Učni načrt za kmetijstvo je bil sprejet na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 29. 10. 1998.
VSEBINA
1 Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji predmeta
1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine
2 Standardi znanj
III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Kmetijstvo je v programu strokovne gimnazije dveletni učni predmet; obsega 210 ur. V tem okviru je kmetijstvo predstavljeno kot celota. Predmet daje osnove za razumevanje kmetijstva kot panoge, ki se močno navezuje na znanja kemije in biologije. Vsebina učnega načrta zajema znanja naravnih danosti, ker je to osnova za usvajanje in razumevanje preostalih področij kmetijstva. Druga področja kmetijstva, kot so: poljedelstvo, travništvo, pašništvo, živinoreja, vrtnarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, pa želimo predstaviti v obliki seznanitve in stika z njimi. Zato je za izvajanje učnega načrta treba imeti opremljene učilnice in šolsko posestvo. Na šolskem posestvu ima dijak možnost pridobiti kritično predstavo o posameznih področjih v kmetijstvu in njihovem vplivu na okolje oziroma podeželje.
Dijaki
Zato je smiselno usvojiti znanja o naravnih razmerah za kmetovanje, ki so torej nekakšna osnova za usvojitev znanja v posameznih sklopih: poljedelstvo, živinoreja, travništvo in pašništvo, vrtnarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo.
3. LETNIK (105 ur)
1. RAZMERE ZA KMETOVANJE NEKOČ IN V PRIHODNOSTI
1.1 Značaj, obseg in kraji naselitve Slovencev v začetku srednjega veka
1.2 Kolonizacija neobljudenih zemljišč in krčenje gozdnate pokrajine v 13.
in 14. stoletju
1.3 Opuščanje obdelovalne zemlje v 14. in 15. stoletju
1.4 Fiziokratizem in agrarna revolucija
1.5 Uvajanje dosežkov agrarnotehničnega prevrata v kmetijstvo v novem veku
1.6 Posledice načrtovanih sprememb za slovensko kmetijstvo in EU
2. NARAVNE DANOSTI ZA KMETIJSTVO
2.1 Dejavniki okolja
2.1.1 Svetloba
2.1.2 Temperatura
2.1.3 Voda
2.1.4 Sestav zraka in vetrovi
2.2 Tla
2.2.1 Nastanek tal in dejavniki, ki vplivajo na tla
2.2.2 Pedogentski procesi
2.2.3 Fizikalne lastnosti tal
2.2.4 Kemične lastnosti tal
2.2.5 Biološke lastnosti tal
3. PREHRANA RASTLIN
3.1 Pomen hranil za rastline in sestava rastlin
3.2 Zakoni o prehrani rastlin
3.3 Vrste in oblike hranil
4. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
4.1 Osnovna obdelava tal
4.2 Dopolnilna obdelava tal
4.3 Osuševanje in namakanje tal
4.4 Kolobar
5. RAZMNOŽEVANJE RASTLIN
5.1 Generativno razmnoževanje rastlin
5.2 Vegetativno razmnoževanje rastlin
5.3 Semenarstvo
6. POVZROČITELJI POŠKODB NA RASTLINAH IN RASTLINSKIH PRIDELKIH
6.1 Pleveli
6.2 Glivične bolezni
6.3 Virusi
6.4 Bakterije
6.5 Žuželke
6.6 Neživi povzročitelji poškodb
7. LASTNOSTI, UČINKI IN POSTOPKI UPORABE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV
7.1 Razlikovanje fitofarmacevtskih sredstev
7.2 Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi
7.3 Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na rastline /tla
8. ŽITA
8.1 Pšenica
8.2 Ječmen
8.3 Rž
8.4 Oves
8.5 Triticale
8.6 Proso
8.7 Ajda
8.8 Koruza
9. DRUGE POLJŠČINE
9.1 Krompir
9.2 Sladkorna pesa
9.3 Sončnica
9.4 Oljne križnice
9.5 Buče
9.6 Zrnate stročnice
10. TRAVNIŠTVO IN PAŠNIŠTVO
10.1 Gospodarsko pomembne in druge vrste trav, metuljnic in zeli
10.2 Izbor in uvajanje rodovitnejših sort trav in detelj za obnovo ruše
