KATALOG ZNANJA

UMETNOST Vsebinski sklop: UMETNOSTNA ZGODOVINA
PROGRAM TURISTIČNI TEHNIK

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

35 ur

Določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje 6.7.2000

 

 

VSEBINA

1. ŠTEVILO UR PO POSAMEZNIH LETNIKIH IN OBLIKAH IZOBRAŽEVALNEGA DELA

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

3. OPERATIVNI CILJI

4. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

6. POVEZAVA Z DRUGIMI PREDMETI

 

1. ŠTEVILO UR PO POSAMEZNIH LETNIKIH IN OBLIKAH IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

   

 

Skupaj

Teorija

Vaje

1.

35

30

5

Skupaj

35

30

5

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijak(i):

  • razvijajo sposobnost samostojnega vrednotenja in podoživljanja likovnih stvaritev;

  • razvijajo predstavo o bistvu soodvisnosti med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem;

  • pridobijo predstavo o prispevku najpomembnejših ustvarjalcev ter idejah, ki jih vsebujejo oziroma izražajo njihove stvaritve;

  • spoznajo ključne stvaritve iz slovenskega okolja;

  • cenijo tradicijo, oblikujejo odnos do slovenske umetnosti in se vzgajajo v zavesti o pomenu naravne in kulturne dediščine;

  • izostrijo občutljivost do stvaritev preteklosti in s tem za njihovo vrednotenje in varovanje;

  • prispevajo k pozitivnemu vrednotenju Slovenije kot celote ter prispevka starejših in mlajših rodov slovenskih ustvarjalcev v kulturno zakladnico Evrope;

  • se pripravljajo na sprejemanje novega v umetnosti ter na iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih sporočajo likovne stvaritve;

  • spoznajo ključne umetniške stvaritve s področja njihovega poklica in umetnostni razvoj znotraj panoge, za katero se izobražujejo;

  • dojemajo celovitost umetniškega izpovedovanja v različnih zgodovinskih in družbenih prerezih;

  • z veliko mero izražanja individualnosti oblikujejo osebne kriterije in poglede na zgodovino in umetnostne dosežke, kar jih vzpodbuja k dialogu in tolerantni kritičnosti.

     

    3. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

      FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak(i):

            Dijak(i):

    Dijak(i):

     

    Umetnost

  • “umetnost” v širšem pomenu besede

  • zvrsti umetnosti

  • likovna umetnost

  •  

  • seznanijo se z različnimi področji umetniškega ustvarjanja (likovna, glasbena, književna, gledališka, plesna, filmska umetnost, itd.)

  • določijo njihova značilna izrazna sredstva

  • predstavijo najpomembnejše umetniške ustvarjalce po posameznih področjih

  • razložijo pomen umetnosti za človekov razvoj

  • opredelijo vsebino predmeta

  •  

  • poznajo vsa glavna področja umetniškega ustvarjanja

  • znajo izpostaviti njihove bistvene značilnosti

  • znajo izluščiti sorodnosti med njimi in prepoznati specifičnosti vsakega izmed njih

  • si ustvarijo svoj odnos do umetnosti nasploh in ga argumentirajo

  • znajo razložiti umetnost kot človekov odraz odnosa do življenja

  • znajo opredeliti splošni pomen umetnosti kot družbenega pojava, njeno posebno naravo ter obliko družbene zavesti

  • znajo vrednotiti naravno in kulturno dediščino

  •  

  • skupni obisk ene izmed kulturnih prireditev: (koncerta, opere, gledališča, ogled razstave, filma...)

  • pisno poročilo

  • pogovor, analiza

  • izbor najbolj priljubljenega dela ali avtorja po posameznih področjih

     

  • Likovne umetnosti

  • Spoznajo področja likovnega ustvarjanja: slikarstvo, grafika, kiparstvo, arhitektura, urbanizem, umetna obrt, oblikovanje, fotografija

  •  

  • spoznajo bistvene značilnosti vsakega področja skozi materiale, tehnike, značilnosti in specifičnosti v izdelavi, oblike izražanja, čas nastanka umetnine,...

