V program za pridobitev poklicne ali srednje strokovne izobrazbe oziroma srednje izobrazbe v gimnazijskem programu se lahko vpiše, kdor izpolnjuje z zakonom in programom določene pogoje.
S programom poklicnega ali strokovnega izobraževanja se kot pogoj za vpis lahko določijo posebna nadarjenost ali psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje poklica v določeni stroki ali dejavnosti. Posebna nadarjenost (npr. likovna) se dokazuje s preizkusom, psihofizične sposobnosti pa kandidati dokazujejo z zdravniškim potrdilom. Pri programih, kjer je to potrebno, je to posebej navedeno.
S programom gimnazije se kot pogoj za vpis lahko določijo: znanje iz klasičnega oziroma tujega jezika, preizkus nadarjenosti ali športni dosežki.
V nadaljevanju navajamo le z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za vpis, in sicer po vrstah programov.
Nižje poklicno izobraževanje
V program nižjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in končal najmanj 6 razredov osemletne osnovne šole ali 7 razredov devetletne osnovne šole ali je končal osnovno šolo po prilagojenem programu.
Srednje poklicno izobraževanje (šolska in dualna organizacija)
V program srednjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:
Pogoj za vpis v program, po katerem je izobraževanje organizirano dualno, je tudi sklenjena učna pogodba.
Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje
V program srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:
Poklicno-tehniško izobraževanje
V program poklicno-tehniškega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal program srednjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.
Poklicni tečaj
V poklicni tečaj se lahko vpiše, kdor je končal 4. letnik gimnazije.
Gimnazija
V program gimnazije se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo.
Maturitetni tečaj
V maturitetni tečaj se lahko vpiše, kdor je končal:
Po zakonu se merila za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa določijo s programom. Pri izbiri kandidatov za vpis v poklicno, strokovno in gimnazijsko izobraževanje se upoštevajo zlasti njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju, lahko pa tudi znanje oziroma spretnosti, ki so pomembne za uspešno izobraževanje oziroma opravljanje določenega poklica.
Če se prijavi več kandidatov, kot je razpisanih mest za posamezni program, šola v soglasju z ministrom za šolstvo in šport sprejme sklep o omejitvi vpisa. V nadaljevanju so opisana skupna merila za izbiro kandidatov, in sicer po vrstah programov.
Za šolski leti 2001/2002 in 2002/2003 je minister izdal odredbo o merilih za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programoh nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednje tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja ter programih gimnazije (Ur. l. RS št. 6/01 in 2/02).
Nižje poklicno izobraževanje
a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu
osemletne osnovne šole:
- boljši učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega
jezika kot maternega jezika), matematike in splošni učni uspeh iz dveh razredov,
od 6. do 8. razreda, pri čemer lahko učenec dobi največ 30 točk; če se vpiše
z zaključenim 6. razredom, se dosežki le-tega pomnožijo z 2;
b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu
devetletne osnovne šole:
- boljši učni uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot
maternega jezika), matematike in splošni učni uspeh iz dveh razredov, od 7.
do 9. razreda, pri čemer lahko učenec dobi največ 30 točk; če se vpiše z zazključenim
7. razredom, se dosežki le-tega pomnožijo z 2;
Srednje poklicno izobraževanje (dualna organizacija; šolska organizacija)
a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu
osemletne osnovne šole:
- učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika
kot maternega jezika), matematike in obveznega tujega jezika ter splošni učni
uspeh v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole, pri čemer učenec lahko dobi največ
60 točk;
- kandidatom, ki se vpisujejo s končanim programom nižjega poklicnega izobraževanja
oziroma njemu enakovrednim programom, se seštevek ocen iz osnovne šole nadomesti
z dvakratnikom seštevka ocen iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine
kot maternega jezika), strokovnega računstva oziroma matematike, splošnega
učnega uspeha 1. in 2. letnika, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu
devetletne osnovne šole:
- splošni učni uspeh 7., 8. in 9. razreda, učni uspeh iz slovenščine (ali
madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) 7., 8. in 9. razreda,
matematike 7., 8. in 9. razreda ter obveznega tujega jezika 7., 8. in 9. razreda,
pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
- kandidatom, ki se vpisujejo s končanim programom nižjega poklicnega izobraževanja
oziroma njemu enakovrednim programom, se seštevek ocen iz osnovne šole nadomesti
z dvakratnikom seštevka ocen iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine
kot maternega jezika), strokovnega računstva oziroma matematike, splošnega
učnega uspeha 1. in 2. letnika, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk.