10.3 Pridelovanje krme na travinju in redni oskrbovalni ukrepi za rušo
10.4 Uvajanje krmnih rastlin v krmni kolobar
10.5 Pomen paše za ohranjanje kmetijskih zemljišč v območjih z omejenimi danostmi za
pridelavo hrane v zmerni klimi alp in krasa
10.6 Ukrepi za preprečevanje škodljivosti gaženja. Vpliv na pašniku izločenega
blata ter seča na rast in izkoristek ruše
10.7 Sistemi nadzorovane paše za ravninska območja in tehnologija paše za
hribovita območja
10.8 Spravilo krme
4. LETNIK (105 ur)
11. ŽIVINOREJA
11.1 Splošna živinoreja
11.2 Prehrana domačih živali
11.3 Govedoreja
11.4 Prašičereja
11.5 Reja drobnice
11.6 Konjereja
12. VRTNARSTVO
12.1 Načini vrtnarjenja
12.2 Vzgoja sadik
12.3 Korenovke
12.4 Čebulnice
12.5 Plodovke
12.6 Solatnice
12.7 Špinačnice
12.8 Kapusnice
12.9 Stročnice
12.10 Trajne vrtnine
13. VINOGRADNIŠTVO
13.1 Spoznavanje vinske trte in sort
13.2 Razmnoževanje vinske trte
13.3 Oskrba in varstvo nasadov
13.4 Vinarstvo
14. SADJARSTVO
14.1 Spoznavanje sadnih rastlin
14.2 Razmnoževanje sadnih rastlin
14.3 Oskrba nasada
14.4 Obiranje in skladiščenje sadja
OPERATIVNI CILJI: |
KLJUČNE TEME |
1. RAZMERE ZA KMETOVANJE NEKOČ IN DANES |
|
Dijak |
Naselitve; naseljevanje Slovencev |
- zna razložiti potek naseljevanja glede na naravne danosti za pridelavo hrane in varovanje posevkov |
|
- razume nujnost obdelovanja (izkoriščanja) kmetijskih zemljišč za ohranjanje v zmernem klimatskem pasu |
|
- pozna poljščine, ki so jih priseljenci prinesli s seboj ob naselitvi |
|
- zna pojasniti pomen čebelarjenja in našteti izdelke iz meda |
|
- navede in pojasni razloge za nastajanje njiv, kolobarjenja |
|
- pozna razloge za nastanek kmetij in zakaj se je začelo pospeševanja živinoreje |
|
- razloži potek kolonizacije in njen vpliv na razvoj pridelave hrane |
Kolonizacija |
- pojasni razloge za krčenje gozda v poznem srednjem veku |
|
- pojasni, katere družbene spremembe so vplivale na opuščanje zemlje v 14. in 15. stoletju |
|
- vrednoti na triletno kolobarjenje in širjenje skupnosti (senjskih) pašnikov |
|
- analizira razmere, ki so pripeljale do agrarne revolucije |
|
- primerja splošna načela za kmetovanje s tistimi, ki so v veljavi danes |
|
- analizira posledice razdelitve skupnih pašnikov in prehoda na hlevsko rejo živine |
Razvoj kmetijstva |
- razloži agrarnotehniške dosežke v kmetijstvu v novem veku |
|
- pojasni posledice uvajanja teh dosežkov na kakovost življenja na Zemlji |
|
- analizira zmanjševanje zalog in vpliv na biološke procese |
|
- ve, kaj je divjina |
|
- predstavi sposobnost za prilagajanje nastalim spremembam |
|
- pojasni pozitivne in negativne posledice uvajanja agrarno-tehniških dosežkov na kakovost življenja, okolje, ekonomsko-družbene razmere ... |
|
- pojasni načrtovane spremembe v meddržavnih odnosih na področju kmetijstva |
|
2. NARAVNE DANOSTI ZA KMETIJSTVO |
|
Dijak |
|
- zna predstaviti podnebje Slovenije |
|
- razloži vpliv svetlobe, toplote, zračne vlage, vetrov na rastline |
Svetloba, temperatura, |
- pojasni kroženje vode v naravi |
zrak, veter |
- zna ovrednotiti podatke o vremenu |
|
- razloži dejavnike in procese nastanka tal ter vpliv glavnih dejavnikov, ki ustvarjajo tla, na lastnosti tal |
Preperevanje, matična podlaga, čas |
- zna razložiti posamezne lastnosti tal in pomen teh lastnosti za prakso |
Fizikalne, biološke in kemične lastnosti tal |
- pozna posledice onesnaževanja tal s težkimi kovinami, vpliv zidave na kakovost tal ... |
