GLASBENI JEZIK IZBIRNI PREDMET

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

GIMNAZIJA

70 UR

Učni načrt za glasbeni jezik je bil sprejet na 28. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 13. 5. 1999.

 

Izbirni predmet glasba ima v splošnih gimnazijah tri module, ki se med seboj povezujejo in nadgrajujejo:

1. GLASBENI JEZIK: 70 ur

2. SVETOVNA GLASBENA KULTURA: 70 ur

3. SLOVENSKA GLASBENA KULTURA: 70 ur 

Uvodna pojasnila

Omenjena zasnova ustreza možnostim, ki jih za izbirni predmet predvideva ta predmetnik splošne gimnazije in predmetnik klasične gimnazije.

 

 

VSEBINA

 I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Glasba kot izbirni predmet dijakom omogoča poglobljena znanja, ki jih potrebujejo za aktivnejše vključevanje v glasbeno življenje. Na tej stopnji razvoja iščejo mladostniki izkustva v glasbenem jeziku, njegovih izraznih prvinah, zapisih in oblikovanju. Zanimanje za glasbene dejavnosti se kažejo v oblikah skupinskega ali/in individualnega muziciranja, ustvarjalnosti in poslušanja glasbe. Dijaki potrebujejo temeljitejšo orientacijo v glasbenih stvaritvah, ki so nastale v zgodovinskem razvoju in posameznih slogovnih obdobjih, do današnjih dni. Izkušnje jim približajo vrednostni pojem glasbene klasike in njeno vsakokratno vpetost v različne čase in okolja, hkrati pa jim odkrivajo razsežnost glasbene sodobnosti. Interesi, če jih vodijo premišljeni, doživljajsko polni vzgojno-izobraževalni pristopi - postajajo vseživljenjski.

Predmet je zasnovan tako, da lahko v njem uspešno sodelujejo dijaki z različnimi glasbenimi sposobnostmi in znanji, uresničujejo višje kulturne potrebe, se oblikujejo v koncertno občinstvo in poustvarjalce v ljubiteljskih glasbenih sestavih. Glasba kot izbirni predmet zagotavlja dijakom bogatejše izkušnje in znanja, ki jih potrebujejo za dejavnejše vključevanje v glasbeno življenje, študij in poklice (vzgojitelji, učitelji, defektologi, specialni pedagogi), katerih sestavni del je tudi glasba.

1. GLASBENI JEZIK: 70 ur

Cilji in vsebine predmeta usmerjajo dijake prek dejavnosti v temeljno pismenost v glasbi, ki omogoča poglobljeno orientacijo v glasbeni literaturi in jih neposredno usposabljajo za dejavno uporabo glasbenih zapisov. To je še posebej pomembno za dijake, ki se bodo vključevali na visokošolski študij, katerega sestavni del predmetnika je glasba, in bodo po študiju opravljali poklic, v katerem bo imela glasba pomembno vlogo. 

1     CILJI PREDMETA

1.1  SPLOŠNI CILJI

Dijakinje in dijaki:

  • poglobijo znanje o temeljnih izraznih prvinah;

  • razvijejo sposobnost za analitično zaznavo tonskih odnosov;

  • spoznajo zakonitosti glasbenega zapisa in se v njem znajdejo;

  • izvajajo različne glasbene zapise;

  • spoznajo pomen glasbenega oblikovanja;

  • spoznajo osnovne glasbene oblike.


  • 1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

    GLASBENE DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    Izvajanje

    Ustvarjanje

    Poslušanje

    Tematsko-informativne

    Glasbenoumetniške

  • pojejo po zapisih ljudske in umetne pesmi iz različnih okolij in časov

  • se uvajajo v dvo-  in večglasje

     

  • izvajajo instrumentalne partiture

     

  • ob zapisih in petju razvijajo analitične predstave o tonskih odnosih (višina, trajanje)

     

     

     

     

     

  • razpoznavajo in izvajajo tonalitete in sozvočja

     

     

     

  • izvajajo ritmične vsebine in na različne načine nakazujejo metrum

     

     

     

  • spoznavajo tehniko in prvine estetskega oblikovanja

     

     

     

  • uporabljajo interpretacijske oznake

  • izvajajo ostinatne in akordične spremljave



  • izvajajo prirejene glasbene oblike (rondo, plesne oblike)

  • estetsko poustvarjajo glasbene vsebine v skladu z notnim zapisom in svojim doživljanjem




  • oblikujejo različne spremljave

     

  • improvizirajo glasbene vsebine (ritme, melodije)

     

  • zvočno eksperimentirajo

     

