Učni načrt za biologijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.
VSEBINA
1 CILJI PREDMETA
1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
A Obvezni del programa
B Izbirni del programa
C Maturitetni del programa
2 STANDARDI ZNANJ
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
1 SPLOŠNI CILJI TER STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
2 NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
A Opredelitev predmeta biologija
Biologija je splošnoizobraževalni predmet. Z biološkimi vsebinami se učenci srečajo že v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje narave ter družbe ter v 4. in 5. razredu pri predmetu spoznavanje narave. V 6., 7. in 8. razredu je biologija samostojen predmet. Učni načrt za biologijo v splošni gimnaziji je usklajen z vsebinami in cilji predmeta v osnovni šoli. Predvideno je, da učenci določene pojme, predstave, dejstva in podatke usvojijo že v osnovni šoli, v splošni gimnaziji pa jih utrdijo, dopolnijo, nadgradijo in poglobijo.
Učni načrt za gimnazije je pripravljen tako, da pri poglabljanju, nadgrajevanju in dopolnjevanju učnih ciljev upošteva veljavne učne načrte za biologijo v osnovni šoli.
Z uvajanjem prenovljene osnovne šole bodo učenci prihajali v prvi letnik gimnazije z drugačnim znanjem, zato bo potrebno učne načrte sproti prilagajati.
B Namen pouka biologije
Pri pouku biologije so v enaki meri vključeni kognitivni, afektivni in konativni cilji.
Dijaki pridobijo temeljno znanje, ki omogoča razumevanje narave in življenja.
Razumevanje narave in odgovoren odnos do živih bitij sta osnova za ustreznejše načrtovanje človeških posegov v naravo in vrednotenje njihovih posledic.
Cilji pouka biologije so naravnani na pridobitev temeljnega znanja in razumevanja biologije, ki naj bi ga pridobil vsak slovenski izobraženec ne glede na nadaljnjo študijsko pot. Hkrati pa so cilji pouka biologije naravnani v pridobitev primerne osnove za dijake, ki se bodo študijsko in poklicno usmerili v naravoslovje.
Pri pouku biologije dijak pridobi tudi uporabna znanja, ki so pomembna za njegovo intelektualno rast in celotno družbeno skupnost.
Pri pouku biologije se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom možnost, da znanje aktivno pridobivajo, vzpostavljajo neposreden stik z živimi bitji oziroma naravo kot celoto, oblikujejo pozitiven odnos do narave in prihajajo do določenih spoznanj s svojim raziskovanjem in odkrivanjem.
Dijaki odkrivajo bistvo obravnavane vsebine s pridobivanjem informacij iz različnih virov, primerjajo ter kritično presojajo vednosti ter se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To je podlaga za poglobljeno razumevanje učnih vsebin in razumevanje soodvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj.
S poukom biologije želimo doseči, da bi dijaki
- razumeli pojme, dejstva in zakonitosti biologije; |
Predvidena organizacija in časovni obseg
Biologijo, ki obsega 210 ur, poučujemo v programu splošne gimnazije.
Učni načrt ni opredeljen po letnikih, temveč kot celota. Učni načrt je sestavljen tako, da omogoča dijakom z izbranim dodatnim 105-urnim modulom doseči cilje in usvojiti biološke vsebine za maturo (obseg 315 ur). S tem je dijakom omogočeno, da izberejo biologijo kot izbirni maturitetni predmet.
Predlagano zaporedje učne snovi poteka od lažjega k zahtevnejšemu, razen ekologije, ki povezuje znanje vseh predhodnih vsebinskih sklopov. Hkrati je tako zaporedje tudi odraz uskladitve med predmeti. Dijaki lahko znanje utrjujejo in poglobijo v okviru 35 ur obsegajočega izbirnega dela programa.
A Obvezni del programa
Obsega vsebinske sklope s skupnim obsegom 210 ur (od tega 70 ur v prvem, 70 v drugem in 70 v tretjem letniku).
Od skupno 210 ur pouka jih je približno 70 ur (tretjina) namenjena praktičnemu delu (dejavnostim).
Učitelj lahko določi zaporedje učne snovi po svoji lastni presoji s svojo časovno razporeditvijo. Prav tako ni nujno, da učitelj uresničuje zastavljene cilje v tistem vsebinskem sklopu, v katerem so zapisani, pač pa poljubno, če to njegovemu konceptu bolj ustreza. Učitelj se lahko po svoji presoji odloča tudi o tem, katere cilje bo poglobil in katere bo uresničeval zgolj informativno. Vendar je učitelj dolžan uresničiti zastavljene cilje v 210 urah.
Obseg ur je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev spreminja tudi obseg posameznega vsebinskega sklopa.
Struktura obveznega dela učnega načrta
Vsebinski sklopi in njihov obseg |
Okvirni obseg ur |
Laboratorijska dela |
Vaje |
Terenska dela |
Uvod v biologijo Biologija kot znanost. Načrtovanje biološke raziskave. Mikroskopiranje. |
7 |
2 |
|
|
Organizacijski tipi živih bitij Nivoji notranje organizacije organizmov. Sistem živih bitij. Virusi. Cepljivke. Glive. Rastline. Živali. |
55 |
2 + 1 demonstracija |
26
|
|
Biologija človeka in EVOLUCIJA ČLOVEKA Tkiva in organi. Organski sistemi. Evolucija človeka. |
60 |
3 |
16 |
|
Humana genetika |
8 |
|
2 |
|
Zgradba celice Celica – osnovna življenjska enota. Celična membrana in stena. Citoplazma. Celični organeli in strukture. Celični cikel. |
10 |
|
3 |
|
Delovanje celice Kemijska zgradba celice. Nukleinske kisline. Z energijo bogate molekule v celici. Prehajanje snovi skozi membrano. Encimi. Presnova. Fotosinteza. Vrenje. Celično dihanje. Povezanost življenjskih procesov. |
38 |
4 + 2 demonstraciji |
1 |
|
Evolucija Življenje. Kemo- in bioevolucija. Razvojna teorija. Genetske osnove za evolucijo. Selekcija. Speciacija. |
7 |
1 + 1 demonstracija |
|
|
EKOLOGIJA in varovanje okolja Osnovni pojmi iz ekologije. Abiotski dejavniki. Biotski dejavniki. Ekologija populacij. Kroženje in pretok energije v naravi. Ekosistemi. Glavni ekološki problemi. Varovanje naravne dediščine. |
25 |
1 |
1 |
4 |
Skupno število UR |
210 |
13 + 4 demonstracije |
51 |
4 |
B Izbirni del programa
Biološko laboratorijsko in terensko delo (obseg 35 ur) je namenjeno utrjevanju učne snovi.
C Maturitetni program
Obsega 105 ur v četrtem letniku.
Program je nadgraditev obveznega programa (210 ur) za splošne gimnazije.
Struktura učnega načrta
Vsebinski sklopi in njihov okvirni obseg |
Laboratorijska dela |
Vaje |
GENETIKA 25 ur |
||
DEDOVANJE Mendlovi zakoni dedovanja. Križanje. |
|
4 |
POPULACIJSKA GENETIKA Žlahtnjenje. |
1 |
|
MOLEKULARNA GENETIKA Genski kod. Mutacije in mutageni dejavniki. Genska regulacija. Prenos dednega materiala. Biotehnologija in genski inženiring. |
|
1 |
PRIMERJAVA STRUKTURE IN FUNKCIJE ORGANSKIH SISTEMOV 60 ur |
||
Cepljivke, glive in rastline |
||
Transport snovi. Prehrana. Razmnoževanje, rast in razvoj. Rastlinski hormoni. Gibanja pri rastlinah. |
4 |
2 |
Živali |
||
Homeostaza in regulacija. Krovna tkiva. Ogrodje. Mišičje. Regulacijski sistemi: hormonska regulacija, živčevje. Čutila. Transportni sistemi. Dihala. Prehrana in prebava. Osmoregulacija in izločanje. Razmnoževanje. Osebkov razvoj. Vedenje. |
1 |
12 |
Celostno razumevanje življenja 20 ur |
||
Obseg programa: 105 ur |
6 |
19 |
A Obvezni del programa
Predmetni katalog za obvezni del programa je pripravljen po vsebinskih sklopih.
Predlagano zaporedje učne snovi je od lažjega k zahtevnejšemu, razen pri ekologiji, saj povezuje znanje vseh predhodnih vsebinskih sklopov. Hkrati je tako zaporedje tudi odraz uskladitve med predmeti.
Učitelj lahko določi zaporedje učne snovi po svoji lastni presoji in se odloči za svojo časovno razporeditev. Prav tako ni nujno, da učitelj uresniči zastavljene cilje v tistem vsebinskem sklopu, v katerem so zapisani; lahko jih resniči poljubno, če to njegovemu konceptu bolj ustreza. Učitelj se lahko odloča tudi o tem, katere cilje bo poglobil in katere bo uresničeval zgolj informativno. Vendar je učitelj dolžan realizirati zastavljene cilje v 210 urah. |
Obseg ur je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev spreminja tudi obseg posameznega vsebinskega sklopa.
Predmetni katalog sestavljajo didaktična priporočila, medpredmetne povezave, operativni cilji, dejavnosti, vsebine (vsebinski sklopi) in pojmi.
Didaktična priporočila in medpredmetne povezave
Vsebinski sklop se začenja z didaktičnimi priporočili in medpredmetnimi povezavami, ki učitelju olajšajo pripravo na pedagoški proces.
Cilji
Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oz. učno snov in opredeljujejo standarde znanj.
Cilji, ki so zapisani v poševnem tisku, se nanašajo na dejavnosti.
Dejavnosti
Dejavnosti se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter vaje.