Vpliv posameznih tehnologij na tla |
3. PREHRANA RASTLIN |
|
Dijak |
|
- ve, kako rastlina sprejema hrano |
Pomen hranil za rastline in sestavo rastlin |
- pozna glavno strukturo in sestavine rastlin |
|
- loči pomen hranil za posamezne rastline, organe in vpliv na različne pridelke |
|
- se seznani z odnosi različnih elementov in različnimi lastnostmi tal |
|
- spozna pomen in vplive pomanjkanja posameznih hranil, predvsem najosnovnejših makro- in mikroelementov |
Zakoni o prehrani rastlin |
- razume pomen zakonov o prehrani rastlin (minimum, optimum, učinek
dejavnikov rastlin) |
|
- pozna osnovne principe gnojenja - različne oblike hranil, izkoristek in škodljiv vpliv na okolje |
Vrste in oblike hranil |
- pozna organska gnojila in vsebnost hranil |
|
- seznani se z različnimi oblikami sestavljenih gnojil |
|
- seznani se s tehnikami gnojenja in vplivi na različne kulture in faze rasti |
|
- pozna temeljne principe ugotavljanja založenosti tal in načine vzorčenja tal |
|
4. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
Dijak |
|
- zna povezati lastnosti tal z osnovnimi rastnimi razmerami (svetloba, zrak, voda, hranila v tleh ter življenje organizmov v različnih razmerah) |
Osnovna obdelava tal |
- zna povezati lastnosti tal s potrebami rastlin oz. različnih rastlinskih organov |
|
- je seznanjen z različnostjo vplivov obdelave tal na strukturo pri različni teksturi tal in različnih klimatskih razmerah |
|
- pozna smisel in cilje osnovne obdelave tal |
|
- pozna različne načine osnovne obdelave tal (oranje, rigolanje, podrahljanje) |
|
- se seznani z različnimi načini oranja |
|
- pozna pomen dopolnilne obdelave tal za osnovne kulture |
Dopolnilna obdelava tal |
- se seznani z najpogostejšimi načini dopolnilne obdelave tal za različne kulture rastlin |
|
- razume pomen vrstenja rastlin |
Vrstenje rastlin |
- pozna vrste rastlin glede na predposevno zahtevnost in predposevno vrednost |
|
- pozna načine vrstenja rastlin |
|
- se seznani z vplivi na rastline in okolje monokultur |
|
- oblikuje odgovoren odnos do kulturne krajine ob upoštevanju pozitivnega vpliva vrstenja rastlin |
|
- se seznani z možnostjo za regulacijo vode v tleh (osuševanje - namakanje) |
Osuševanje in namakanje |
- se seznani z ohranjanjem izsušenih površin na način, prijazen za okolje |
|
- se seznani z osnovnimi principi in sistemi namakanja in jih ovrednoti (ekonomsko, ekološko...) |
|
- se seznani s pomenom celovitosti urejanja zemljišč in tudi možnostjo za oblikovanje parcel |
|
5. RAZMNOŽEVANJE RASTLIN |
|
Dijak |
|
- seznani se z gensko banko |
Genska banka |
- zna razložiti, kaj je generativno in vegetativno razmnoževanje in njun pomen |
Generativno in vegetativno razmnoževanje, last. sem. |
- zna predstaviti vzgojne stopnje v semenarstvu |
|
- razloži notranje in zunanje lastnosti semena |
|
6. POVZROČITELJI POŠKODB NA RASTLINAH |
|
Dijak |
|
- zna pravilno določiti in ustrezno ovrednotiti povzročitelje poškodb |
Simptomi poškodb |
- pozna kompleksne povzročitelje in značilne simptome poškodb |
|
- zna predstaviti, kako pleveli škodujejo gojenim rastlinam ter razdeliti plevele |
Pleveli |
- zna razložiti, kako se lahko gojena rastlina okuži z glivo, kako se glive razširjajo |
Glive |
- pojasni, kaj so virusi, in načine prenašanja ter ukrepe, ki preprečujejo prenašanje virusnih bolezni |
Virusi |
- zna predstaviti, kdaj nastane škoda zaradi bakterije |
