboliko

  • spoznajo simboliko krizanteme

  • se zavejo pomena povezovanja likovne umetnosti s svojim strokovnim področjem

     

  • se zavejo različnih interpretacij cvetja v impresionizmu in post-impresionizmu (simbolika v post-impresionizmu)

     

     

  •  





  • vaja: analiza in primerjava Renoirjevega in Van Goghovega šopka

  • Umetnost simbolizma in secesije

  • obnovijo značilnosti secesijske umetnosti

  • prepoznajo razširjenost rastlinske motivike (rastlinskega ornamenta) na vsa področja likovne in uporabne umetnosti s poudarkom na notranji opremi (tapete, tekstil, pohištvo, steklo)

  • povežejo pojavnost secesijske umetnosti s svojim strokovnim področjem

  • se seznanijo z oblikovanjem novih simbolnih pomenov cvetja

  • spoznajo simboliko plavice in vijolice

  • razvijajo občutek za estetsko ureditev prostora (interier, ekstertier, urbani prostor)

     

  • se zavejo širokega razpona možnih interpretacij rastlinske motivike od čisto dekorativnega vzorca do simbolične pomenljivosti

     

  • referat: rastlinska motivika v izdelkih umetne obrti secesije

  • Umetnostne smeri 20. stoletja

  • obnovijo glavne značilnosti in smeri umetnosti 20. stoletja

  • razložijo vpliv neevropskih umetnosti na evropsko umetnost 20. stoletja in pojav novih cvetličnih motivov (ikebana)

     

  • so sposobni predstaviti forme in barve znotraj abstrakcije

  • ugotovijo in ponazorijo povezanost sodobne umetnosti z umetnostjo preteklih obdobij

     

  • spoznajo poudarjeno likovno vrednost cvetlic in rastlin ter njihovo pojavnost v sodobnem industrijskem oblikovanju in modnem kreatorstvu

  • izberejo posamezne primere cvetlične in rastlinske motivike v sodobnih smereh in jo primerjajo s cvetlično in rastlinsko motiviko preteklih obdobij

  • spoznajo simboliko nageljna
  • krepijo zavest o novem vrednotenju umetnika kot individualista v umetniškem izražanju



     

  • razvijajo domišljijo in prostorsko ter predmetno predstavljivost

  • se zavejo vpliva sodobne zgodovine na oblikovanje simbolike cvetja



  • razvijajo lastno kreativnost

  •  

     

     

     

     

     

     

     



  • vaja: likovna pojavnost in simbolični pomen cvetlic in rastlin skozi umetnostno zgodovinska obdobja
  •  

    2.3. DIDAKTIČNO - METODIČNA NAVODILA 

    Katalog znanj poudarja vsebine, ki širijo dijakovo kulturnozgodovinsko razgledanost, poleg tega pa mu daje vpogled v zgodovinski razvoj njegove stroke s tem, da predstavlja umetnostne vrhunce, ki so bili v izbranem poklicu doseženi. Teme naj bodo obravnavane nazorno ob slikovnih primerih, tako da dijaki svoje predznanje o umetnosti na splošno, o zgodovinskih okoliščinah, o ustvarjanju v književnosti dopolnjujejo in jim predmet s tem predstavi zanimive in nove dimenzije umetnosti.

    Za pouk umetnostne zgodovine je pomembna dopolnitev ogled stalne zbirke Narodne galerije, zbirk muzejev ter priložnostnih likovnih razstav, kar omogoča neposreden stik z umetniškimi ustanovami in stvaritvami. Ti ogledi se lahko izvedejo tudi v obliki kulturnega dne oz. v okviru izbirnih vsebin ali interesnih dejavnosti.

     

    3. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN VIROV ZA UČITELJE

    Behling, Lottlisa: Die Pflanze in der mittelalterliche Tafelmalerei, Weimar 1957.

    Beuchert, Marianne: Symbolik der Pflanzen: Von Akelei bis Zypresse, Frankfurt am Main 1999.

    Chevalier, Jean in Gheerbrant, Alain: Slovar simbolov, miti sanje, liki, običaji, barve in števila, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993.

    Germ, Tine: Podobe antičnih bogov v likovni umetnosti od antike do izteka baroka, DZS, Ljubljana 2001.

    Germ, Tine: Simbolika cvetlic - Cvetlice in njihov pomen v umetnosti od antike do 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.

    Germ, Tine: Uvod v ikonografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 2001.

    Heilmeyer, Martina: Die Sprache der Blumen: Von Akelei bis Zitrus, Muenchen 2000.

    Levi d’Ancona, Mirella, The Garden of the Renaissance: Botanical Symbolism in Italian Painting, Cambridge, Massachusetts 1980.

    Lucie - Smith, Edward: Flora – Gardens and Plants in Art and Literature, Evergreen – Taschen, Koeln 2001 (slikovno gradivo).

    Menaše, Luc: Evropski umetnostno-zgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana 1971.

    Ogrin, Dušan: Vrtna umetnost sveta, Pudon : EWO, Ljubljana 1993.

    Schmidt, Joel: Slovar grške in rimske mitologije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1995.

    Schneider, Norbert: Still Life, Taschen, Koeln 1999.

    Sproccati, S.: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994.

    Umetnost na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998.

    Umetnost slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana 1998.

    Umetnost – svetovna zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000.

    Zbirka knjig Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana 1969.

    VHS videokaseta dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Podobe preteklosti, Orion film d.o.o., Ljubljana 1997.

    4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Preverjanje in ocenjevanje naj poteka ustno ali pisno. Ocena naj zaobjame dijakovo znanje, razumevanje, osebno napredovanje in sodelovanje pri aktivnem predstavljanju spoznanj o umetnosti. Ocenjujejo se tudi komentarji, referati, projektne naloge in druge oblike sodelovanja pri pouku.

    5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave na spontan in sproščujoč način, omogoča uporabo in prepletanje likovnoteoretskih znanj in umetnostno zgodovinskih vedenj tudi na področju cvetličarstva in vrtnarstva.

    Predlagane vsebine umetnostne zgodovine se povezujejo z znanji predmetov  slovenščine s književnostjo, naravoslovja, družboslovja, zgodovine ter strokovnih predmetov aranžerstvo, krajinsko vrtnarstvo, okrasne zelnate rastline in praktični pouk.

    6. KADROVSKI POGOJI

    Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa umetnostna zgodovina, je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine.

    (UL RS; št. 60/1999, stran 7689)

    7. PRIPOROČENI MATERIALNI IN PROSTORSKI POGOJI

    Teoretični del pouka se lahko izvaja v vsaki učilnici, ki je opremljena s projekcijskim platnom in v kateri se lahko predstavlja izbrano slikovno gradivo ob pomoči diaprojektorja, grafoskopa in videoprojektorja. Pouk se lahko dopolni tudi z uporabo računalnika, oz. projekcije preko računalniške opreme in z uporabo zgoščenk z vsebinami iz umetnostne zgodovine. Smotrno je, da imajo dijaki možnost dostopa do interneta, kjer je dosegljivo veliko informacij o umetninah.