  • ustvarijo glasbeno lepljenko

     

     

  • ustvarjajo preproste glasbene oblike (pesmi, popevke)

     

     

     

  • glasbena doživetja sporočajo v drugih oblikah komunikacije (besedno, vizualno: likovno ali gibno-plesno

  • doživljajsko in analitično poslušajo skladbe iz slovenske in svetovne glasbene literature




  • prepoznavajo glasbena izrazna sredstva in prvine

  • zvočne odlomke primerjajo z glasbenimi zapisi






  • prepoznavajo glasbene oblikovne dele in oblike

     

     

     

     

     

  • razširjajo znanje o glasbenih ustvarjalcih in poustvarjalcih

     

     

  • vrednotijo izvedbe

  • PEVSKI GLAS

  • Pevski glas kot izrazno sredstvo




  • Sluh in posluh

     

     

     

     

     

     

    IZRAZNE PRVINE

     

     

  • Vrste zvokov in tišina

     

  • Lastnosti tona: trajanje, višina, jakost, barva


  • Uglasitev



    GLASBENI ZAPISI

  • Klasični notni zapis:

    * orientacija v notnem črtovju v obsegu pevskih glasov
    * ključi
    * notne oblike in pavze za posamezna trajanja

  • Partiture

  • Sodobni zapis

     

     

     

     

    INTERPRETACIJSKE OZNAKE

  • Tempo, dinamika, agogika, artikulacija, izraznost

    GLASBENI PROSTOR IN ČAS

  • Tonske višine in zaporedja – lestvice
  • Intervali – melodika
  • Sozvočja-harmonija

  • Akordi in osnovne zveze
  • Metrum
  • Ritem
  • Taktovski načini

     

    VEČGLASJE

  • Polifonija, homofonija
  • Sodobno večglasje

     

    OBLIKOVNE PRVINE

  • Motiv, melodija, tema
     
  • Pesemske oblike

  • Rondo

  • Variacije

  • Koračnica

  • Plesne oblike skozi čas (izbor)

     

  • Od operete do musicla

     

     

     

     

  • Jazz in popularna glasba (izbor)

    *     spiritual, gospel
    *     slogovne smeri
    *     mi improviziramo

  • Izbor slovenskih ljudskih pesmi iz različnih okolij (avtetinčne pesmi in priredbe), npr.:
    *Se že svita bo den
    * Zagorski zvonovi
    * Na Gorenjskem je fletno
    * Dekle je prala srajčki dve
    * Zrejlo je žito
    * Ne ouri, ne sejaj
    * Cveče mi polje pokrilo
    * San se šetao
    * Sinoči sem slišal eno tičico pet
    * Nocoj pa, oh, nocoj
    * Oj božime
    *  Nmau čez izaro
    *  Od kneza Marka

    Izbor skladb za Orffov instrumentarij:
    Dejte, dejte vbogajme (prir. Rojko) Mrzulin (prir. Kalan)

    Umetna vokalna zapuščina:
    * Victimae pascale laudes
    * Hering: C-a-f-f-e-e kanon
    * Caldara: Su cantemo (kanon)
    * Izbor iz Kanonov Dunajskih mojstrov
    * Kogoj: Kaj ne bila bi vesela (kanon)
    * Adamič: Lastovki v slovo
    * Beethoven: Oda radosti
    * Jenko: Lipa
    * Premrl: Zdravica
    * Gaudeamus igitur

    Golob: Štiri slovenske ljudske pesmi

     

    Izbor primerov za poslušanje v skladu z obravnavo glasbenih prvin:

    Brahms: Madžarski ples št. 6

    Bartok: Mikrokozmos (staccato, legato, sinkope)

    Ravel: Bolero

    Gershwin: Rapsodija v modrem (začetek)

    Ligeti: Atmospheres

     

    Händel: Mesija – Aleluja
    Copland: Rodeo
    Bernstein: Candide – Uvertura



    Bach, Händel: Suite

    Beethoven: Sonata za klavir v c-molu,Patetična
    Haydn: Kanon o intervalih
    Mozart: Sonata KV 545, Facile
    Beethoven: VI. simfonija – Pastoralna (odlomek "posnemanja ptičev")




    Stravinski: Ruski ples iz baleta Petruška

     

    Osterc: Suita za orkester, IV. stavek:  Religioso

     

     