Predvidene dejavnosti lahko učitelj zamenja z alternativnimi vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli. Pomembno je le, da z njimi deseže enake cilje.
Laboratorijska dela
Ta dela so zasnovana tako, da so vanje vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Posamezno delo načrtujemo v sklopih, ki obsegajo po dve šolski uri. Dijaki oddajo pisna poročila o njih. V celotnem obveznem programu so 13 laboratorijskih in 4 demonstracijska laboratorijska dela.
Laboratorijska dela so izhodišče za uresničevanje ciljev pri pouku biologije in so zato obvezni del programa. Cilji, ki jih želimo doseči pri laboratorijskih delih, so zapisani v poševnem tisku in ustrezajo številu ur laboratorijskih del. Učitelj lahko predlagana dela zamenja z alternativnimi, vendar s podobnimi cilji. Pomembno je, da ob koncu 210-urnega programa uresniči cilje, ki so zapisani v učnem načrtu. Laboratorijska dela lahko učitelj poljubno premika in jih vključuje v učni načrt na mestih, na katerem se ta dela najbolje vključujejo v njegov koncept pouka. Ne more pa jih izvajati povsem ločeno od pouka (na primer v kurzu), ker se s tem izgubi povezanost z učno snovjo.
Vaje
Vaje so namenjene ponazoritvam, konkretnim predstavam, urjenju veščin itd. Praviloma obsegajo le del šolske ure in so del ure. Tudi za vaje velja, da pridobivajo dijaki znanje in izkušnje med delom, zato so cilji načrtovani iz vaj, zapisani v poševnem tisku.
Terenska dela
Učitelj mora v 210-urnem programu izpeljati 10 ur terenskega dela. Predlagana terenska dela so v sklopu ekologije. Učitelj lahko opravlja terenska dela tudi v okviru drugih sklopov, vendar pa mora uresničiti zastavljene cilje.
Vsebine
Vsebine so navedene le v obliki poglavij in podpoglavij. Natančneje so opredeljene s cilji na eni in pojmi na drugi strani.
Pojmi
Pojmi in cilji govore o vsebini predmeta.
V katalog so vključeni tudi pojmi, ki so jih dijaki sicer že usvojili v osnovni šoli ali pri drugih predmetih, vendar so ključnega pomena za razumevanje, nadgrajevanje, dopolnjevanje in poglabljanje znanja.
Pojasnila uporabljenih znakov v katalogu:
|
cilji, ki so uresničljivi pri "teoretičnem pouku" |
|
cilji, uresničljivi pri dejavnostih |
Þ pri ciljih |
pomeni utrjevanje že usvojenega znanja (ne razširjanje znanja!) |
Þ pri pojmih
|
je opomnik za učitelja; učitelj naj pri delu vključuje tiste organizme, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu (nikakor ne pomeni, da morajo dijaki vse te organizme poznati!) |
à |
pri ciljih pomeni povezovanje z drugimi predmeti |
- |
pojmi |
A. Obvezni del program
Vsebinski sklop UVOD V BIOLOGIJO (okvirni obseg 7 ur) |
Didaktična priporočila ¨ Cilji poglavij Načrtovanje bioloških raziskav in Mikroskopiranje izhajajo iz dejavnosti. Uresničljivi niso izključno na tem mestu, ampak v okviru 210 ur programa nasploh (pri drugih laboratorijskih delih). Razumljivo je, da bodo dijaki na začetku manj spretni, da bodo delali napake, da bodo težje interpretirali rezultate - do konca programa v splošni gimnaziji pa morajo načrtovanje bioloških raziskav in mikroskopiranje obvladati. ¨ Laboratorijski deli v poglavju Načrtovanje bioloških raziskav sta alternativni. Cilje, ki pri izbrani vaji niso uresničljivi, lahko učitelj uresniči pri drugih laboratorijskih delih (na primer: merjenje in pomen kvantitativnih podatkov lahko spoznajo dijaki tudi pri drugih laboratorijskih delih). ¨ Če se učitelj odloči za zaporedje učne snovi, po katerem Uvodu v biologijo sledijo Organizacijski tipi živih bitij (vsebuje večinoma vaje in ne laboratorijska dela), lahko celotno poglavje Načrtovanje bioloških raziskav pomakne k poglavjem, v okviru katerih je več laboratorijskih del. Tako bo zastavljene cilje uresničeval ob delu in ne "teoretično". ¨ Posebno pozornost naj učitelj posveti etiki odnosa do živih bitij in ravnanja z njimi. Uresničevanje tega cilja nadaljujemo v celotnem programu, ker se z dozorevanjem dijakov njihovo zavedanje poglablja. Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
|
UVOD V BIOLOGIJO
Biologija kot znanost in veda
|
- biologija kot znanost in veda - znanost, veda, stroka - temeljna (bazična) znanost - uporabna (aplikativna) znanost - celična organizacija - individualnost, presnavljanje, odzivnost na okolje, spremenljivost, sposobnost za regulacijo življenjskih procesov, prilagodljivost, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Laboratorijsko delo Raziskovanje neznane snovi ali Kako merimo?
|
Načrtovanje bioloških raziskav
|
- znanstveni problem - dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon, zakonitosti - laboratorijsko in terensko delo - varnost pri laboratorijskem in terenskem delu - zakonodaja, ki zadeva delo z živimi organizmi - etično ravnanje z organizmi
|
|
Laboratorijsko delo Mikroskop in mikroskopiranje
|
Mikroskopiranje |
- svetlobni mikroskop (mikroskopiranje) - mokri mikroskopski preparat
|
Vsebinski sklop ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ (okvirni obseg 55 ur)
|
Didaktična priporočila ¨ Učitelj pri tem sklepu uresniči 75 do 80 % vseh ciljev. Vsebinski sklop uresničuje po svoji presoji, enako izbira tudi cilje in jim daje poglobljeno ali zgolj informativno naravo. Bistveno pri tem vsebinskem sklopu je spoznavanje osnovnih gradbenih tipov in organizmov, spoznavanje razvoja živega sveta, ne pa sistematika. Cilje, ki jih bo učitelj izpustil, so pa po njegovi presoji pomembni za razumevanje primerjave strukture in funkcije organskih sistemov, lahko prenese v maturitetni program vsebinskemu sklopu Primerjava strukture in funkcije organskih sistemov. ¨ Priporočljivo je, da učitelj obravnava vsebinski sklop Organizacijski tipi živih bitij čim bolj na začetku programa. S tem uresničuje didaktična načela od bližnjega k daljnemu, od vidnega k nevidnemu, od konkretnega k abstraktnemu, z makro ravni na mikro raven. ¨ Izhodišče pri tem poglavju naj bo dijakova izkušnja z živim. Zato so v poglavja vključene številne dejavnosti (zlasti vaje), ki jih učitelj oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na voljo. Pri tem mora biti usmerjen k osnovnemu cilju - dijaki morajo pridobiti znanje na osnovi izkušnje in ne zgolj verbalno. ¨ Termin "prepoznavanje" v vajah pomeni, da dijak nekaj spozna in to tako, da lahko ponovno prepozna v naravi, na sliki itd. ¨ Pri tem poglavju sta učitelju lahko v veliko pomoč vivarij in gojenje organizmov. ¨ Cilji, ki so oblikovani kot "seznani se", pomenijo, da dijak o tematiki sliši, ni pa nujno, da jo tudi obvlada. ¨ Navajanje predstavnikov med pojmi je samo opomnik za učitelja. Učitelj naj pri delu vključuje tiste naravne objekte, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu. ¨ Pri prepoznavanju "ogroženih in zavarovanih organizmov" naj učitelj vključuje znane primere iz bližnje okolice (na primer velikonočnica na Boču – ogroženost močvirskega tulipana, barska sklednica, človeška ribica itd.). ¨ Učitelj lahko doseže cilje iz tega vsebinskega sklopa tudi pri terenskem delu. Določevanja s preprostimi ključi naj se dijaki naučijo pri vajah ali pri delu na terenu ob koncu poglavja.