Bakterije |
- razloži poškodbe, ki jih povzročajo ličinke in odrasle živali žuželk |
Žuželke |
- zna predstaviti nežive povzročitelje obolenj in njihove oblike |
Drugi vzroki poškodb na rastlinah |
7. UČINKI IN POSTOPKI UPORABE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV |
|
Dijak |
|
- zna razložiti, kaj so fitofarmacevtska sredstva in kako so sestavljena |
Formulacije fitofarmacevtskih sredstev |
- razloži formulacije fitofarmacevtskih sredstev |
Razdelitev fitofarmacevtskih sredstev |
- zna predstaviti razdelitev fitofarmacevtskih sredstev glede na uporabo in razdelitev po načinu učinkovanja |
|
- razloži, kdaj smemo uporabljati fitofarmacevtska sredstva in kako jih moramo uporabljati |
Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev |
- razloži, kaj vse mora biti usklajeno, da bo nanašanje fitofarmacevtskih sredstev pravilno |
|
- razloži posledice nepravilne uporabe sredstev za varstvo rastlin za okolje |
Posledice nepravilne uporabe sredstev za varstvo rastlin |
- pozna pomen biotičnega varstva rastlin |
Biotično varstvo rastlin |
8. SPECIALNO POLJEDELSTVO |
|
Dijak |
|
- se seznani s skupnimi lastnostmi žit |
Žita: - pšenica |
- pozna pomen posamezne vrste žita |
|
- loči posamezna žita med sabo |
|
- zna opredeliti vlogo posamezne vrste žit v posameznem okolju (glede na klimo, glede na lastnosti tal, vrstenje, glede na donosnost) |
|
- se seznani s sortami, tehnologijo in potrebno mehanizacijo |
|
- pozna čas setve, spravila in opredeli vegetacijsko dobo |
|
- loči posamezne vrste žit glede na gostoto sklopa in količino potrebnega semena in okvirnega pridelka |
|
- se seznani s spravilom in skladiščenjem pridelkov |
|
9. DRUGE POLJŠČINE |
|
Dijak |
|
- se seznani s poreklom in razprostranjenostjo |
Poljščine: - krompir |
- pozna pogoje za uspevanje in možnost pridelovanja v različnih kolobarjih |
- sladkorna pesa |
- zna razložiti najosnovnejše morfološke in biološke lastnosti (loči kulturo - posevek v naravi) |
- oljne križnice |
- se seznani z najosnovnejšimi sortami in tipi poljščin |
- hmelj |
- usvoji osnovno agrotehniko pridelovanja - loči čas setve - saditve, pozna količine potrebnega semena, vegetacijska dela, čas spravila in pridelke |
- zrnate stročnice (fižol, grah, bob, soja) |
- se seznani z možnostmi za predelavo in skladiščenje |
|
- zna opredeliti potrebno mehanizacijo in opremo - jo vključiti v linije za posamezno kulturo |
|
- razume pomen in principe semenarjenja krompirja |
|
- zna razlikovati tipe krompirja po kakovosti in glede na zahtevo porabnika |
|
- zna opredeliti vrste in tipe pese |
|
- zna razlikovati različne razmere za rast in tehnologijo, ki odločajo o vsebnosti sladkorja v sladkorni pesi, olj v sončnicah in bučah, za zdravje škodljivih snovi v oljnih križnicah |
|
- seznani se s pripravo opore - žičnic v hmelju |
|
- loči osnovne razlike stročnic od ostalih poljščin glede predposevne vrednosti in zahtevnosti |
|
- pozna pomen vsebnosti proteinov v pridelku stročnic |
|
10. TRAVNIŠTVO IN PAŠNIŠTVO |
|
Dijak |
|
- pozna strukturo kmetijskih zemljišč Slovenije |
- Razširjenost in pomen travništva in pašništva |
- zna razložiti vzroke za velik delež travnatega sveta v skupnem obsegu kmetijskih zemljišč |
- Pridelava na travinju |
- pojasni razširjenost nekaterih travnih združb in razmer za njihov obstoj |
- Krmne rastline v njivskem kolobarju |
