LABORATORIJSKE VAJE - RAČUNALNIŠTVO TER RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN OMREŽJA 

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

210 UR

Učni načrt za laboratorijske vaje (računalništvo ter računalniški sistemi in omrežja) je bil sprejet na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 29. 10. 1998.

 

 


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

a) Narava predmeta

b) Opis predmeta

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 Cilji predmeta

1.1 Splošni cilji predmeta

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

2. LETNIK

3. LETNIK

4. LETNIK

2 Standardi znanj

KATALOG ZNANJA

2. LETNIK

OPERACIJSKI SISTEM IN ZBIRNIKI

3. LETNIK

RAČUNALNIŠKA OMREŽJA

PROGRAMIRANJE

4. LETNIK

PROGRAMIRANJE

BAZE PODATKOV

VIZUALNO PROGRAMIRANJE

DINAMIČNE PODATKOVNE STRUKTURE

REKURZIJA

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 


I. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet laboratorijske vaje je namenjen utrjevanju znanja in pridobivanju spretnosti s področij, ki jih obravnavata strokovna predmeta računalništvo ter računalniški sistemi in omrežja. V okviru tega predmeta se dijaki naučijo samostojnega dela pri izdelavi seminarskih nalog.

a) Narava predmeta

Predmet laboratorijske vaje je eden izmed strokovnih predmetov, ki ga ponudijo tehniške gimnazije v kombinaciji z maturitetnim predmetom in drugim strokovnim predmetom. V okviru tega predmeta dijak poglobi praktična znanja, ki jih je pridobil pri strokovnih predmetih. Vsebina predmeta je odvisna od drugih strokovnih predmetov. Orodja, ki se uporabljajo za praktično izvedbo pouka, pa so prilagojena trenutnemu stanju na strokovnem področju.

b) Opis predmeta

Predmet se poučuje v drugem, tretjem in četrtem letniku tehniške gimnazije. V vseh treh letnikih sta mu namenjeni po dve uri tedensko. V drugem letniku je predmet namenjen podpori maturitetnemu predmetu. V tretjem in četrtem letniku so ure tega predmeta porazdeljene tako, da predmet podpira strokovne predmete. Pri laboratorijskih vajah naj dijaki praktično preizkusijo in utrdijo znanja, ki so jih pridobili pri strokovnih predmetih. Priporočljivo je, da vaje vodi učitelj, ki poučuje tudi strokovni predmet.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ 

1 Cilji predmeta

 

1.1 Splošni cilji predmeta

Dijaki in dijakinje:

1.2 Operativni cilji predmeta in/ali vsebine

 

2. LETNIK

Cilji

Vsebine

Pojmi

Povezave

uporaba, spretnosti

Operacijski sistem, ukazi operacijskega sistema, upravljanje operacijskega sistema, multimedia
  • operacijski sistem

  • datotečni sistem

  • datoteka, mapa

  • drevesna struktura

  • kopiranje, premikanje in brisanje datotek

  • zaganjanje aplikacij

  • sistemske nastavitve

  • multimedija

    • računalništvo

    uporaba, spretnosti

    Zbirnik, zgradba ukazne vrstice, uporaba zbirnika
  • ukaz zbirnika

  • operacijska koda

  • operand

  • naslavljanje

  • podmnožice ukazov zbirnika

    • računalništvo

    uporaba, spretnosti

    Sledenje algoritmu v zbirniku, prevajanje in povezovanje programa, nalaganje programa
  • diagram poteka

  • program v zbirniku

  • zbirnik

  • povezovalnik

  • nalagalnik

    • računalništvo

    uporaba

    Delovanje komunikacijskega omrežja, lokalno omrežje, globalno omrežje
  • lokalno računalniško omrežje

  • globalno računalniško omrežje

  • delovanje omrežja

  • prenos datotek

  • prenos sporočil

  • oddaljeni priklop na računalnik

  • upravljanje in nadzor

    • računalništvo

     


     3. LETNIK

    Cilji

    Vsebine

    Pojmi

    Povezave

    uporaba, spretnosti

    Zagon programskega paketa s prevajalnikom. Grafično okolje programskega paketa. Uporaba pomoči

  • programski paket

  • grafično okolje

  • meniji

  • bližnjice

  • pomoč

  • nastavitve delovnega okolja

    • računalništvo

    uporaba, spretnosti

    Pisanje algoritmov, pretvorba algoritmov v programe in narobe
  • algoritmi

  • programi

  • prevajanje

  • povezovanje

    • računalništvo

    uporaba, spretnosti

    Podprogrami, uporaba vgrajenih podprogramov, izdelava uporabniških podprogramov, pravila za posredovanje parametrov, izdelava in uporaba uporabniških knjižnic
  • podprogrami

  • klic podprograma

  • vračanje iz podprograma

  • parametri podprogramov

  • prenos parametrov po vrednosti

  • prenos parametrov po referenci

    • računalništvo

    uporaba, spretnosti

    Sestavljeni tipi podatkov
  • naštevni in intervalni podatkovni tipi

  • nizi

  • večdimenzijske tabele

  • zapisi

  • gnezdeni zapisi

    • računalništvo


     