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Laboratorijsko delo Razmerje med hitrostjo difuzije in velikostjo celice (demonstracija) |
ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ
Nivoji notranje organizacije |
- celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem - enocelični, mnogocelični organizem - specializacija in diferenciacija celic |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja: Opazovanje in primerjanje morfološkh lastnosti različnih bitij
Vaja Uporaba preprostih določevalnih ključev |
Sistemi živih bitij
|
- sistemi živih bitij - sistematske kategorije: vrsta, rod, družina, red, razred, deblo, kraljestvo - dvočlensko ("dvojno") poimenovanje - Linne - določevalni ključ
|
|
Vaja: Opazovanje virusa ( slike in sheme) |
Virusi |
- virus - viroze pri bakterijah, rastlinah, živalih in človeku - steklina, herpes, meningitis - virus HIV – AIDS
|
|
Laboratorijsko delo: Določanje razširjenosti mikroorganizmov
Vaja: Razmaz bakterij jogurta |
CEPLJIVKE
|
- kok, bacil, spiroheta, vibrio - heterotrofne bakterije: anaerobne, aerobne; gniloživke, zajedavci, simbionti - avtotrofne bakterije: kemosintetske, fotosintetske - vezava zračnega dušika, trohnenje, gnitje, patogene bakterije, bakterije v industriji in kmetijstvu (biotehnologija) - bakterijske bolezni: borelioza, tuberkuloza, kolera itd.; antibiotiki - modrozelene cepljivke – cvetenje jezer |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja: Prepoznavanje glavnih predstavnikov gliv in lišajev |
GLIVE
Lišaji
|
- steljka; hifa, podgobje, plodišče (trosnjak) - heterotrofne glive: gniloživke, zajedalke; simbioza, mikoriza
- predstavniki gliv
- avtotrofni, heterotrofni partner v simbiozi - pionirske združbe, bioindikatorji - skorjasti, listasti, grmičasti lišaji
|
|
|
RASTLINE |
- steljka – steljčnice; brst – brstnice - nespolno razmnoževanje: razmnoževanje s trosi (tros, trosovnik), vegetativno razmnoževanje (razpad steljke, gomolj, pritlika, zarodni brstič, potaknjenec, cepljenje, tkivna kultura) - spolno razmnoževanje: gametangiji, spolne celice, oploditev, spojek - prerod, gametofit, sporofit |
|
Vaja Prepoznavanje morskih in sladkovodnih alg |
Alge
|
- stopnje organizacije: bičkasta, kroglasta, nitasta, cevasta, tkivna steljka - filoid, rizoid, kavloid
- debla in predstavniki: evglena, bračič, kremenaste alge, rdeče alge, volvoks, hlamidomonas, morska solata, morski dežniček; spirogira, parožnice |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Prepoznavanje mahov |
Mahovi |
- gradbena tipa: steljkasti in listnati (rizoidi, stebelce, lističi) - prerod: gametofit (anteridij, arhegonij), sporofit (sporangij)
- predstavniki mahov: studenčni jetrenjak, šotni mah, lasasti kapičar, zvezdasti mah |
|
Vaja Prepoznavanje praprotnic
|
Praprotnice
|
- morfološki tipi praprotnic - prerod: sporofit (trosišče), gametofit (predkal)
- predstavniki praprotnic: lisičjak, drežica, preslica, orlova praprot, sladka koreninica, glistovnica, jelenov jezik |
|
Vaja Prepoznavanje golosemenk
Laboratorijsko delo Razmnoževanje cvetnic
Vaja Spoznavanje plodov
Vaja Prepoznavanje kritosemenk
|
Semenke
Golosemenke
Kritosemenke
|
- korenina, steblo, list - cvet (čašni in venčni listi, prašniki, pestič) - seme, plod - golosemenke, kritosemenke - storž – žensko socvetje, moški cvet, pelodno zrno, pelodov mešiček, semenska zasnova, zarodkov mešiček - predstavniki: ginko, smreka, jelka, bor, macesen, brin, tisa, cipresa - zvezdast cvet, someren cvet, socvetje - vetrocvetnost, žužkocvetnost - razširjanje plodov in semen - razvoj gametofita, dvojna oploditev - družine dvokaličnic in enokaličnic: zlatičevke, rožnice, metuljnice, križnice, kobulnice, bukovke, ustnatice, košarice, lilijevke, ostričevke, trave, kukavičevke - zavarovane in ogrožene semenke |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
ŽIVALI
|
- oceličenje, kolonijski nastanek - nespolno razmnoževanje: delitev, brstenje; regeneracija - spolno razmnoževanje: gametogamija, partenogeneza - enospolniki, dvospolniki - spolne žleze (moda in jajčniki) - osemenitev, oploditev (zunanja, notranja) - ontogenetski razvoj: embrionalni - postembrionalni (neposreden; posreden – ličinke) |
|
Vaja Prepoznavanje osnovnih skupin praživali |
Praživali |
- bičkarji, korenonožci, trosovci, migetalkarji
- predstavniki: vrteljc, bičkar ovratničar, simbiontski bičkarji, amebe, luknjičarke, mreževci, plazmodij, paramecij, zvončica |
|
Vaja Prepoznavanje spužev |
Spužve |
- ogrodje spužev
- predstavniki: prava spužva
|
|
|
Pravi mnogoceličarji |
- nečlenarji, mnogočlenarji, iglokožci, strunarji |
|
|
Nečlenarske skupine |
- ožigalkarji, ploskavci, valjavci, nitkarji, mehkužci |
|
Vaja Prepoznavanje ožigalkarjev |
Ožigalkarji
|
- polip, meduza - ožigalka - koralnjaki, trdoživnjaki, klobučnjaki
- predstavniki: korale, morska vetrnica, trdoživ, uhati klobučnjak, mesečinka |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Prepoznavanje ploskavcev |
Ploski črvi ali ploskavci
|
- razvojni krog, glavni in vmesni gostitelj - prilagoditve parazitizmu - načini okužbe - vrtinčarji, sesači, trakulje
- predstavniki: metljaj, svinjska trakulja, pasja trakulja |
|
Vaja Prepoznavanje valjavcev |
Valjasti črvi ali valjavci |
- zajedavci, razkrojevalci - kotačniki, gliste
- predstavniki: človeška glista, lasnica |
|
|
Nitkarji |
|
|
Vaja Prepoznavanje mehkužcev
|
Mehkužci
|
- glava, noga, drobovnjak, plašč, plaščna votlina, hišica, lupina, osrčnik, - polži, školjke, glavonožci - predstavniki: lazar, polž mlakar, vrtni polž, volek, latvica, leščur, klapavica, bisernica, potočni škržek, brodnik, ligenj, sipa, hobotnica |
|
|
Sorodstveni odnosi med nečlenarskimi skupinami |
|
|
|
Mnogočlenarske skupine |
- kolobarniki, členonožci
|
|
Vaja Prepoznavanje kolobarnikov
|
Kolobarniki |
- enakolična členjenost (kolobar), lestvičasta trebušnjača, celomske vrečke, metanefridiji - mnogoščetinci, maloščetinci, pijavke - predstavniki: morska striga, cevkarji, deževniki, tubifeks, medicinska pijavka |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Prepoznavanje členonožcev
|
Členonožci
|
- raznolična členjenost, členaste okončine, hitinjača, levitev, vrvičasta trebušnjača, sestavljeno oko, neposreden, posreden razvoj - trokrparji, raki, pajkovci, stonoge, žuželke (nepopolna, popolna preobrazba – buba) - skupine in predstavniki: ščipalci (škorpijon), pajki (križevec, črna vdova), suhe južine (matija), pršice (klop – meningitis, borelioza), raki listonožci (vodna bolha), raki vitičnjaki (želodek), višji raki (kozice, postranice, rakovice, jastog, potočni rak), strige, kačice, pražuželke (skakači), krilate žuželke (žuželke z nepopolno preobrazbo: enodnevnice, kačji pastirji, kobilice, paličnjaki, strigalice, ščurki, termiti, bogomolke, uši, stenice, listne uši; žuželke s popolno preobrazbo: metulji, hrošči, kožekrilci, dvokrilci, bolhe) |
|
|
Sorodstveni odnosi med mnogočlenarskimi skupinami |
|
|
Vaja Prepoznavanje iglokožcev
|
Iglokožci
|
- zvezdasta somernost, notranje ogrodje - morske lilije, kačjerepi, morski ježki morske zvezde, brizgači |
|
|
Ramenonožci;,mahovnjaki |
|
|
|
Strunarji |
- hrbtna struna, hrbtenjača, škržno črevo, sklenjeno krvožilje, rep, členjeno mišičje - brezglavci, plaščarji, vretenčarji |
|
|
Brezglavci
|
- predstavnik:škrgoustka |
|
|
Plaščarji
|
- plašč, obškržno črevo, stok - kozolnjaki
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Prepoznavanje in primerjanje skupin vretenčarjev |
Vretenčarji
|
- hrbtenica, lobanja, parne okončine, večplastna povrhnjica, sklenjeno krvožilje, centralni živčni - sistem (možgani), škrge, pljuča - obloustke, hrustančnice, kostnice, dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci |
|
|
Obloustke
|
- brezčeljustni vretenčarji, neparne plavuti, hrustančasto ogrodje - predstavnik: piškur |
|
Vaja Prepoznavanje hrustančnic in kostnic |
Hrustančnice Kostnice |
- koščene luske, plavuti, škržno ogrodje, vzdušni mehur, pobočnica - predstavniki in skupine: morski psi, skati, pljučarice, resoplavutarice, moderne kostnice |
|
Vaja Prepoznavanje dvoživk |
Dvoživke
|
- dvojni krvni obtok, preobrazba, neotenija, repate dvoživke, brezrepe dvoživke - predstavniki: pupek, človeška ribica, močerad, zelena žaba, sekulja, rega, krastača, urh
|
|
Vaja Prepoznavanje plazilcav |
Plazilci
|
- luske, poikilotermnost, amniotsko jajce - mezozoiski plazilci, krokodili, želve, kuščarji, kače - predstavniki: močvirska sklednica, martinček, slepec, pozidna kuščarica, navadni gož, belouška, gad, modras |
|
Vaja Prepoznavanje ptic |
Ptice |
- perje, kljun, homeotermnost, gnezdenje, oglašanje, selitve - predstavniki in skupine: noj, ujede, plojkokljuni, kure, golobi, kukavice, pingvini, plezalci, pevci |
|
Vaja Prepoznavanje sesalcev |
Sesalci
|
- dlaka, zobovje, dojenje – skrb za zarod - stokovci, vrečarji, placentalni seslci - predstavniki: kljunaš, kenguru, žužkojedi, prvaki, netopirji, zajci, zveri, glodalci, plavutonožci, kopitarji, trobčarji , kiti |
Vsebinski sklop: BIOLOGIJA ČLOVEKA in Evolucija človeka (okvirni obseg: 60 ur)
|
Didaktična priporočila ¨ Ta sklop so dijaki obravnavali v 7. razredu osnovne šole (70 ur), zato že poznajo osnovno terminologijo in dejstva. V gimnazijskem programu naj osnovnošolsko znanje ponovijo, utrdijo in poglobijo. ¨ Učitelj naj vodi dijake tako, da bodo spoznali vzroke in posledice delovanja svojega organizma. Vaje in laboratorijska dela so namenjena pridobivanju znanja o sebi, zlasti pa zavedanju našega telesa in spoznanju, da lahko marsikaj spoznamo, če opazujemo svoje reakcije. Velika pozornost naj bo posvečena zdravstveni vzgoji; z njo je modul v celoti usklajen. Prav to znanje je za vsakega izmed nas izredno pomembno. S tem pri predmetu skušamo doseči cilj, da mora dati biologija bodočemu izobražencu tisto znanje in razumevanje, ki mu pomaga živeti z njegovim lastnim telesom in okoljem. ¨ Cilji, ki so označeni s puščico, so namenjeni ponovitvi in utrjevanju ciljev vsebinskega sklopa. Raznolikost živih bitij in naj vključujejo le že pridobljeno, ne pa tudi novega znanja primerjalne anatomije. ¨ Dejavnosti, ki dajo konkretne predstave o organih, lahko potekajo na "mrtvih" organizmih oziroma njihovih delih (volovsko srce, oko itd.). ¨ Laboratorijsko delo Reagiranje na okolje lahko učitelj opravi v okviru poglavja o koži ali čutilih. ¨ Vzgojna narava se kaže v razumevanju razvojnosti, postopnosti razvoja in v spoznanju, da je tudi človek s svojim delovanjem del narave in njenega razvoja. ¨ Poglavje o evoluciji človeka je v učnem načrtu novo. Namenjeno je spoznavanju človekovega evolucijskega razvoja in je osnova za psihologijo in sociologijo, povezano pa je tudi z zgodovino.