Srednje strokovno izobraževanje
a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu
osemletne osnovne šole:
- učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika
kot maternega jezika), matematike in obveznega tujega jezika ter splošni učni
uspeh v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole, pri čemer učenec lahko dobi največ
60 točk;
- uspeh pri skupinskem preverjanju znanja v osnovni šoli iz slovenskega jezika
(ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika) in matematike,
pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
- priznanja iz 8. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo
priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega
jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5 točk,
skupaj največ 10 točk;
- za vpis v programa Oblikovanje in Fotografski tehnik se upošteva tudi uspeh
pri preizkusu likovne nadarjenosti, pri čemer lahko učenec dobi največ 50
točk, in sicer tako, da se za vsako točko nad 30 točk upošteva 5 klasifikacijskih
točk;
- kandidatom, ki se vpisujejo s končanim programom nižjega poklicnega izobraževanja
oziroma njemu enakovrednim programom, se seštevek ocen iz osnovne šole nadomesti
z dvakratnikom seštevka ocen iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine
kot maternega jezika), strokovnega računstva oziroma matematike in splošnega
učnega uspeha 1. in 2. letnika, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu
devetletne osnovne šole:
- splošni učni uspeh 7., 8. in 9. razreda, učni uspeh iz slovenščine (ali
madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva
ocena), matematike 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena) in obveznega tujega
jezika 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena), pri čemer lahko učenec dobi
največ 60 točk;
- ocena pri zaključnem preverjanju znanja iz slovenščine (ali madžarščine
ali italijanščine kot maternega jezika) in matematike, pri čemer lahko učenec
dobi največ 60 točk;
- priznanja iz 9. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo
priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega
jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5 točk,
skupaj največ 10 točk;
- za vpis v programa Oblikovanje in Fotografski tehnik se upošteva tudi uspeh
pri preizkusu likovne nadarjenosti, pri čemer lahko učenec dobi največ 50
točk, in sicer tako, da se za vsako točko nad 30 točk upošteva 5 klasifikacijskih
točk;
- kandidatom, ki se vpisujejo s končanim programom nižjega poklicnega izobraževanja
oziroma njemu enakovrednim programom, se seštevek ocen iz osnovne šole nadomesti
z dvakratnikom seštevka ocen iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine
kot maternega jezika), strokovnega računstva oziroma matematike in splošnega
učnega uspeha 1. in 2. letnika, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk.
Poklicno-tehniško izobraževanje
Upošteva se:
Poklicni tečaj
Upošteva se učni uspeh iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika ter splošni uspeh od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa (zbrati je mogoče največ 80 točk).
Pri enakem številu točk imajo prednost kandidati z večjim številom točk iz seštevka ocen splošnega uspeha letnika in matematike ali tujega jezika.
Gimnazija
a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po
programu osemletne osnovne šole:
- učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika
kot maternega jezika), matematike in obveznega tujega jezika ter splošni
učni uspeh v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole, pri čemer lahko učenec dobi
največ 60 točk;
- uspeh pri skupinskem preverjanju znanja v osnovni šoli iz slovenskega
jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika) in
matematike, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
- priznanja iz 8. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo
priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega
jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5
točk, skupaj največ 10 točk;
b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po
programu devetletne osnovne šole:
- splošni učni uspeh 7., 8. in 9. razreda, učni uspeh iz slovenščine (ali
madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) 7., 8. in 9. razreda
(učiteljeva ocena), matematike 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena) in
obveznega tujega jezika 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena), pri čemer
lahko učenec dobi največ 60 točk;
- ocena pri zaključnem preverjanju znanja iz slovenščine (ali madžarščine
ali italijanščine kot maternega jezika) in matematike, pri čemer lahko učenec
dobi največ 60 točk;
- priznanja iz 9. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo
priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega
jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5
točk, skupaj največ 10 točk.