    Gregorc: Hiša zvoka

    Spiritual: Little David

    Haydn: Cesarski kvartet

    Schubert: Postrvji kvintet

    Chopin: Sonata v b-molu:  Žalna koračnica
    Wagner: Poročna koračnica

    Bach: Menuet v G-duru iz zbirke za Ano Magdaleno
    Haydn: Volovski menuet
    Lehar: Dežela smehljaja
    Loewe: The rain in Spain iz musicla My Fair Lady
    Bernstein: America iz musicala West Side Story

    Porter: Kiss Me Kate
    Webber: Cats

    Spiritual: Oh, when the Saints

    Spiritual: Rock my Soul

     

    II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    Dijaki po izpeljanem programu:

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    V gimnazijah je glasbi kot obveznemu predmetu v prvem letniku namenjenih 52 in 18 ur (glej predmetnik). Obseg glasbe kot izbirnega predmeta je 70 ur v naslednjih letnikih.

    Izvedba učnega načrta mora upoštevati dijakov razvoj, dejavnosti temeljnih področij glasbene kulture in višje kognitivne ter afektivne cilje.

    Program zahteva od učitelja skrbno načrtovane in izpeljane ure, ki so po svoji strukturi kompozicije glasbenih dejavnosti z jasno zastavljenimi cilji. Spremenjena komunikacija v glasbenem jeziku in poudarjena ustvarjalnost sta dejavnika, ki dijakom poleg glasbenih izkušenj in znanj prinašata potrebno duševno sprostitev.

    Učitelj oblikuje posamezne učne enote tako, da smiselno povezuje posamezne dejavnosti, ki jih nakazujejo uvodni operativni cilji, v zaokrožene vsebinske celote. Učni načrt nakazuje izhodišča za kreativno povezovanje ciljev, dejavnosti in vsebin.

    IZVAJANJE GLASBE

    Izbirni predmet glasbeni jezik poudarja izvajanje in ustvarjalnost. Poslušanje glasbe obe področji poglablja. Izvajanje glasbe vključuje petje in igranje na glasbila.

    Petje

    Petje je elementarni način človekovega individualnega in skupinskega glasbenega izražanja. V gimnaziji mora živeti ob ustrezni literaturi in načinu izvedbe. Pomembno je, da učitelj preprečuje nelagodnost, ki je značilna za to stopnjo mladostnikovega razvoja, ter spodbuja sproščenost in samozavest. V posameznih primerih je priporočljivo uvesti najprej manjšo pevsko skupino, preostali dijaki pa jo spremljajo z glasbili ali pozorno poslušajo ter vrednotijo. Zaposlitve jih postopno socializirajo in pripeljejo do tega, da se v skupino vključijo še sami.

    Pesemsko literaturo je treba izbrati premišljeno. V ospredju niso samo analitične komponente učne ure, temveč tudi mladostnikovo zanimanje in njegove pevske zmožnosti. Besedila naj imajo umetniško ali sporočilno vrednost. Upoštevati moramo izvedbene sposobnosti dijakov. Vrednotimo vsakokratno izvedbo pesmi, se pravi, kako smo pesem doživeli in interpretirali.

    Pesmi izvajamo po kombinirani metodi imitacije in dela z notnim zapisom. Ob tem obnovimo ali odkrivamo posamezne teoretične pojme in znanja v obsegu, potrebnem za splošno razgledanost v glasbi.

    Vključujemo potrebne vaje za upevanje, ki širijo glasovni obseg in pripomorejo h kakovostnejši pevski izvedbi, posredno pa tudi k izboljšanju govora.

     Igranje na glasbila 

    V pouk vključujemo inštrumente, ki so za posamezno skladbo ali spremljavo najustreznejši. V prvi vrsti so to Orffova in posamezna elektronska glasbila. Če so v razredu dijaki, ki igrajo tudi klasične inštrumente, jih vključimo v igro. Orffov instrumentarij ne zahteva posebnih predznanj in tehničnih in izvajalskih spretnosti. Z inštrumenti spremljamo predvsem petje, izvajamo pa tudi instrumentalne partiture.

    Za igranje na inštrumente uporabljamo sprva ostinatno in bordunsko tehniko, saj je zaradi ponavljanja ritmičnega ali melodičnega vzorca preprosta in ne obremenjuje obvladovanja inštrumenta ali zapisa, v skupnem muziciranju pa zaradi komplementarnosti vzorcev in zvočne barvitosti učinkuje bogato. Tudi ob igranju se dijaki seznanjajo z notnimi zapisi in prvinami glasbenega jezika.

     

    USTVARJALNOST

    Ustvarjalnost je nepogrešljiva dejavnost sleherne umetnosti, v šolski praksi pa nepogrešljiva metoda učenja.