Medpredmetne povezave ¨ Vsebinski sklop je usklajen s kroskurikularno komisijo za zdravstveno vzgojo, ki je predlagala cilje zdravstvene vzgoje. ¨ Vsebinski sklop je usklajen s psihologijo (živčni sistem). ¨ Vsebinski sklop je povezan z znanjem fizike (vid, sluh, gibala itd.). ¨ Učna snov poglavja Evolucija človeka se povezuje z družboslovjem (zgodovino, psihologijo in sociologijo). |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Vaja Opazovanje tkiv (mikroskopski preparati ali histološki atlas) Vaja Opazovanje zgradbe človeškega telesa (model in anatomski atlas) |
Tkiva Organi Organski sistemi |
- tkiva v človeškem telesu: vrhnjice (krovna in žlezna tkiva), veziva in opornine (kostnina in hrustančevina), mišičnine (gladko, skeletno in srčno mišično tkivo), živčnine (pravo živčno tkivo in oporno živčno tkivo) - organi in organski sistemi |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
tkivih živali in rastlin |
Laboratorijsko delo Reagiranje na okolje
|
Koža
|
- vloge kože: zaščitna vloga, stik z okoljem - zgradba kože: povrhnjica, usnjica, kožne tvorbe, kožne žleze - nega kože, kožne bolezni in poškodbe |
|
Vaja Človeško okostje (model) Vaja Delovanje sklepov (opazovanje lastnega telesa) |
Okostje
|
- vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov - zgradba človeškega okostja: kosti glave, trupa in okončin - tipi kosti: dolge, kratke, ploščate, nepravilno oblikovane - kostni stiki: negibljivi in gibljivi - poškodbe in bolezni kosti in sklepov |
|
Vaja Zgradba skeletne mišice Vaja Glavne mišične skupine pri človeku (anatomski atlas) |
Mišičje
Skeletne mišice
|
- vloga skeletnih mišic - gibala - zgradba in delovanje mišičnega vlakna in mišice - glavne mišične skupine, antagonistično in sinergistično delovanje mišic - bolezni in poškodbe mišic |
|
|
Regulacijski sistemi |
- hormonalni in živčni sistem - homeostaza |
|
Vaja Endokrine žleze (anatomski atlas)
|
Hormonski sistem |
- endokrina žleza - hormon, hormonska regulacija - ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, priželjc, češarika - spolne žleze, hipofiza - hiposekrecija, hipersekrecija |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Preverjanje refleksov: stopalni, kolenski, zenični |
Živčni sistem |
- živčna celica, živčno tkivo, živčni sistem - dražljaj in vzburjenje - mirovni membranski potencial, akcijski potencial - sinapsa, živčni prenašalci (adrenalin, acetilholin) - refleksni lok - somatsko in vegetativno živčevje - možgani: možgansko deblo, mali in veliki možgani – mišljenje; hrbtenjača - simpatik, parasimpatik - poškodbe in bolezni živčevja (učinek drog, alkohola) |
|
Laboratorijsko delo Sekcija živalskega očesa
|
Čutila
|
- zunanji in notranji receptorji - vloga zunanjih čutil - vrste receptorjev: foto-, mehano-, kemo-, termoreceptorji - čutilo za vid, čutilo za okus, čutilo za voh, čutilo za sluh in ravnotežje, čutila v koži |
|
|
Obtočila |
- pomen obtočil |
|
Vaja Krvni razmaz (mikroskopski preparat)
Vaja Srce sesalca (sekcija)
Vaja Ugotavljanje utripa |
Krvožilje |
- kri, srce, krvne žile - kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela, krvne ploščice); krvne skupine - srce - krvne žile: arterije, vene, kapilare - veliki, pljučni krvni obtok - bolezni srca in ožilja, krvni tlak
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
Mezgovni sistem
|
- mezga - mezgovni organi (mezgovnice, vranica, priželjc, bezgavke) |
|
|
Imunski sistem
|
- imunski sistem - specifični in nespecifični obrambni mehanizmi - antigen, protitelo, limfociti T in B - aktivna in pasivna imunost
|
|
Vaja Zgradba pljuč sesalca (sekcija)
Laboratorijsko delo Določanje količine CO2 v izdihanem zraku
|
Dihala
|
- dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice) - pljuča: zgradba (pljučni mehurčki) in delovanje - pljučno dihanje - prenos kisika in ogljikovega dioksida - bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka) |
|
Vaja Sledenje grižljaju hrane (opazovanje lastnega telesa) |
Prebavila
|
- mehanska in kemična prebava, prebavni encimi - prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje), požiralnik, želodec (vratar), tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepo črevo), danka – iztrebki - prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra (jetrni krvni obtok, žolčnik) - črevesna resica, resorpcija, absorpcija - bolezni prebavil in preventivni ukrepi (ustrezna prehrana) |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Ledvica sesalca (sekcija)
|
Izločala
|
- sečna pot: ledvice, sečevod, sečni mehur, sečnica - ledvica (skorja, sredica, kotanja; sečna cevka) - bolezni sečnih organov
|
|
|
Spolovila |
- moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne spolne žleze, zunanje spolovilo - ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo - menstrualni cikel - spolne bolezni - higiena spolnih organov
|
|
Vaja Spolne celice (mikroskopski preparat)
|
Razmnoževanje človeka |
- primarni spolni znaki, sekundarni spolni znaki - puberteta - spolna združitev, osemenitev, oploditev - zarodek, plod - zanositev, nosečnost , porod - načrtovanje družine |
|
Vaja Paleolitska najdišča hominidov v Sloveniji |
Evolucija človeka
Materialne kulture človečnjakov v geološki preteklosti |
- primat - učlovečenje - antropogeneza - človečnjak - materialna kultura |
Vsebinski sklop humana genetika (okvirni obseg 8 ur)
|
Didaktična priporočila
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Vaja Analiza kariograma
Vaja Analiza rodovnikov |
Dedovanje pri človeku |
- mejoza, haploidnost, diploidnost - gametogeneza: spermatogeneza, oogeneza - alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti - spolno vezano dedovanje in dedovanje na avtosomnih kromosomih - dedovanje spola - dedovanje krvnih skupin (ABO, Rh) - dedovanje hemofilije in barvne slepote - Downov sindrom
|
Vsebinski sklop Zgradba CELICE (okvirni obseg 10 ur)
|
Didaktična priporočila ¨ Za dijake je pojem celica abstrakten, zato morajo dobiti predstavo o njej. Dobijo jo s pomočjo dejavnosti – mikroskopiranja. ¨ V tem vsebinskem sklopu obravnavamo zgradbo celice. Vsebinski sklop je lahko umeščen samostojno (brez kemizma in fiziologije celice) pred vsebinski sklop Organizacijske oblike življenja. V tem primeru je pomembno, da dijaki razlikujejo evcito od procite, rastlinsko od živalske celice, enoceličnost od mnogoceličnosti.
Medpredmetne povezave
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Vaja Mikroskopiranje bakterijskih, rastlinskih in živalskih celic
|
CELICA
Celica – osnovna življenjska enota
|
- celica - prokariotska celica (procita) - evkariotska celica (evcita)
|
|
Vaja Mikroskopiranje celične stene in membrane |
Celična membrana Celična stena |
- celična membrana - celična stena |
|
|
Citoplazma |
- citoplazma |
|
Vaja Opazovanje celičnih struktur (elektonsko mikroskopske fotografije) |
Organeli |
- organeli: vakuola, plastid, mitohondrij, Golgijev aparat, lizosom, endoplazmatski retikulum, ribosom, biček, migetalka, centriol |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
|
Celično jedro |
- celično jedro: jedrni ovoj, jedrce, kromatin - DNK - gen, kromosom, genom |
|
Vaja Opazovanje celične delitve (mikroskopski preparat ali TV film) |
Delitev
|
- cepitev - mitoza - delitev citoplazme
|
Vsebinski sklop Delovanje celice (okvirni obseg 35 ur)
|
Didaktična priporočila ¨ Za sklopa Delovanje celice in Presnavljanje velja, da naj dijaki čim več spoznanj pridobijo na podlagi izkušenj pri dejavnostih. Po teh naj sklepajo o procesih in pojavih ter njihovem pomenu. ¨ Pri pojmih ostajamo pri obsegu navedenih v katalogu. To pomeni, da so navedeni pojmi zadnji v hierarhiji podrobnosti. Če je med pojmi zapisan svetlobni sklop reakcij, potem to pomeni, da dijak ne pozna drugih podrobnosti o teh procesih. ¨ Pri vseh procesih ostajamo na ravni osnovne formule. ¨ Poudarek pri procesih je na pomenu in ne na poteku. ¨ Drugi poudarek naj bo na povezanosti življenjskih procesov. ¨ Laboratorijski deli pri poglavju Fotosinteza naj učitelj opravi alternativno: eno kot samostojno delo dijakov in drugo kot demonstracijo. ¨ Laboratorijsko delo Preučevanje alkoholnega vrenja naj opravi v obliki demonstracije.