Maturitetni tečaj
Za kandidate, ki so končali programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega ali poklicno-tehniškega izobraževanja oziroma tretji letnik gimnazije in eno leto niso bili v izobraževalnem procesu, se upošteva splošni učni uspeh, ocena iz slovenščine, madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika, matematike in prvega tujega jezika, in sicer v prvem, drugem in tretjem letniku, pri čemer lahko kandidat skupno dobi največ 60 točk.
Kandidatom, ki so zaključili srednje poklicno izobraževanje po programu, katerega predmetnik v posameznem letniku ne vključuje matematike oziroma tujega jezika, se v postopku omejitve kot nadomestilo za to oceno upošteva oceno pri tem predmetu v zadnjem letniku, ko se po tem programu predmet še izvaja.
Za kandidate, ki bi se vpisovali z zaključeno osnovno šolo, se upošteva preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije, ki se opravlja iz petih predmetov (slovenščine, madžarščine ali italijanščine kot maternega maternega jezika, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov izmed maturitetnih predmetov), pri čemer kandidat lahko dobi največ 25 točk.
Nadaljnjih največ 5 točk prinaša splošni uspeh na preizkusu (izračunan kot povprečje vseh petih pozitivnih ocen, zaokroženo na najbližje celo število). Kandidat po uspešno opravljenem preizkusu znanja lahko dobi največ 30 točk. Če tak kandidat kandidira na šoli z omejitvijo vpisa v maturitetni tečaj, se mu točke podvojijo (dobi lahko največ 60 točk).
Preverjanje in ocenjevanje znanja urejata Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnaziji.
Če se obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja, navedeni pri posameznih programih v tej publikaciji, razlikujejo od tistih v predmetnem katalogu znanja oziroma učnem načrtu ali izpitnem katalogu, velja navedba v tej publikaciji. Prav tako so nične tiste opredelitve, zapisane v predmetnih katalogih znanja oziroma učnih načrtih in izpitnih katalogih, ki niso skladne s citiranima pravilnikoma o preverjanju in ocenjevanju znanja ali so predmet pravilnikov, kot npr. število ocen v ocenjevalnem obdobju, število listkov z izpitnimi vprašanji itd.
V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov letnika in so opravili druge obveznosti po programu. Napredovanje iz 2. v 3. letnik v programu srednjega poklicnega izobraževanja z dualno organizacijo izobraževanja je pogojeno z opravljanjem vmesnega preizkusa, s katerim vajenec izkaže raven znanja in veščin, ki se jih je naučil med praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu. Vsebina in način vmesnega preizkusa je določena z izpitnim katalogom. Vmesne preizkuse organizirajo in izvedejo pristojne zbornice.
Srednjo izobrazbo ali poklicno oziroma strokovno izobrazbo si je mogoče pridobiti po opravljenih obveznostih iz ustreznega programa in uspešno opravljenem zaključnem preverjanju (matura, zaključni izpit, poklicna matura).
Zaključni izpit
Opravljen zaključni izpit je pogoj za uspešno dokončanje izobraževanja po programih nižjega poklicnega in srednjega poklicnega izobraževanja in pomeni, da si je dijak oziroma vajenec pridobil poklicno izobrazbo.
Pri zaključnem izpitu se preverja jezikovno znanje, ki si ga je dijak pridobil pri pouku slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika), ter celovita praktična poklicna usposobljenost; dijak jo dokaže tako, da naredi izdelek ali opravi storitev. Hkrati mora pokazati, da zna uporabiti strokovno-teoretično znanje.
Zaključni izpit sestavljata teoretični in praktični del.
Zaključni izpit v programih nižjega poklicnega izobraževanja ima dve izpitni enoti, in sicer
a) teoretični del:
pisni in ustni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);
b) praktični del:
izdelek oziroma storitev in zagovor.
Zaključni izpit v programih srednjega poklicnega izobraževanja ima tri izpitne enote, in sicer
a) teoretični del:
ustni in pisni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);
ustni ali ustni in pisni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta;
b) praktični del:
izdelek oziroma storitev in zagovor.
Za programe s šolsko organizacijo izobraževanja šola izvede zaključni izpit v celoti. Za programe z dualno organizacijo izobraževanja šola izvede teoretični del, pristojna zbornica pa praktični del zaključnega izpita. Zbornica sodeluje tudi pri praktičnem delu zaključnega izpita v programih s šolsko organizacijo.
Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter načini preverjanja in ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih.