- pozna pomembnejše vrste trav in metuljnic |
|
- razume odvisnost hranilne vrednosti rastlin od njihovega razvoja |
- Krma kot krmni dosevki |
- pozna postopke za obnovo ruše in razloge za uvajanje rodovitnejših sort trav in detelj |
- Sistemi nadzorovalne paše |
- razloži pomen uvajanja krmnih rastlin v kolobar |
- Tehnologija paše v hribovitem območju |
- pozna strniščne, prezimne in naknadne krmne dosevke |
|
- pojasni pomen paše za trajnostni razvoj kmetijske pridelave na območju Slovenije |
- Spravilo krme in shranjevanje zelinja - mrve |
- zna razložiti morebitne škodljive učinke paše na okolje in kako jih preprečiti |
|
- navede elemente nadzorovane paše in sisteme za ravnino ter hribovite predele |
- Oskrba pašnika |
- pojasni pomen košnje za ohranjanje pridelovalne zmogljivosti ruše in se seznani s tem, da je travnike potrebno kositi od sredine navzven |
|
- razloži postopke priprave in spravila krme s travnatega sveta |
|
11. ŽIVINOREJA |
|
Dijak |
|
- spozna pomen živinoreje v prehrani in življenju človeka |
Biološke osnove živalske proizvodnje |
- se uči uporabljati znanstvena spoznanja naravoslovnih, tehničnih in ekonomskih ved v živinoreji |
|
- se seznani z biološkimi osnovami živinoreje in jih zna povezati z biologijo |
|
- se seznani z nekaterimi osnovnimi pasmami goveda, konj, prašičev, kokoši, ki so značilne za Slovenijo oz. najpomembnejše na svetu |
|
- zna ločiti osnovne principe selekcije in jih povezovati s predmetom biologija |
|
- pozna pomen prehrane domačih živali |
Prehrana domačih živali, |
- pozna glavne sestavine krme, se seznani z vrsto krme in uporabo krme |
Za uživanje krme |
- razume pomen prebavljivosti krme in vrednotenje posameznih sestavin ter pomen analiz krme |
Vrednotenje krme |
- se seznani s principi sestavljanja krmnih obrokov |
|
- pozna gospodarski pomen posamezne reje |
Govedoreja |
- loči glavne pomembne lastnosti in posebnosti prebavnega trakta in s tem povezano prehrano pri posamezni vrsti živali |
Prašičereja |
- pozna razlike v razmnoževanju pri govedu, prašičih in perutnini |
|
- dobi kritično predstavo o posamezni tehnologiji reje (oskrbe živali) po posameznih kategorijah in vrstah živali |
|
- se seznani z možno opremo in tehniko v reji |
|
- se seznani z zoohigienskimi normativi reje |
|
- pozna pomen higiene pri pridobivanju mleka in za kakovost mleka |
|
- se seznani z oceno kakovosti mesa pri govedu in prašičih |
|
- pozna gospodarski pomen in možnosti razvoja |
Ovčereja |
- se seznani s splošnimi načeli zoohigiene, reprodukcije in osnovami oskrbe |
Kozjereja |
- pozna gospodarski pomen konj in možnosti razvoja |
Konjereja |
- se seznani s pasmami konj |
|
- se seznani z razmnoževanjem konj |
|
- pozna značilnosti krmljenja in oskrbe konj |
|
- se seznani z ocenjevanjem konj |
|
- primerja razne oblike živinoreje oz. tehnologije reje glede na ekonomičnost, vpliv na okolje ... |
|
12. VRTNARSTVO |
|
Dijak |
|
- spozna dejavnike, ki vplivajo na rastline in razvoj rastlin in so pri pridelovanju vrtnin posebnega pomena |
Načini vrtnarjenja: - na prostem, - pod pokrito površino |
- se seznani z različnimi načini vrtnarjenja in spozna prednosti in pomanjkljivosti posameznih načinov |
|
- spozna osnovne zakonitosti pri vzgoji sadik in načine pridelovanja |
Vzgoja sadik: setev, seme, - vzgoja |
- pozna in loči vse pomembnejše vrtnine, jih zna uvrstiti v skupino (botanično) in spozna njene bistvene lastnosti |