Medpredmetne povezave Pri poglavju o fotosintezi je pomembna tudi povezava s fiziko. |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: - pozna osnovne fizikalne in kemijske lastnosti vode |
|
Delovanje celice
Kemijska zgradba celice
|
- kemijska sestava celice - biogeni elementi: makroelementi, mikroelementi - anorganske snovi v celici, ioni v celici
- anomalija vode, toplotna kapaciteta vode, polarnost vode, hidratacijski ovoj, prosta in vezana voda, vodikova vez - polimerizacija, kondenzacija, hidroliza - monosaharidi: glukoza, fruktoza, riboza, deoksiriboza; disaharidi: saharoza; polisaharidi: škrob, glikogen, celuloza, hitin - lipidi: trigliceridi, fosfolipidi, steroidi - aminokisline, dipeptid, - enostavne in sestavljene beljakovine, peptidna vez - denaturacija in koagulacija proteinov - vitamini, avitaminoza, hipervitaminoza
|
|
Vaja: Preučevanje nukleotidne verige (model ali shema) |
Nukleinske kisline
Z energijo bogate molekule |
- vrste nukleotidov - polinukleotid - DNK – dvojna vijačnica, podvajanje - mutageni dejavniki, mutacije: genske, kromosomske, genomske - obveščevalna, prenašalna, ribosomska RNK - genski kod - sinteza beljakovin, ribosomi |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Laboratorijsko delo Lastnosti celične membrane
|
Prehajanje snovi skozi membrano
|
- biotska membrana: fosfolipidni dvosloj (hidrofilni in hidrofobni del) - model tekočega mozaika - polprepustna membrana, izbirno prepustna membrana - koncentracijski gradient; topilo, topljenec - izo-, hipo-, hipertoničnost - difuzija, osmoza (osmotski tlak) - aktivni transport - plazmoliza, deplazmoliza, citoliza, turgor - eksocitoza, endocitoza (fagocitoza) |
|
Laboratorijsko delo Delovanje enostavnih katalizatorjev in encimov
|
Encimi
|
- aktivacijska energija - katalizator, biokatalizator; encim - beljakovinski in nebeljakovinski del encima - aktivno mesto (princip ključ – ključavnica) - poimenovanje encimov - encimsko vodena reakcija; substrat, produkt |
|
|
Presnova
|
- metabolizem: anabolizem, katabolizem - nastanek in vloga ATP
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Laboratorijsko delo Fotosinteza in dihanje rastlin
Laboratorijsko delo Barvila v zelenih listih
|
Fotosinteza
|
- avtotrofna asimilacija: fotosinteza, kemosinteza - sprememba svetlobne energije v kemijsko - substrati (H2O, CO2) in produkti (glukoza, kisik) fotosinteze - svetlobne reakcije, temotne reakcije - fotosintezna barvila (klorofil, karoteni, ksantofili) - kromatografija, kromatogram
|
|
Film Fotosinteza
|
|
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Laboratorijsko delo Preučevanje alkoholnega vrenja
|
Vrenje
|
- anaerobna razgraditev - glikoliza - vrste vrenj: alkoholno, mlečnokislinsko, ocetnokislinsko itd. kruh, pivo, vino, jogurt, kisanje zelja, repe - biotehnologija
|
|
Laboratorijsko delo Vpliv količine kisika na hitrost rasti in razmnoževanje celic |
Celično dihanje
Povezanost življenjskih procesov |
- dihanje celic - aerobna razgraditev - substrati (glukoza, kisik) in produkti (ATP, CO2, H2O) celičnega dihanja
- sinteza beljakovin, sinteza RNK, sinteza in razgraditev polisaharidov, lipidov, vitaminov itd.
|
Vsebinski sklop Evolucija (okvirni obseg 7 ur)
|
Didaktična priporočila ¨ Sklop nadgrajuje osnovnošolsko znanje (8. razred). Namen je informativne, povezovalne ter vzgojne narave. ¨ Pri njem naj bi povzeli vsa tista spoznanja o razvoju, ki so jih dijaki pridobili že pri prejšnjih vsebinah (Organizacijske oblike življenja itd.). ¨ Z mnogimi dognanji se dijak le seznani, ni pa mu jih treba znati. Njih pomen je zlasti v spoznanju, kako je človek naravo razumel v preteklosti in kako jo razume danes. Pri tem naj dijaki spoznavajo, da so mnoga gledanja le hipotetična. ¨ Vzgojna narava se kaže v razumevanju razvojnosti, postopnosti razvoja in spoznanju, da je tudi človek s svojim delovanjem del narave in njenega razvoja. ¨ Laboratorijsko delo Pasteurjev poskus naj učitelj demonstrira.
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Llaboratorijsko delo Pasteurjev poskus
|
Kemoevolucija in bioevolucija
|
- evolucija, bioevolucija (biotska evolucija) - biogeneza, abiogeneza - Pasteur - praatmosfera, pramorja, današnja atmosfera - endosimbiontska hipoteza |
|
|
Razvojna teorija
|
- Lamarck, Darwin - razvojni nauk, razvojna teorija |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vaja Primerjava zarodkov vretenčarjev (slikovni material)
Vaja Flora in favna celin (slikovni material, podatki iz literature) |
Dokazi (izkazi) za evolucijo |
- dokaz (izkaz ) za evolucijo - fosili, živi fosili - homologni, analogni organi - rudimenti, atavizmi (praznak) - progresija, regresija - divergenca, konvergenca
|
|
|
Genske osnove za evolucijo |
- genski sklad
|
|
|
Selekcija |
- adaptacija - selekcija - naravni izbor, umetni izbor
|
|
Laboratorijsko delo Variabilnost znotraj vrste |
Speciacija |
- speciacija - raznolikost osebkov iste vrste
|
Vsebinski sklop EKOLOGIJA (okvirni obseg 25 ur) |
Didaktična priporočila ¨ Dijaki pridobijo osnovno znanje, ki omogoča razmevanje okolja. Razumevanje in pozitiven odnos naj bi vodila k zavedanju o ogroženosti okolja in ustreznemu ravnanju. Zato so pri tem poglavju izobraževalni in vzgojni cilji enako pomembni. ¨ Dijaki naj bi v tem vsebinskem sklopu spoznali odgovornost družbe in posameznika za dejavno varovanje okolja. ¨ Zlasti je pomembno terensko delo. V okviru programu, ki obsega 210 ur, mora učitelj opraviti najmanj 10 ur terenskega dela. Terensko delo je mogoče opraviti v povezavi z izbirnimi vsebinami. Učitelj naj usmerja dijake k opazovanju domačega okolja – tako bodo lahko svoje izkušnje povezali z delom v razredu. ¨ Na izkušnjah in pridobljenem znanju dijaka naj temelji tudi samostojno delo pri poglavju Biomi in ekosistemi. Namen tega dela je, da dijak dejavno in samostojno uporabi in poveže znanje, ki ga je usvojil pri celotnem izobraževanju in hkrati izrazi svojo usmerjenost (ekonomsko, zgodovinsko, geografsko itd.). Predstavitev je lahko v obliki poročila, plakata ali predstavitve. Pri tem ima dijak možnost izraziti svojo ustvarjalnost, inovativnost in sposobnost za javno predstavitev. ¨ Na podoben način lahko učitelj izpelje tudi poglavji Glavni ekološki problemi in Varovanje naravne dediščine. ¨ Vedenje o zakonodaji, ki zadeva varovanja narave in okolja, je nujna sestavina znanja vsakega človeka - zato smo jo vključili v učni načrt. ¨ Učitelj naj pri tem poglavju še posebej poudari pomen biotske raznovrstnosti in prednost Slovenije v primerjavi z drugimi na tem področju.