     

  •  

  • samostojno razvrščajo znana likovna dela na posamezna področja

  • prepoznavajo najpomembnejše tehnike (npr. ločijo olje od akvarela...), dimenzije in vsebine
  • vrednotijo sporočilnosti posameznih področij likovnega ustvarjanja

  •  

  • ogled aktualne razstave in samostojna pisna analiza v smislu ločevanja med področji likovnega ustvarjanja

  • Uvod v predmet umetnostna zgodovina

  • Spoznajo predmet umetnostna zgodovina z vsemi njegovimi specifičnostmi




  • znajo opredeliti značilnosti umetnostno zgodovinske stroke, njenih oblik raziskovanja likovne umetnosti in arhitekture

  • spoznajo njene metode dela in raziskovanja in ocenijo njihovo vlogo in pomen

  • zmorejo povezovati umetnostno zgodovino s sorodnimi vedami

  • opredelijo umetnino, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop)


    • se zavedajo vloge, ki jo ima stroka v okviru varstva naravne in kulturne dediščine, ustvarjalnega procesa in posredovanja likovnih vrednot

     



  • časovne in geografske preglednice

  • glasba določenega zgodovinskega obdobja kot primerjava

  • slikovni material na prosojnicah, diapozitivih in v strokovni literaturi

  • videokaseta

  • Pristop k likovnemu delu

  • Spoznajo načine in zakonitosti likovnega izražanja in pristopa k likovnemu delu

  •  

  • opredelijo vsebinsko in oblikovno analizo

  •  

  • obogatijo svoje dosedanje izkušnje z opazovanjem in razumevanjem likovnih del

  •  

  • priprava vodstva po interni šolski razstavi s poudarkom na izvirnosti pristopa

  • analiza in vrednotenje

  • Vsebinska analiza

  • Analizirajo likovno delo skozi motiv, snov, vsebino in likovno vsebino

  •  

  • ugotovijo in predstavijo motiv (enostaven, sestavljen, neposredno prepoznaven)

  • spoznajo pojma vsebina in likovna vsebina in poiščejo poti, ki vodijo k njima

  • ugotovijo snov, ki je zastopana v umetnini, jo predstavijo in analizirajo

  •  

  • prepoznajo motiv

  • prepoznavajo in opisujejo najpomembnejše motive: žanr, portret, avtoportret, karikatura, akt, krajina, veduta, tihožitje, interier, eksterier,...

  • znajo pojma vsebina in likovna vsebina smiselno vključiti v analizo likovnih del

  • prepoznavajo in analizirajo različne vire snovi

  •  

  • reprodukcije likovnih del

  • ogled stalne razstave v Narodni galeriji in samostojna vsebinska analiza treh del

  • izdelava poročil o ogledu

  • Ikonografija in ikonologija

  • Spoznajo metode in cilje dela umetnostne zgodovine

  •  

  • razumejo pomen ikonografije in ikonologije

  • razčlenijo in razložijo pojme personifikacija, alegorija, atribut in simbol

  • poiščejo primere personifikacij v grški in rimski mitologiji

  • poiščejo atribute krščanske ikonografije

  • poiščejo krščanske simbole prvih stoletij

  •  

  • na izbranem primeru predstavijo ikonografski motiv

  • v likovnih delih prepoznavajo simbole, personifikacije, alegorije in atribute in jih razložijo

     

     

     

     

  •  

  • reprodukcije likovnih del

  • samostojni ogled in pisna analiza likovnega dela v cerkvi v dijakovem domačem kraju

  • Oblikovna analiza

  • Analizirajo likovno delo glede na obliko, kompozicijo, morfološki stil in pristop

  •  

  • ugotovijo osnovne prvine likovnega izražanja (točka, linija, ploskev, prostor, volumen, barva, svetloba), jih analizirajo in razložijo

  • ugotovijo vrste kompozicije glede na razporeditev likovnih elementov, gibanje, perspektivo, barve in svetlobo

  • ugotovijo in razložijo morfološki stil (linearno ploskoviti, plastični, slikoviti)

  • ugotovijo in razložijo pristop upodabljanja predmeta

  •  

  • prepoznajo najpomembnejše kompozicije in jih razložijo

  • znajo razložiti linearno perspektivo in druge načine upodabljanja likovnega prostora (s pomočjo barve, svetlobe, itd.)