    Dijakinje in dijaki:

    S svojo ustvarjalnostjo poglabljajo in spoznavajo pomembnejše glasbeno-teoretične ter oblikovne pojme in zakonitosti. Predvsem pa sproščajo svoje glasbene zamisli ter se v skupnem oblikovanju in izvajanju socializirajo.

     

    POSLUŠANJE GLASBE

    Poslušanje glasbe poglablja sposobnost doživljajsko-analitične zaznave in vrednotenja. Doživljanje povečuje zbranost in pozornost. Učitelj doživljanje in spoznavanje glasbe intenzivira z različnimi spodbudami in oblikami motivacij.

    Dijakinje in dijaki:

    Delo je usmerjeno v ustvarjalnost in analizo doživetij in izrazno-oblikovnih prvin. Pri analizi se omejimo na temeljne podatke, ki poslušalcu pomagajo razumeti glasbeno delo (izrazne prvine, glasbena oblika, izvajalska sredstva, zasedba). Pri tem gre za poglobitev znanih pojmov. Posebno pozornost na tej stopnji posvečamo vrednotenju glasbenega dela, njegovi izvedbi ter glasbeni zaznavi in doživljanju. Dijake spodbujamo in vodimo v kritično razpravo, primerjavo, ocenjevanje in razumevanje umetniško vrednega.

     

    Povzetek dosežkov

    Sleherna enota skozi povezavo (kompozicijo) glasbenih dejavnosti odkriva dijakom temeljne izrazno-oblikovne značilnosti, izbrano glasbeno literaturo in njene ustvarjalce.

    Izvedba podpira razvoj glasbenih spretnosti – psihomotorike in glasbenih sposobnosti, zlasti višjega reda. Mednje sodita posluh za sozvočja in sposobnost za estetsko oblikovanje. Višji kognitivni cilji z razvitostjo posluha (ritmični, melodični, harmonski) pripomorejo k specifičnemu glasbenemu mišljenju – glasbeni inteligenci.

    Nove izkušnje se porajajo z vrednotenjem glasbe in zavedanjem le-te kot človekove kulturne potrebe v vseh obdobjih in okoljih.

    Ob dejavnostih razširjamo spoznanja o povezavi glasbe z drugimi umetnostnimi zvrstmi, z znanostjo in sodobno glasbeno tehnologijo.

     

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dejavnosti in vsebine glasbene umetnosti so povezane z:

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Oblike ocenjevanja znanja dijakov morajo biti v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju v gimnazijah. Učitelj preverja znanje dijakov (izvajanje) s preverjanjem posameznika v skupini. Preverjanje je kompleksno in sprotno, saj gre za učiteljevo opazovanje učenčevih dosežkov, ki se kažejo v njegovem odzivanju na dejavno poslušanje, zanimanje za posamezne dejavnosti in dejavno sodelovanje, sposobnost za komuniciranje in ustvarjalnost. Hkrati je treba preverjati elementarno razumevanje in uporabo glasbenega besedišča. Preverjanje in ocenjevanje znanja ima velik pomen. Preden učitelj znanje oceni, mora poznati taksonomijo vzgojno-izobraževalnih ciljev in metodologijo preverjanja znanja. Učitelj našteto preoblikuje v določeno šolsko oceno.

    Oblike preverjanja in ocenjevanja, primerne za predmet glasba, so: nastop, seminarska naloga, študij primera, izdelek, ustno preverjanje, testi poslušanja glasbe, raziskovalna naloga. Ocenjevanje je pomembno še posebej za tiste dijake, ki bodo za izbirni predmet izbrali glasbeno umetnost. Ocenjevanje ne pomeni selektivnosti, ampak usmerjanje. Da bo preverjanje in ocenjevanje znanja kakovostno, mora učitelj upoštevati strokovna in didaktična znanja, različne načine, individualne posebnosti dijakov, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtnost in javnost ocenjevanja.

    Ker sta preverjanje in ocenjevanje zelo zahtevno delo, potrebuje učitelj veliko znanja ne le stroke, ampak tudi didaktike in psihologije. Ker vsebina in način preverjanja vplivata na to, kaj, koliko in kako se bodo učenci učili, moramo biti ob tem delu še posebej skrbni. Znanje ne sme biti vrednoteno le na ravni reprodukcije, ampak tudi razumevanja in uporabe. Učitelj s preverjanjem in ocenjevanjem pridobiva povratno informacijo o vrednotah in stališčih učencev (odnos do glasbe, spoštovanje različnosti) ter vpliva nanje.

    Temeljni del ocene je sprejemanje in poznavanje glasbenih del.