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
Dejavnosti v naravnem okolju |
Osnovni pojmi iz ekologije
|
- narava, okolje, ekologija - življenjski prostor (biotop), neživi (abiotski) dejavniki okolja - življenjska združba (biocenoza), živi (biotski) dejavniki okolja - biom, ekosistem - habitat, ekološka niša - biosfera, ekosfera, biom |
|
|
ABIOTSKI DEJAVNIKI |
- strpnostno območje, minimum, maksimum, optimum - specialisti, generalisti - Liebigov zakon minimuma |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
à pozna klimatske in višinske pasove |
Laboratorijsko delo Vpliv slanosti in temperature na izleganje solinskih rakcev |
Toplota
|
- klimatski pasovi, višinski pasovi
|
|
|
Voda
|
- sladke, brakične, morske vode - nekton, plankton, pritrjeni organizmi - hipotonično in hipertonično okolje
|
|
|
Svetloba |
- fotoperiodičnost |
- zna našteti dejavnike, ki omogočajo nastajanje tal |
Terensko delo Organizmi v prsti
|
Tla
|
- dejavniki, ki omogočajo nastanek tal - sestava tal - matična kamnina - organizmi v tleh - humifikacija, mineralizacija - nitrifikacija, denitrifikacija |
- pozna sestavo zraka in vpliv posameznih sestavin na organizme |
|
Zrak |
|
|
|
BIOTSKI DEJAVNIKI |
- odnosi med vrstami, odnosi znotraj vrste - sožitje, priskledništvo, nasprotništvo, plenilstvo, zajedalstvo, tekmovanje, teritorialnost, socialni odnosi, socialna hierarhija |
|
|
Ekologija populacij |
- lastnosti populacije: gostota, prostorska porazdelitev osebkov, rodnost, umrljivost, starostna in spolna sestava, rast, populacijsko nihanje - nosilnost okolja, biotski potencial, upor okolja, ekološko ravnovesje |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Dejavnosti v naravnem okolju |
Kroženje snovi in pretok energije v naravi |
- proizvajalec, potrošnik, razgrajevalec - potrošniki: rastlinojedci, mesojedci, vsejedci - prehranjevalna veriga, prehranjevalni splet - pretok energije v ekosistemu - številčna piramida, piramida biomase, prehranjevalna piramida, energijska piramida
- kroženje vode, ogljika, kisika, dušika, fosforja - bioakumulacija
|
|
Terensko delo
Samostojno delo |
Ekosistemi Biomi |
- kopenski, vodni ekosistem - antropogeni ekosistem - biotska raznovrstnost - ekološko ravnovesje, ekološko zaporedje: pionirska, klimaksna združba
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POJMI |
|
dejavnosti v naravnem okolju
samostojno delo |
Glavni ekološki problemi in ukrepi, potrebni za rešeitev |
- onesnaževanje - kisli dež - vneseni organizmi
|
|
samostojno delo |
Varovanje naravne dediščine |
- naravna dediščina - varovanje naravne dediščine - zakonodaja, ki zadeva varstvo narave - ogroženi ekosistemi in organizmi - ukrepi za varovanje naravne dediščine |
B Izbirni del programa
Izbirni del programa je namenjen utrjevanju učne snovi in poteka predvsem v obliki terenskih del, laboratorijskih del in vaj.
Naslov programa: BIOLOŠKO LABORATORIJSKO IN TERENSKO DELO
Obseg programa: 35 ur
Program obsega 15 ur skupnega dela in 20 ur po izbiri. Ponujeni so trije moduli, pri čemer lahko učitelj med ponujenimi moduli cilje izbira poljubno.
Učitelj lahko v okviru tega programa uresniči tiste cilje vsebinskega sklopa EKOLOGIJA iz obveznega programa, ki izhajajo iz dejavnosti (terensko delo).
Skupni del
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: |
Vaje
imerzijski objektiv
umerjanje okularnega merila
priprava in barvanje svežih mikroskopskih preparatov: rezina, replika, mečkanec, kosmanec in razmaz.
|
mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov
|
- imerzijski objektiv - okularno merilo - rezina, replika, mečkanec, kosmanec, razmaz - mokri preparat, poltrajni preparat, trajni preparat |
|
vaje
priprava enostavnih gojišč
gojenje mikroorganizmov
|
mikrobiološke tehnike |
- gojišča: navadni agar, hranljivi agar, pepton - mikrobiološka zanka - sterilizacija
|
|
vaje
floristični ali fitocenološki popisi rastlin, gliv in lišajev
metode lova kopenskih in vodnih organizmov
|
terensko delo
|
- floristični popis, fitocenološki popis - metode lova organizmov |
Izbirni del
Modul A: laboratorijsko delo
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: mikropreparatov TOTO preparat vinske mušice ali trajni preparat tkivne rezine |
vaja
priprava poltrajnega preparata
Priprava trajnega preparata
Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema |
mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov |
- poltrajni preparat (rezina tkiva) - trajni preparat (preparat TOTO) - sterologija |
Modul B: terensko delo
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: |
vaje preučevanje abiotskih dejavnikov okolja
metoda transekta
biološka analiza vode
ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka
Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema |
metode terenskega dela |
- abiotski dejavniki: T, pH, vlaga, tekstura tal, osvetljenost, kemijska zgradba tal - biotski indeks - saprobna stopnja - lišajska karta, metoda transekta |
C modul: gojenje organizmov
Cilji |
Dejavnosti |
Vsebine |
Pojmi |
Dijak: |
vaje monokulture živali.
akvarij, akvaterarij in terarij.
gojenje rastlin
Uporaba usvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema |
gojitvene tehnike |
- monokulture - akvarij, terarij - akvaterarij - posodovke, hidroponika, vrtne rastline |
C Maturitetni program
Program dopolnjuje in nadgrajuje obvezni 210-urni programa in dijaku omogoča opravljanje mature iz izbirnega predmeta BIOLOGIJA.
Program sestavljajo trije vsebinski sklopi:
Učitelj lahko poljubno izbere zaporedje vsebinskih sklopov. Cilji programa so oblikovani kompleksno, ker jih natančneje opredeljuje maturitetni izpitni katalog, ki izhaja iz tega učnega načrta. Učitelj lahko cilje poljubno premika znotraj vsebinskih sklopov in med njimi, vendar mora vse cilje uresničiti do konca programa. Za dejavnosti veljajo enaka navodila kot pri splošnem delu programa. Namesto pojmov so v katalogu navedene povezave z učno snovjo biologije po vertikali (osnovna šola in splošna gimnazija) ter medpredmetne povezave. |
Obseg ur v posameznem vsebinskem sklopu je naveden le okvirno, saj se s premikanjem ciljev spreminja tudi obseg posameznega vsebinskega sklopa.
Vsebinski sklop GENETIKA (okvirni obseg 25 ur)
|
Didaktična priporočila Vsebinski sklop ima dva osnovna cilja: - utrdi in ponovi osnovno
znanje ter Dijak pri tem sklopu ponovi in utrdi cilje, ki so navedeni v osnovnem programu (210 ur) pri vsebinskih sklopih ZGRADBA CELICE, DELOVANJE CELICE in HUMANA GENETIKA. Usvojeno znanje dijak nadgradi in poglobi v okviru teh ciljev. |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
Povezave |
|
Vaja Mono- in dihibridno križanje
Vaja Spolno vezano dedovanje
Vaja Različni primeri dedovanja
Vaja Analiza rodovnikov |
DEDOVANJE
Mendlovi zakoni dedovanja
Križanje |
Ponovitev poglavij Humana genetika in Zgradba celice
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 8. razredu osnovne šole (Mendlovi zakoni križanja, monohobridno in dihibridno križanje, dominantno-recesivno in intermediarno križanje, fenotip, genotip).
Medpredmetne povezave
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
Povezave |
|
Laboratorijsko delo Raziskovanje modela zaloge genov. |
POPULACIJSKA GENETIKA
Žlahtnjenje |
Ponovitev poglavij Genetske osnove za evolucijo, Speciacija
Osnove znanja so dijaki pridobili že v 8. razredu osnovne šole (Umetna selekcija, Vzgoja novih sort in pasem)
|
|
Vaja Genski kod in zaporedja aminokislin v beljakovini
|
MOLEKULARNA GENETIKA
Genski kod
Mutacije in mutageni dejavniki |
Ponovitev poglavij Celični organeli,Celično jedro, Nukleinske kisline
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 8. razredu osnovne šole (mutacije, modifikacije)
|
|
|
Genska regulacija |
|
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
Povezave |
|
|
Prenos dednega materiala |
|
zagotavljanjem varnostnih ukrepov ter |
Spremljanje literature |
Biotehnologija in genski inženiring
|
Vsebinski sklop PRIMERJAVA STRUKTURE IN FUNKCIJE ORGANSKIH SISTEMOV (okvirni obseg 60 ur)
|
Didaktična priporočila Zaradi večje preglednosti so vsebine razporejene tako, da obravnavajo cepljivke, glive in rastline ločeno od živali. Učitelj lahko oba dela po svoje integrira ali ju obravnava ločeno. Vsebinski sklop ima dva osnovna cilja: - poveže vlogo in delovanje
organskih sistemov na ravni organizma ter
Dijak pri tem sklopu ponovi in utrdi cilje, ki so navedeni v osnovnem programu (210 ur), in sicer pri VSEH vsebinskih sklopih. Celotno poglavje predstavlja ponovitev, poglobitev in utrjevanje učne snovi ter oblikovanje novih povezav. |
CEPLJIVKE, GLIVE in RASTLINE |
|||
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POVEZAVE |
Usvojeno znanje dijak nadgradi in poglobi s temi cilji |
Laboratorijsko delo: Transport snovi pri rastlinah
Vaja Mikroskopirenje rastlinskih organov |
Transport snovi
Krovne strukture Oporna tkiva Izmenjava plinov Izločanje |
Ponovitev in poglobitev vsebin: rastlinski organi ter prehajanje snovi skozi membrano Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 5. razredu osnovne šole. Medpredmetne povezave |
|
|
Prehrana
Sožitje rastlin z glivami in bakterijami |
Ponovitev in poglobitev vsebin vrenje, dihanje, fotosinteza, celični organeli
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 5. razredu osnovne šole. (fotosinteza, dihanje rastlin.)
|
|
Vaja: Razmnoževanje rastlin
Laboratorijsko delo: Razvoj rastlinskega zarodka |
Razmnoževanje, rast in razvoj
Kalitev |
Ponovitev in poglobitev vsebin zgradba cveta, semena, plodu; prerod pri rastlinah; načini razmnoževanja
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 5. razredu osnovne šole (cvet, seme, plod, opraševanje; kalitev). |
|
Laboratorijsko delo: Delovanje rastlinskih hormonov |
Rastlinski hormoni
Vpliv svetlobe Vpliv temperature |
|
|
Laboratorijsko delo: Gibanja pri rastlinah |
Gibanja pri rastlinah |
|
ŽIVALI | |||
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POVEZAVE |
|
|
Homeostaza in regulacija |
Ponovitev in poglobitev vsebin Regulacijski sistemi
|
|
Vaja Koža in kožne tvorbe |
Krovna tkiva |
Ponovitev in poglobitev vsebin Koža, krovne strukture po sistemu Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 6. razredu (koža pri živalih) in v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – koža) |
|
Vaja Primerjava ogrodij Vaja Trajni preparati hrustanca in kosti Vaja Modeli okostij |
Ogrodje |
Ponovitev in poglobitev vsebin Tkiva, Okostje, ogrodje po sistemu Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 6. razredu (ogrodje pri živalih) in v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – okostje.) Medpredmetne povezave |
|
Vaja Mišična vlakna
Vaja Gibalne strukture in organi |
Mišičje |
Ponovitev in poglobitev vsebin Tkiva, Mišičje, gibala po sistemu.