Vrtnine: |
- pozna gospodarski pomen posamezne skupine vrtnin |
|
- se seznani z možno tehnologijo pridelovanja (čas setve, saditve, količina semena, sklop rastlin, vegetacijska doba, možen pridelek) |
|
- spozna možnosti vrstenja rastlin - vrtnin po posameznih skupinah |
|
- se seznani s spravilom, skladiščenjem in preprosto možno predelavo posamezne skupine vrtnin |
|
13. VINOGRADNIŠTVO |
|
Dijak |
|
- zna razložiti pomen vinogradništva v gospodarstvu |
Zgradba in razvoj vinske |
- zna predstaviti zgradbo trte |
trte |
- navede značilnosti fenofaz vinske trte |
|
- zna predstaviti tehnologijo razmnoževanja vinske trte |
Razmnoževanje vinske trte |
- navede in pojasni razloge za posamezne ukrepe, kot so: obdelava vinog. tal, gnojenje, varstvo, ampelotehnična dela |
Oskrba vinograda |
- pojasni čas in postopek trgatve, predelavo grozdja |
|
- zna predstaviti klet in ureditev kleti |
Klet |
- pozna procese v vinu po vrenju |
Vino |
14. SADJARSTVO |
|
Dijak |
|
- se seznani z delitvijo sadnih rastlin |
|
- se seznani s pojmi “vrsta”, “sorta” in “klon” |
|
- pozna zgradbo sadnih rastlin in funkcije posameznih delov |
Spoznavanje sadnih rastlin |
- zna razložiti generativno in vegetativno razmnoževanje |
Razmnoževanje sadnih rastlin |
- navede načine cepljenja |
|
- zna pojasniti razloge za posamezna opravila, kot so obdelava tal, gnojenje, rez, varstvo pred škodljivci in boleznijo, |
Oskrba nasada |
- se seznani z orodji in stroji, ki so potrebni v določeni tehnologiji |
|
- se seznani s fiziološko, tehnološko in užitno zrelostjo plodov |
|
- spozna postopke za določanje zrelosti plodov |
|
- zna predstaviti, v kakšnih razmerah shranjujemo sadje, da ostane čim dlje sveže |
Obiranje in skladiščenje sadja |
Vsebine |
Pojmi |
3. LETNIK |
|
RAZMERE ZA KMETOVANJE NEKOČ IN V PRIHODNOSTI |
zgodovina kmetijstva, razvoj kmetijstva |
NARAVNE DANOSTI ZA KMETIJSTVO |
vplivi dejavnikov okolja |
PREHRANA RASTLIN |
vpliv hranil na rastline |
UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
tehnika obdelave zemljišč |
RAZMNOŽEVANJE RASTLIN |
načini razmnoževanja, zunanje vrednotenje semena, dedna vrednost semena, metode žlahtnenja |
POVZROČITELJI POŠKODB NA RASTLINAH IN RAST. PRIDELKIH |
simptomi poškodb, povzročitelji poškodb |
LASTNOSTI, UČINKI IN POSTOPKI UPORABE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV |
formulacije fitofarmacevtskih sredstev, razdelitev fitofarmacevtskih sredstev, tehnika nanašanja |
ŽITA |
morfologija in biologija žit, tehnologija žit |
DRUGE POLJŠČINE |
osnovne morfološke in biološke lastnosti, agrotehnika pridelovanja |
TRAVNIŠTVO IN PAŠNIŠTVO |
vrste trav, metuljnic, tehnologija paše |
4. LETNIK |
|
ŽIVINOREJA |
biološke osnove živinoreje, prehrana domačih živali |
VRTNARSTVO |
načini vrtnarjenja, vzgoja sadik, ločevanje vrtnin |
VINOGRADNIŠTVO |
morfologija in biologija vinske trte, tehnologija vinske trte, kletarjenje |
SADJARSTVO |
delitev sadnih rastlin, tehnologija sadnega drevja, skladiščenje sadja |
KATALOG ZNANJ
Materialna znanja |
Funkcionalna znanja |
1. RAZMERE ZA KMETOVANJE NEKOČ IN DANES |
- Spozna naseljevanje ljudstva glede na naravne in družbene razmere |
- Naselitev Slovencev |
|
- Opuščanje obdelovalne zemlje v 14. in 15. stol. |
|
- Posledice načrtovanih sprememb |
|
2. NARAVNE DANOSTI ZA KMETIJSTVO |
|
- Dejavniki okolja |
- spozna klimatske razmere v Sloveniji |