Poklicna matura
Po zakonu je poklicna matura oblika zaključnega izpita in državni izpit. Opravljajo jo dijaki, ki se izobražujejo po programih srednjega strokovnega izobraževanja, programih poklicno-tehniškega izobraževanja ter programih poklicnega tečaja. Opravljena poklicna matura je pogoj za dokončanje izobraževanja. Po končanem izobraževanju in z opravljeno poklicno maturo dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo.
S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega strokovnega, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja in usposobljenost za visokošolski študij.
Poklicna matura ima obvezni in izbirni del
Zakon o maturi tudi določa štiri predmete poklicne mature: opravlja se iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Predmeti skupnega dela poklicne mature so: slovenščina in temeljni strokovno-teoretični predmet. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate. Predmeti izbirnega dela poklicne mature so matematika ali tuji jezik ter izdelek, storitev, seminarska naloga z zagovorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine (skrajšano: četrti predmet poklicne mature).
Matura
Matura je končni izpit (zunanji izpit na državni ravni), s katerim se na
gimnazijah pridobi srednja izobrazba. Maturo sestavljajo skupni (obvezni)
in izbirni predmeti.
Obvezni maturitetni predmeti (materni jezik, tuji jezik in matematika) dajejo
znanje, pomembno za študij na univerzi. Izpit iz tujega jezika in matematike
lahko kandidat opravlja na osnovni ali višji zahtevnostni ravni.
Pri izbirnih maturitetnih predmetih si je mogoče pridobiti znanje, ki je
pomembno za nadaljevanje posameznega univerzitetnega študija. Kandidat si
ob upoštevanju pravil izbere dva izbirna predmeta, lahko pa tudi tretjega
(šesti predmet pri maturi).
Vsebina izpita oziroma znanje, ki se preverja na maturi, raven zahtevnosti
in pogoji izvedbe (kot na primer trajanje, dovoljeni pripomočki) ter načini
preverjanja in ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih.
PREDMETNIK
Poklicno in strokovno izobraževanje
V programih poklicnega in strokovnega izobraževanja predmetnik sestavljajo:
Praktično izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju s šolsko organizacijo izobraževanja vključuje praktični pouk v šoli (v šolskih delavnicah oziroma specializiranih učilnicah ali na šolskih posestvih oziroma deloviščih), v nekaterih programih pa še delovno prakso.
Praktično izobraževanje z dualno organizacijo izobraževanja obsega:
Praktični pouk v šoli se izvaja po katalogu znanja, pri delodajalcu pa tako, kot je določeno v izpitnem katalogu.
Gimnazija
V gimnazijskih programih predmetnik sestavljajo:
• obvezni predmeti,
• izbirni predmeti,
• izbirni strokovni predmeti (strokovna gimnazija),
• druge oblike samostojnega in skupinskega dela (umetniška gimnazija) in
• obvezne izbirne vsebine.
Pri vsakem programu v tej publikaciji je navedeno, pri koliko urah določenega predmeta v posameznem letniku se dijaki oziroma vajenci delijo v skupine ter koliko dijakov oziroma vajencev je lahko največ v skupini. Če je med izvajalci posameznih predmetov v določenem programu predviden tudi sodelavec (laborant, korepetitor), je zanj pri posameznem predmetu in letniku prikazano tisto število letnih ur, pri katerih sodeluje pri pouku poleg učitelja. V posameznih preglednicah je prikazan tudi način njegovega sodelovanja, in sicer lahko sodeluje pri določenih urah bodisi na oddelek bodisi na skupino ali tako na skupino kot na oddelek.
Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnikov izobraževalnih programov
nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega
strokovnega izobraževanja ter poklicno-tehniškega izobraževanja. Čeprav
je namen interesnih dejavnosti razbremeniti dijake oziroma vajence od šolskega
pouka, pomenijo med drugim tudi enega od načinov za razširjanje in poglabljanje
splošnega in posebnega znanja, na eni strani povezanega s cilji programov,
ki jih izvaja posamezna šola, ter na drugi strani s spoznanji o socialnem
okolju, v katerem šola deluje. Hkrati je z interesnimi dejavnostmi dijakom
in vajencem omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena s
programom, po katerem se izobražujejo, ter da spoznavajo svoje talente,
jih razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma različnost. Z možnostjo
proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos
dijaka ali vajenca do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve.