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 6. razredu (gibanje živali) in v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – mišičje). Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POVEZAVE |
|
Vaja Trajni preparati endokrinih žlez |
Regulacijski sitem
Hormonska regulacija |
Ponovitev in poglobitev vsebin hormonski sistem
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – žleze z notranjim izločanjem).
|
|
Vaja Opazovanje paramecijev
Vaja Anatomski atlas
Vaja Histološki preparati |
Živčevje |
Ponovitev in poglobitev vsebin Živčni sistem, živčevje po sistemu
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 6. razredu (živčevje pri živalih) in v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – živčevje).
Medpredmetne povezave |
|
Ogled videokasete Fotoreceptorji
|
Čutila
|
Ponovitev in poglobitev vsebin čutila, čutila po sistemu
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 6. razredu (čutila pri živalih) in v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – čutila).
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POVEZAVE |
|
Vaji Krvni razmaz Žile prečno (trajni mikroskopski preparati)
|
Transportni sistemi |
Ponovitev in poglobitev vsebin Obtočila, obtočila po sistemu
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 6. razredu (obtočila pri živalih) in v 7. razredu osnovne šole (Ččoveško telo – obtočila).
Medpredmetne povezave |
|
|
Dihala |
Ponovitev in poglobitev vsebin Dihala, dihala po sistemu; Presnova
Osnovnna znanja so dijaki pridobili že v 6 .razredu (dihanje pri živalih) in v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – dihala). Medpredmetne povezave |
prehranjevanja in vrsto hrane |
Laboratorijsko delo Razmerje med strukturo in funkcijo |
Prehrana in prebava |
Ponovitev in poglobitev vsebin Prebavila, prebavila po sistemu., Celični organeli, Encimi, Presnova
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 6. razredu (prebavila pri živalih) in v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – prebavila).
Medpredmetne povezave |
CILJI |
DEJAVNOSTI |
VSEBINE |
POVEZAVE |
|
|
Film (video) Osmoza |
Osmoregulacija in izločanje |
Ponovitev in poglobitev vsebin Izločala, izločala po sistemu, Prehajanje snovi skozi membrano
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 6. razredu (izločala pri živalih) in v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – izločala).
Medpredmetne povezave kemija, fizika |
|
|
Vaja Model embrionalnega razvoja |
Razmnoževanje
Osebkov razvoj |
Ponovitev in poglobitev vsebin Spolovila in Razmnoževanje človeka ter razmnoževanje po sistemu
Osnovna znanja so dijaki pridobili že v 6. razredu (razmnoževanje pri živalih) in v 7. razredu osnovne šole (človeško telo – spolni organi).
|
|
|
|
VEDENJE |
|
Vsebinski sklop CELOSTNO RAZUMEVANJE ŽIVLJENJA (okvirni obseg 20 ur)
|
Didaktična priporočila Učitelj lahko ta vsebinski sklop realizira kot samostojnega ali pa ga smiselno vgradi v obstoječe sklope. Vsebinski sklop ima osnovne cilje: - ponavljanje, Pri vsebinskem sklopu podrobnejši cilji niso oblikovani. |
2 standardI znanj
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
Dijak: |
UVOD V BIOLOGIJO
Biologija kot znanost in veda
Značilnosti živega
|
- biologija - veda, znanost - temeljna znanost - uporabna znanost - celična organizacija, presnavljanje, individualnost, odzivnost na okolje, spremenljivost, sposobnost regulacije življenjskih procesov, prilagodljivost, razmnoževanje, rast - staranje, umrljivost |
|
Načrtovanje bioloških raziskav
|
- znanstveni problem - dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk, zakon, zakonitosti - laboratorijsko in terensko delo - varnost pri laboratorijskem in terenskem delu - zakonodaja s področja dela z živimi organizmi |
|
Mikroskopiranje |
- svetlobni mikroskop (mikroskopiranje) - mokri mikroskopski preparat
|
|
ORGANIZA= CIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ Nivoji notranje organizacije |
- celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem - enocelični, mnogocelični organizem - specializacija in diferenciacija celic |
|
Sistemi živih bitij
|
- sistemi živih bitij - sistematske kategorije: vrsta, rod, družina, red, razred, deblo, kraljestvo - dvočlensko ("dvojno") poimenovanje - določevalni ključ
|
|
Virusi |
- virus - viroze pri živalih in človeku - steklina, herpes, meningitis - virus HIV – AIDS
|
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
CEPLJIVKE
|
- kok, bacil - gniloživke, zajedavci, simbionti - trohnenje, gnitje, patogene bakterije, bakterije v industriji in kmetijstvu (biotehnologija) - bakterijske bolezni: borelioza, tuberkuloza, kolera itd. - antibiotiki |
|
GLIVE
Lišaji
|
- steljka; hifa, podgobje, plodišče (trosnjak) - gniloživke, zajedalke; mikoriza
- simbioza - pionirske združbe, bioindikatorji
|
|
RASTLINE
|
- steljka – steljčnice; brst – brstnice - vegetativno razmnoževanje: razpad steljke, gomolj, pritlika, zarodni brstič, potaknjenec; cepljenje, tkivna kultura - razmnoževanje s trosi: tros, trosovnik - spolno razmnoževanje: spolne celice, oploditev, spojek, prerod |
|
Alge
|
|
|
Mahovi |
- rizoidi, stebelce, lističi
|
|
Praprotnice
|
- brstnica
|
|
Semenke
|
- seme - golosemenke, kritosemenke - cvet, socvetje - storž - oprašitev, oploditev, vetrocvetnost, žužkocvetnost, - prašniki, pestič, plodnica – plod |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Golosemenke
Kritosemenke
|
|
|
ŽIVALI
|
- nespolno razmnoževanje: delitev, brstenje; regeneracija - spolno razmnoževanje: gametogamija - enospolniki, dvospolniki - spolne žleze (moda in jajčniki) - osemenitev, oploditev (zunanja, notranja) |
|
Praživali |
- predstavniki: vrteljc, ameba, paramecij |
|
Spužve |
- ogrodje spužev
|
|
Pravi mnogoceličarji |
|
|
Nečlenarske skupine |
- ožigalkarji, ploskavci, valjavci, mehkužci |
|
Ožigalkarji
|
- polip, meduza
|
|
Ploski črvi ali ploskavci
|
- prilagoditve na parazitizem - načini okužbe
|
|
Valjasti črvi ali valjavci |
- zajedavci, razkrojevalci
|
|
Mehkužci
|
- glava, noga, drobovnjak, plašč, plaščna votlina, hišica, lupina, osrčnik
|
|
Mnogočlenarske skupine |
- kolobarniki, členonožci
|
|
Kolobarniki |
– enakolična členjenost kolobar, lestvičasta trebušnjača, celomske vrečke, metanefridiji |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Členonožci
|
- raznolična členjenost, členaste okončine, hitinjača, levitev, vrvičasta trebušnjača, neposreden, posreden razvoj, (nepopolna, popolna preobrazba – buba)
|
|
Iglokožci |
- zvezdasta somernost, notranje ogrodje |
|
Strunarji |
- hrbtna struna, hrbtenjača, škržno črevo, rep, členjeno mišičje |
|
Brezglavci |
|
|
Plaščarji |
|
|
Vretenčarji
|
- hrbtenica, lobanja, parne okončine, večplastna povrhnjica, sklenjeno krvožilje, centralni živčni sistem (možgani), škrge, pljuča - obloustke, ribe, dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci |
|
Obloustke |
|
|
Hrustančnice Kostnice |
- koščene luske, plavuti, vzdušni mehur, pobočnica - hrustančnice, kostnice |
|
Dvoživke
|
- dvojni krvni obtok, preobrazba, neotenija - repate dvoživke, brezrepe dvoživke
|
|
Plazilci
|
- luske, amniotsko jajce - mezozoiski plazilci, krokodili, želve, kuščarji, kače
|
|
Ptice |
- perje, kljun, homeotermnost - gnezdenje - oglašanje, selitve
|
|
Sesalci
|
- dlaka, zobovje, dojenje – skrb za zarod
|
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
BIOLOGIJA ČLOVEKA Tkiva, Organi, Organski sistemi |
- tkiva v človeškem telesu - organi in organski sistemi |
|
Koža
|
- vloge kože: zaščitna vloga, stik z okoljem - zgradba kože, kožne tvorbe, kožne žleze - nega kože, kožne bolezni in poškodbe |
|
Okostje
|
- vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov - kosti glave, trupa in okončin - kostni stiki: negibljivi in gibljivi - poškodbe in bolezni kosti in sklepov |
|
Mišičje
Skeletne mišice |
- vloga skeletnih mišic - zgradba in delovanje mišičnega vlakna in mišice - delovanje skeletnih mišic - bolezni in poškodbe mišic |
|
Regulacijski sistemi |
- hormonalni in živčni sistem - homeostaza |
|
Hormonalni sistem |
- endokrina žleza - hormon, hormonalna regulacija - ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, priželjc, češarika, spolne žleze, hipofiza
|
|
Živčni sistem |
- živčna celica, tkivo, živčni sistem - dražljaj in vzburjenje - refleksni lok - somatsko in vegetativno živčevje - možgani (možgansko deblo, mali in veliki možgani), hrbtenjača - poškodbe in bolezni živčevja (učinek drog, alkohola) |
|
Čutila
|