|
- zna razložiti klimatske dejavnike |
- Tla |
- zna opisati nastajanje tal |
|
- razloži najpomembnejše lastnosti tal |
|
- zna pojasniti posledice onesnaževanja tal s težkimi kovinami |
3. PREHRANA RASTLIN |
|
- Pomen hranil za rastline in sestava rastlin |
- zna razložiti pomen posameznih hranil za rastline ter zakonitosti, ki so pomembne za količino pridelka |
- zakoni o prehrani rastlin |
|
- vrste in oblike hranil |
- spozna oblike hranil |
4. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
- Osnovna obdelava tal |
- zna določiti najprimernejši čas za obdelavo |
- Dopolnilna obdelava tal |
- zna razložiti namen osnovne ter dopolnilne obdelave tal |
- Osuševanje in namakanje tal |
- spozna možnosti in namakanja tal |
- Kolobar |
- zna utemeljiti potrebo po kolobarju |
|
- izdela različne vrste kolobarjev glede na tla, predposevke in usmerjenost kmetije |
5. RAZMNOŽEVANJE RASTLIN |
|
- Generativno razmnoževanje |
- zna razložiti generativno in vegetativno razmnoževanje |
- Vegetativno razmnoževanje |
|
- Seme |
- zna opredeliti zunanje in notranje lastnosti semena |
- Genska banka |
- zna pojasniti, kaj je genska banka in njen pomen |
6. POVZROČITELJI POŠKODB NA RASTLINAH |
|
- Pleveli |
- zna razložiti, kaj so pleveli in kako škodujejo rastlinam |
|
- pozna razdelitev plevelov |
- Glive |
- zna razložiti, kako se gostiteljska rastlina lahko druži z glivo |
- Virus |
- zna razložiti, kaj je virus in kateri so načini prenašanja |
- Bakterija |
- zna razložiti, kaj je bakterija |
- Žuželke |
- zna opisati poškodbe, ki jih povzročajo žuželke |
- Neživi povzročitelji poškodb |
- zna pojasniti, kaj so neživi povzročitelji poškodb |
7. LASTNOSTI, UČINKI IN POSTOPKI UPORABE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV |
- zna opisati formulacije fitofarmacevtskih sredstev |
- Razlikovanje fitofarmacevtskih sredstev |
- spozna pojme načina učinkovanja fitoformacevtskih sredstev |
|
- zna razložiti razdelitev sredstev za varstvo rastlin glede na uporabe |
- Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi |
- seznani se s strokovnim ravnanjem sredstev za varstvo rastlin |
- Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev |
- zna razložiti, kako nanašamo fitofarmacevtska sredstva in posledice nepravilne uporabe sredstev za varstvo rastlin |
- Biotično varstvo rastlin |
- zna pojasniti pomen biotičnega varstva |
8. ŽITA |
|
- Pšenica, ječmen, rž, oves, triticale |
- zna razložiti lastnosti žit in njihov pomen |
- Proso, ajda, koruza |
- opiše okvirno tehnologijo za posamezno vrsto žit |
9. OSTALE POLJŠČINE |
|
- Krompir, sladkorna pesa, sončnica, oljne križnice, buče, zrnate stročnice |
- spozna lastnosti poljščin krompirja, sladkorne pese, sončnice, oljnih križnic, buč, zrnatih stročnic |
|
- spozna tehnologijo posameznih poljščin |
10. TRAVNIŠTVO IN PAŠNIŠTVO |
|
- Trave |
- spozna gospodarski pomen trave, detelje |
- Detelje |
|
- Pridelovanje krme |
- spozna tehnologijo pridelovanja krme na travinju |
- Spravilo krme |
- zna razložiti načine spravila krme |
11. ŽIVINOREJA |
|
- Splošna živinoreja |
- razloži pomen delitve domačih živali na vrste in pasme |
- Prehrana domačih živali |
- razloži sestavo rastlin in živalskega telesa ter njegove potrebe po posameznih hranilih |
- Govedoreja |
- pove zoološko in pasemsko delitev goveda |
|
- razloži oskrbo goveda |
- Prašičereja |
