SPREJEMANJE, UVAJANJE IN SPREMLJANJE NOVIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

SESTAVINE SREDNJEŠOLSKIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

Srednješolski izobraževalni programi so programi nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, gimnazije, prilagojeni izobraževalni programi za mladostnike s posebnimi potrebami ter izobraževalni programi za odrasle.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja na splošno določa strukturo izobraževalnega programa (v nadaljevanju: program). Sestavljata ga splošni in posebni del.

V splošnem delu je opredeljeno:

ime programa,

v poklicnem in strokovnem izobraževanju tudi naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe,

cilji vzgoje in izobraževanja,

trajanje izobraževanja,

vpisni pogoji,

pogoji za napredovanje in dokončanje izobraževanja,

obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja.

Posebni del programa določa njegovo vsebino in ga sestavljajo:

predmetnik,

predmetni katalogi znanja (v programih gimnazije učni načrti),

izpitni katalogi,

znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznega predmeta,

organizacijo izvajanja programa (šolska organizacija, dualna organizacija izobraževanja) in

obseg in vsebino izobraževanja pri delodajalcu (v programih z dualno organizacijo izobraževanja).

NOMENKLATURA POKLICEV (POKLICNI STANDARDI) IN IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

V skladu z zakonom se programi poklicnega in strokovnega izobraževanja, po katerih se pridobi javnoveljavna izobrazba, oblikujejo na podlagi nomenklature poklicev. Nomenklatura poklicev vsebuje seznam poklicev, tipična dela v poklicu (poklicih), zahtevnostno raven, ime in kodo poklica iz standardne klasifikacije poklicev, strokovno znanje, ki naj si ga posameznik pridobi po izobraževalnem programu, nazive poklicne oziroma strokovne izobrazbe in stopnjo izobrazbe.

Nomenklaturo poklicev predlagajo zbornice, za področja, kjer zbornice niso organizirane, pa jo predlagajo pristojna ministrstva (npr. za šolstvo, zdravstvo, kmetijstvo ...). Določi jo minister, pristojen za delo, in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nomenklatura poklicev je aktualni izbor poklicev iz standardne klasifikacije poklicev, v kateri je poklic določen kot eno ali več sorodnih delovnih mest, za katere je značilno različno število med seboj zelo podobnih opravil oziroma delovnih nalog; je statistična analitična enota, v katero se razvršča delo, sorodno po vsebini in zahtevnosti, ki ga je, ga ali bi ga lahko opravljala praviloma ena oseba.

Namesto nomenklature poklicev se v zadnjem času tudi pri nas po zgledu držav Evropske skupnosti uveljavljajo poklicni standardi, ki imajo naslednje sestavine (elementi):

.

POIMENOVANJE PROGRAMA IN PRIDOBLJENI NAZIV POKLICNE ALI STROKOVNE IZOBRAZBE

Ime programa v poklicnem in strokovnem izobraževanju se nanaša na nosilca dejavnosti in se praviloma navaja v moški obliki (npr. mizar, tesar, ekonomski tehnik ...). Program lahko omogoča izobraževanje za več sorodnih poklicev iz standardne klasifikacije poklicev. Za katere, je razvidno iz nomenklature poklicev. Končano izobraževanje posamezniku omogoča opravljati vse naštete poklice; dodatno formalno izobraževanje ali usposabljanje ni več potrebno.

Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ki si ga pridobi udeleženec izobraževanja, ko opravi vse obveznosti po programu, se navede v listini (spričevalu) v moški ali v ženski obliki. Praviloma program omogoča en naziv poklicne ali strokovne izobrazbe. Naziv ne vsebuje navedb o s programom določenih izbirnih predmetih oziroma strokovnih področjih.

Le izjemoma program omogoča pridobiti več nazivov poklicne ali strokovne izobrazbe. Gre za programe z obsežnimi skupnimi teoretičnimi predmeti za več poklicnih ali strokovnih skupin in zelo različnim praktičnim izobraževanjem. V teh primerih se program deli v module; vsak modul omogoča udeležencu izobraževanja pridobiti le en naziv poklicne ali strokovne izobrazbe; ta se navede v dokumentu o končanem izobraževanju.

SPREJEMANJE JAVNOVELJAVNIH PROGRAMOV

Javnoveljavne programe sprejme v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom minister, pristojen za šolstvo; programe za izpopolnjevanje in usposabljanje ter specializacijo sprejme minister, pristojen za delo, prav tako v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom.

Pristojni strokovni svet določi posebni (vsebinski) del programa in predlaga splošni del.

UVAJANJE IN SPREMLJANJE NOVOSTI IN PROGRAMOV

Zakon navaja, v katerih primerih je poskus obvezen ali pogojno obvezen. Če gre le za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela, nove dele programov, organizacijske novosti ali nove učbenike, poskus ni obvezen. Srednjo šolo, na kateri poskus poteka, določi minister, pristojen za šolstvo, pred odločitvijo pa si mora pridobiti mnenje pristojnega strokovnega sveta. Zakon določa tudi institucije, ki imajo nalogo spremljati poskus in izdelati vmesno in končno poročilo. Poročili zagotavljata strokovni nadzor in s tem varstvo pravic udeležencev v poskusu.