Interesne dejavnosti se izvajajo kot vsebinski sklopi v čim bolj strnjeni
obliki in ne kot razporejene ure v okviru urnika. Dijaki oziroma vajenci
na podlagi programske ponudbe šole, ki je sestavni del letnega delovnega
načrta šole, svobodno izbirajo med posameznimi ponujenimi dejavnostmi. Čeprav
šole same z letnim delovnim načrtom opredelijo konkretne interesne dejavnosti,
morajo pri tem obvezno načrtovati vsaj v predpisanem minimalnem obsegu tiste
vsebine, ki so določene v okviru tako imenovanega “obveznega enotnega dela”
v posameznih vrstah programov.
Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov
znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta
del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča
število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak oziroma vajenec lahko izbira
sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske
konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski
program.
Obvezne izbirne vsebine se delijo na:
Organiziranje obveznih izbirnih vsebin:
Šola obvezne izbirne vsebine organizira praviloma tako, da dijak v prvih treh letnikih vsako leto opravi najmanj tretjino obveznega dela obveznih izbirnih vsebin.
Zahtevane izobrazbene pogoje za vse strokovne delavce opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 96. in 97. členu. Minister, pristojen za šolstvo, z odredbami oziroma s pravilniki določi konkretne izobrazbene pogoje za vse strokovne delavce.
Odredbi o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev in laborantov v gimnazijskih programih sta objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije št. 14/99 oziroma 14/02.
Odredbi o smeri in stopnji izobrazbe učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov sta objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije št. 60/99 in 77/00. Odredbe o smeri in stopnji izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja pa v Uradnnih listih Republike Slovenije št. 3/00, 22/00, 51/00, 64/00, 77/00, 8/01 in 69/01.
Katalogi znanja so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti, ki so navedene v posameznem katalogu znanja.
Iz katalogov znanja za strokovno-teoretične predmete in praktično izobraževanje je razvidna didaktična aplikacija in prehod od poklicnih zahtev, prek ciljev izobraževanja, vsebine oziroma standardov znanja do posebnosti izvedbe.
Katalogi znanja vsebujejo: ime predmeta, število ur po posameznih letnikih in oblike izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja in posebnosti, povezane s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, okvirni seznam literature ter povezanost z drugimi predmeti.
Izpitni katalogi določajo standarde znanja pri predmetih, ki se preverjajo in ocenjujejo pri poklicni maturi ali zaključnem izpitu. Izpitni katalogi vsebujejo: vsebine in znanja oziroma cilje, merila ter oblike in načine ter kriterije ocenjevanja, literaturo kot podlago za pripravo na izpit, čas izvedbe (če ni enotno določeno s pravilnikom oziroma ustreznim predpisom), dovoljene učne pripomočke itd. Izpitni katalog lahko določa še druge zahteve, ki jih je treba preveriti pri izpitu.
Učni načrti so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti v učnem načrtu, ki so navedene v posameznem učnem načrtu, in minimalne standarde splošne izobrazbe.
Učni načrti so pripravljeni v več različicah (strokovne gimnazije, programi gimnazije, prilagojeni za izvajanje na narodno mešanem območju). Pri maturitetnih predmetih se delijo na skupni (obvezni) in izbirni del.
Učni načrti vsebujejo: ime predmeta, število ur po posameznih letnikih, možne oblike vzgojno-izobraževalnega dela, usmerjevalne in konkretne cilje predmeta, obvezne oblike preverjanja znanja, okvirni seznam literature, povezanost z drugimi predmeti in didaktična navodila za izvedbo predmeta.
Ker se gimnazijsko izobraževanje konča z maturo, Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, na predlog Republiške maturitetne komisije, vsako leto sprejme maturitetni izpitni katalog in predmetne izpitne kataloge. Maturitetni izpitni katalog opredeljuje cilje mature, določa število predmetov mature, predmete skupnega in izbirnega dela mature, načine ocenjevanja in obseg zunanjega ocenjevanja ter ravni zahtevnosti, na katerih se lahko preverja znanje pri posameznem predmetu. Predmetni izpitni katalogi vsebujejo izpitne cilje, zgradbo izpita in merila za vrednotenje izpita, izpitne vsebine in literaturo kot podlago za pripravo na izpit.