- loči in našteje zoološko in pasemsko delitev prašičev |
|
- opiše fiziološke in anatomske značilnosti prašičev |
- Reja drobnice |
- opiše biološke značilnosti ovc in koz |
- Konjereja |
- opiše usmeritve v konjereji |
|
- opredeli pomen pasem glede na zrejni cilj |
12. VRTNARSTVO |
|
- Načini vrtnarjenja |
- zna razložiti načine vrtnarjenja |
- Vzgoja sadik |
- spozna tehnologije pri vzgoji sadik |
- Korenovke, čebulnice, plodovke, |
- pozna vse pomembnejše vrtnine |
- Solatnice, špinačnice, kapusnice, |
- spozna njene bistvene lastnosti |
- Stročnice, trajne vrtnine |
|
13. VINOGRADNIŠTVO |
|
- Spoznavanje sort vinske trte |
- spozna organe vinske trte |
|
- seznani se s sortami |
- Razmnoževanje vinske trte |
- zna našteti in opisati načine razmnoževanja vinske trte |
- Oskrba in varstvo nasadov |
- seznani se z oskrbo in varstvom vinske trte |
- Vinarstvo |
- pojasni pomen in naloge kletarstva |
|
- seznani se s kletjo in vinsko posodo |
14. SADJARSTVO |
|
- Spoznavanje sadnih rastlin |
- zna opisati sadne vrste |
|
- pozna funkcijo nadzemnih in podzemnih organov sadnih rastlin |
- Razmnoževanje sadnih rastlin |
- definira vegetativno in generativno razmnoževanje |
|
- spozna čas in načine cepljenja |
- Oskrba nasada |
- zna razložiti ukrepe, ki so potrebni pri oskrbi nasada |
- Obiranje in skladiščenje sadja |
- seznani se z organizacijo obiranja |
|
- seznani se kako lahko skladiščimo sadje |
Predmet kmetijstvo obsega 210 ur, in sicer:- v 3. letniku 105 ur
- v 4. letniku 105 ur
Predmet je vezan na znanje biologije in kemije iz osnovne šole in prvega letnika. Zaradi povezave različnih področij kmetijstva v enem predmetu in obsegu snovi je nujna uporaba različne strokovne literature in videomaterialov. Potrebna sta ustrezno opremljena učilnica in ustrezno šolsko posestvo z možnostjo za izvedbo dela pouka po posameznih problemskih sklopih. Vsebine lahko razširimo oz. krčimo glede na regijsko usmeritev in potrebe. V vsebine posameznih področij predmeta so vključene teme s področja mehanizacije in opreme; obravnavajo se v sklopu tehnologije pridelave oz. reje. Pomembna je kritična obravnava možnosti in tehnologij, tako da se ustvarijo temelji za bolj poglobljeno obravnavo na univerzi. Dijaku naj ostanejo odprte možnosti za iskanje gospodarskega pomena za ohranitev kulturne krajine, čim manjšo obremenitev okolja in najvišjo kakovost hrane in novih storitev kmetijstva.
Pri tem predmetu mora dijak izdelati seminarsko nalogo s temo, ki si jo izbere sam. V seminarski nalogi mora zajeti celotno tehnologijo panoge, ki jo bo obravnaval. Tehnologijo panoge bo moral spremljati na šolskem posestvu. Cilj seminarske naloge je pridobiti še dodatno znanje v okviru posameznih področij, ki ga v danem obsegu ur pri tem predmetu ni mogoče dobiti. Seminarsko nalogo mora izdelati v pisni obliki in jo nato tudi zagovarjati v razredu oziroma na samem prizorišču. Tako bodo tudi drugi dijaki razširili in poglobili svoje znanje.
Pouk naj bi potekal komunikativno oziroma z razpravo o dilemah, odprtih in spornih vprašanjih.
Za potek in izvedbo takega pouka je nujno potrebno imeti šolsko posestvo, na katerem so zastopane vse panoge kmetijstva s sodobnimi tehnologijami.
Predmet kmetijstvo se povezuje z:
Znanje pri predmetu kmetijstvo bo preverjeno na dva načina, in sicer:
Seminarsko nalogo bo moral dijak izdelati po normativu. Poleg tega bo moral opraviti še zagovor.