  • na izbranem primeru prepoznajo morfološki stil in pristop upodobitve predmetov

  •  

  • reprodukcije likovnih del

  • samostojna analiza likovnih del

  • Sinteza

     

  • so sposobni samostojno predstaviti, analizirati in razložiti likovna dela z uporabo vseh na novo pridobljenih znanj

  • znajo ta znanja kreativno uporabiti v svojem bodočem poklicu

  • reprodukcije likovnih del

  • samostojna celostna analiza likovnega dela

  •  

    4. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

  • Menaše L.: Evropski umetnostno zgodovinski leksikon, MK, Ljubljana, 1971

  • Hofler J.: Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana, 1988

  • Cankar I.: Uvod v umevanje likovne umetnosti, Sistematika stila, Slovenska matica, Ljubljana, 1929, ponatis 1996

  • Zbirka knjig Umetnost v slikah, 1 - 18, DZS, Ljubljana 1969

  • Badurina A.: Leksikon ikonografije, liturgije in simbolike zapadnog krščanstva, Zagreb, 1979, ponatis 1999

  • Delo kiparjev, MK, Ljubljana, 1994

  • Golob N.: Srednjeveški rokopisi - Stavbarnice, Ljubljana, 1992

  • Kako se je razvijalo slikarstvo, MK, Ljubljana, 1994

  • Komelj M.: Poteze, Nova revija, Ljubljana, 1998

  • Komelj M.: Obrazi, Nova revija, Ljubljana, 1999

  • Novak B. A.: Zarja časa, in Tavčar L.: Mit v sliki in besedi, Narodna g., Ljubljana, 1997

  • Tavčar L.: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991

  • Slovenija, turistični vodnik, MK, Ljubljana, 1995

  • Sproccati S.: Vodnik po slikarstvu, MK, Ljubljana, 1994

  • Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, MK, 1998

  • Schmidt J.:Slovar grške in rimske mitologije, MK, Ljubljana, 1995

  • Enciklopedija Slovenije, izbrana gesla iz likovne umetnosti, MK

  • Umetnostne monografije, zbirka, MK, Ljubljana, 1995-97

  • Umetnostne monografije, zbirka, MK, Ljubljana, 1995-99

  • Cotterell A.: Miti in legende, MK, Ljubljana, 1998

  • Koch W.: Umetnost stavbarstva, MK, Ljubljana, 1999

  • dr. Nataša Golob in Tone Frelih Podobe preteklosti (VHS kaseta), Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997

  • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, več avtorjev, Modrijan, Ljubljana, 1998

  • dr. Nace Šumi, Jaka Plus: Likovna umetnost na Slovenskem, (diapozitivi) Založba Novljan, Ljubljana, 1998

  • Chevalier J. in Gheerbrant A.: Slovar simbolov - miti, sanje, liki, običaji, barve, števila, MK, Ljubljana, 1993

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Znanje se preverja ustno in pisno, v vsakem ocenjevalnem obdobju najmanj enkrat. Ustna ocena vsebuje znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in vrednotenje. Učenci imajo možnost, da se njihovo znanje preveri tudi skozi pripravo referatov, seminarskih nalog, poročil o ogledih in samostojno pripravo vodenja z ogledom enega ali več umetnostnih spomenikov.

    6. POVEZAVA Z DRUGIMI PREDMETI

    Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov in večino humanističnih, družboslovnih in jezikovnih predmetov

    ZNANJE

    POVEZAVA S PREDMETOM

     

    PREDMET

  • uvod v predmet umetnostna zgodovina

  • likovno snovanje

  • geografija

  • zgodovina

  • turizem

  • psihologija

  • slovenski jezik in književnost

  • tuji jeziki