- vloga zunanjih čutil - vrste receptorjev: foto-, kemo-, mehano-, termoreceptorji - čutilo za vid, okus, voh, sluh in ravnotežje, čutila v koži |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Obtočila |
- pomen obtočil |
|
Krvožilje |
- kri, srce, krvne žile - kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela, krvne ploščice); krvne skupine - srce - krvne žile: arterije, vene, kapilare - telesni, pljučni krvni obtok - bolezni srca in ožilja, krvni tlak
|
|
Mezgovni sistem
|
- mezga, mezgovni organi (mezgovnice, vranica, priželjc, bezgavke) |
|
Imunski sistem
|
- imunski sistem - antigen, protitelo - aktivna in pasivna imunost
|
|
Dihala
|
- dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice) - pljuča: zgradba in delovanje - bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka) |
|
Prebavila
|
- mehanska in kemična prebava - prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje) požiralnik, želodec, tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepič), danka - prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra - bolezni prebavil |
|
Izločala
|
- sečna pot: ledvica, sečevod, sečni mehur, sečnica - ledvica (skorja, sredica, kotanja, sečna cevka) - bolezni sečnih organov |
|
Spolovila |
- moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne spolne žleze, zunanje spolovilo - ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo - menstrualni cikel - spolne bolezni - higiena spolnih organov |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Razmnoževanje človeka
|
- primarni spolni znaki, sekundarni spolni znaki - puberteta - spolna združitev, osemenitev, oploditev - zarodek, plod - zanositve, nosečnost, porod - načrtovanje družine |
|
Evolucija človeka
|
- primat - učlovečenje - človečnjak |
|
humana genetika |
- mejoza - alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti - spolno vezano dedovanje in vezano na avtosomne kromosome, - dedovanje spola, - dedovanje krvnih skupin;
|
|
CELICA Celica – osnovna življenjska enota |
- celica - prokariotska celica - evkariotska celica
|
|
Celična membrana
Celična stena |
- celična membrana - celična stena |
|
Citoplazma |
- citoplazma |
|
Organeli |
- organeli: vakuola, plastid, mitohondrij, ribosom, biček, migetalka |
|
Celično jedro |
- celično jedro - DNK - gen, kromosom, genom |
|
Delitev
|
- mitoza - haploidnost, diploidnost
|
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Delovanje celice
Kemijska zgradba celice
|
- voda in ioni v celici - ogljikovi hidrati: glukoza, deoksiriboza; saharoza; škrob, glikogen, celuloza, hitin - lipidi: trigliceridi, fosfolipidi - beljakovine, aminokisline - peptidna vez - koagulacija beljakovin - vitamini, avitaminoza, hipervitaminoza |
ve, kaj so mutacije in pozna mutagene dejavnike |
Nukleinske kisline
Energijsko bogate molekule |
- nukleotid, polinukleotid - DNK – dvojna vijačnica, podvojevanje - mutacije - sinteza beljakovin, ribosomi - ATP |
|
Prehajanje snovi skozi membrano
|
- biotska membrana - polprepustna membrana, izbirno prepustna membrana - difuzija, osmoza, aktivni transport
|
|
Encimi |
- katalizator, encim - aktivno mesto - encimsko vodena reakcija; substrat, produkt |
|
Presnova |
- presnova: graditveni, razgraditveni procesi
|
|
Fotosinteza
|
- fotosinteza - substrati (H2O, CO2) in produkti (glukoza, kisik) fotosinteze - fotosintetska barvila – klorofil - fotosintetski dejavniki: količina in kvaliteta svetlobe, koncentracija CO2, temperatura, voda, minerali
|
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Vrenje
|
- vrste vrenj: alkoholno, mlečnokislinsko, ocetnokislinsko itd - kruh, pivo, vino, jogurt - kisanje zelja, repe, biotehnologija |
|
Celično dihanje
Povezanost življenjskih procesov |
- celično dihanje - aerobna razgraditev - substrati (glukoza, kisik) in produkti (ATP, CO2, H2O) celičnega dihanja
|
|
Evolucija
Kemoevolucija in Bioevolucija |
- evolucija, bioevolucija - endosimbiontska hipoteza |
|
Razvojna teorija |
- Darwin - razvojni nauk |
|
Dokazi (izkazi) za evolucijo |
- dokaz (izkaz) za evolucijo - fosili, živi fosili - homologni, analogni organi - progresija, regresija - divergenca, konvergenca |
|
Genetske osnove za evolucijo |
- genski sklad |
|
Selekcija |
- adaptacija, selekcija - naravni izbor, umetni izbor |
|
Speciacija |
- speciacija, raznolikost osebkov iste vrste
|
|
EKOLOGIJA
Osnovni pojmi iz ekologije
|
- narava, okolje, ekologija - življenjski prostor (biotop), neživi (abiotski) dejavniki okolja - življenjska združba (biocenoza), živi (biotski) dejavniki okolja - biogeocenoza (ekosistem) - biosfera, ekosfera, biom
|
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
ABIOTSKI DEJAVNIKI |
- strpnostno območje, optimum
|
|
Toplota
|
|
|
Voda
|
- sladke, brakične, morske vode - nekton, plankton, pritrjeni organizmi
|
|
Svetloba |
|
|
Tla
|
- dejavniki, ki omogočajo nastanek tal - organizmi v tleh
|
|
Zrak |
|
|
BIOTSKI DEJAVNIKI
Odnosi med organizmi |
- odnosi med vrstami, odnosi znotraj vrste - sožitje, priskledništvo, nasprotništvo, plenilstvo, zajedalstvo, tekmovanje, teritorialnost, socialni odnosi, socialna hierarhija |
|
Ekologija populacij |
- populacija, lastnosti populacije: gostota, prostorska porazdelitev osebkov, rodnost, umrljivost, starostna in spolna sestava, rast in populacijsko nihanje - ekološko ravnovesje |
|
Kroženje snovi in pretok energije v naravi |
- proizvajalec, potrošnik, razkrojevalec - rastlinojedci, mesojedci, vsejedci - prehranjevalna veriga, prehranjevalni splet - kroženje snovi
|
|
Ekosistemi Biomi |
- kopenski ekosistem, vodni ekosistem - antropogeni ekosistem, biotska raznovrstnost - ekološko ravnovesje |
CILJI |
VSEBINE |
POJMI |
|
Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje |
- onesnaževanje - kisli dež - vneseni organizmi |
|
Varovanje naravne dediščine |
- naravna dediščina - varovanje naravne dediščine - ogroženi ekosistemi in organizmi
|
Standard maturitetnega znanja opredeljuje maturitetni izpitni katalog
predmeta BIOLOGIJA.
Specialnodidaktična priporočila in medpredmetne povezave so zaradi večje preglednosti vključene k posameznim tematskim sklopom v predmetnem katalogu znanj.
Preverjanje znanja iz biologije:
A Znanje in razumevanje
B Zajemanje in obdelava podatkov ter reševanje problemov
C Eksperimentalne veščine
A ZNANJE IN RAZUMEVANJE
Dijaki naj znajo in razumejo:
Vsebinski cilji opredeljujejo, kaj naj bi bili učenci sposobni povedati in razložiti. Vprašanja za preverjanje teh ciljev se pogosto začenjajo z besedami: definiraj, zapiši, opiši, skiciraj razloži, primerjaj.
B ZAJEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV TER REŠEVANJE PROBLEMOV
Dijaki naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematično, grafično, numerično):
1. poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije
iz različnih virov,
2. prevesti informacije iz ene oblike v drugo,
3. smiselno uporabiti podatke,
4. smiselno razložiti pojave, zakonitosti in medsebojne
odnose,
5. postavljati napovedi in hipoteze,
6. reševati probleme s povezovanjem znanja iz različnih
poglavij in predmetov ter
7. uporabiti znanje v novih situacijah: zastaviti
nove probleme, kritično analizirati, navesti razloge za in proti.
Teh sposobnosti in veščin ni mogoče natančno opredeliti z vsebinskimi cilji, ker se vprašanja in naloge, ki naj bi preverjali te spretnosti, pogosto nanašajo na prenos znanja na primere. Pri odgovorih na vprašanja in reševanju problemov pri preverjanju sposobnosti in veščin, morajo dijaki uporabiti znanje iz vsebinskega dela kataloga in ga logično in deduktivno uporabiti v novih okoliščinah.
Vprašanja in naloge, ki preverjajo te cilje, se bodo pogosto začenjale z besedami: napovej, predlagaj, izpelji, določi, razloži, uporabi, poveži, primerjaj.
C EKSPERIMENTALNE VEŠČINE
Dijaki naj znajo:
1. načrtovati raziskave in/ali ovrednotiti metode
ter predlagati možne izboljšave,
2. spremljati, opazovati, zapisovati ugotovitve in
merjenja,
3. oblikovati poročilo o eksperimentalnem delu (razložiti
in ovrednotiti eksperimentalna opazovanja in podatke) in jih interpretirati
ter
4. uporabljati tehnike laboratorijskega in terenskega
dela ter pripomočke in aparature (in pri tem upoštevati navodila, če je to
potrebno).
Pri predmetu biologija preverjamo znanje na štiri možne načine:
Priporočamo, da učitelji preverjajo na vse štirimi načine in tako zagotovijo čim bolj kompleksno oceno. Tako lahko dijak na najustreznajši način pokaže kar največ znanja v širšem smislu besede.
Dijak opravi obveznosti pri pouku biologije takrat, kadar izkaže ustrezno pozitivno znanje.