    4. LETNIK

    Cilji

    Vsebine

    Pojmi

    Povezave

        uporaba, spretnosti

    Storitve interneta – aplikacijska plast
  • elektronska pošta

  • novice

  • svetovni splet

  • prenos datotek

  • oddaljeno prijavljanje

  • interaktivna komunikacija

    • računalniški sistemi in omrežja

    uporaba, spretnosti

    Svetovni splet in njegovo delovanje
  • format HTML, pravila

  • pomožna orodja

  • oblikovanje dokumenta

  • slike

  • povezave

  • tabele

  • okviri

  • dodajanje spletov java v spletno stran

    • računalniški sistemi in omrežja

    uporaba, spretnosti

    Tekstovne datoteke in datoteke zapisov
  • tekstovna datoteka

  • datoteka zapisov

  • zaporedni dostop do zapisov datoteke

  • naključni dostop do zapisov datoteke

  • napake pri delu z datotekami

    • računalništvo

    spretnosti V sodobnem orodju za delo z relacijskimi bazami podatkov dijaki vadijo izdelavo tabel
    • struktura tabele

    • polje in tip polja

    • lastnosti polj

    • domena vrednosti

    • primarni indeks

    • sekundarni indeks

    • vpogledne tabele

    • referencijalna integritet
    		poljubno področje (biologija, geografija, jeziki ...)
    spretnosti Grafični vmesnik (QBE) in ukazi SQL-a
    • enostavna poizvedba

    • pogoji poizvedbe in povezovanje pogojev

    • povezave med tabelami v poizvedbi

    • vgrajene funkcije in uporabniško definirane računske operacije

    • poizvedbe za dodajanje zapisov

    • poizvedbe za brisanje zapisov

    • poizvedbe za spreminjanje vrednosti zapisov
    		računalništvo
    spretnosti Standardni (grafični) uporabniški vmesniki za delo z bazami podatkov. Dijaki utrdijo znanje o standardni funkcionalni in estetski obliki grafičnih vmesnikov.
    • komponente za delo z bazami podatkov, ki so sestavni del izbranega orodja

    • uporabniško definirane komponente za delo s podatki
    		računalništvo
    spretnosti Izdelovanje in oblikovanje izpisov. Z izbranim orodjem se naučijo krmiliti izbiro in nastavitve tiskalnika.
    • enostavni izpisi

    • računska polja pri izpisu

    • grupe zapisov
    		računalništvo
    spretnosti Dokumentiranje aplikacije
    • dokumentiranje postopkov

    • dokumentiranje podatkov

    • dokumentiranje vhodno/ /izhodnih mask in poroči
    		računalništvo
    uporaba, spretnosti

    Sestava projekta

    Obrazci in gradniki ter njihove lastnosti

    Oblikovanje vmesnika

    Metode
    • projekt

    • obrazci in gradniki

    • lastnosti gradnikov

    • programska koda

    • izjeme

    • gradniki za delo z bazami podatkov
    		računalništvo in drugi predmeti (zgodovina, biologija ...)
    uporaba, spretnosti

    Dinamične podatkovne strukture

    Kazalčni tip

    Kazalec na spremenljivko

    Seznam

    Delo s seznamom

    Vrsta

    Delo z vrsto
    • definicija tipa, deklaracija spremenljivk

    • prirejanje vrednosti, izpis vrednosti

    • deklaracija

    • kreiranje in izpis seznama

    • vstavljanje in brisanje elementa iz seznama

    • deklaracija, FIFO, LIHO

    • kreiranje vrste

    • glava in rep vrste

    • vstavljanje elementa v vrsto

    • jemanje elementa iz vrste

    • robni pogoji
    		računalniški sistemi in omrežja
    uporaba

    Rekurzija

    Rekurzivni podprogrami

    Primerjava rekurzivnih in iterativnih podprogramov

    Pisanje enostavnih rekurzivnih podprogramov
    • rekurzija, iteracija

    • prednosti in slabosti rekurzivnih in iterativnih podprogramov

    • robni pogoji

    • izračun fakultete, Fibonaccijevo zaporedje, izpis podatkov v obratnem vrstnem redu
    		računalniški sistemi in omrežja



    2 Standardi znanj 

    Dijakinje in dijaki naj poznajo in znajo uporabiti predpisani operacijski sistem in izkoristiti njegove osnovne funkcije. Poznajo in znajo uporabiti računalniške sisteme in omrežja. Znajo uporabljati programski paket s predpisanim prevajalnikom in pisati uporabniške programčke. Pri pripravi projektnih ali seminarskih nalog si pomagajo tudi z osnovnimi storitvami interneta. Pridobijo si spretnosti pri izdelavi spletnih strani. Pridobijo si tudi spretnosti, potrebne pri uporabi zahtevnejših tehnik programiranja in delu z bazami podatkov.

     

    KATALOG ZNANJA 

    Opomba: V katalogu znanja so zajeta vsa znanja, ki se lahko uporabijo pri izdelavi seminarskih nalog. Če dijak/dijakinja uporabi določeno znanje, ga mora uporabiti v obsegu, ki je naveden..

     

    2. LETNIK

    OPERACIJSKI SISTEM IN ZBIRNIKI

    Dijakinja/dijak

  • izvaja osnovne operacije z datotekami v datotečnem sistemu,
  • obvladuje nastavitve operacijskega sistema in priključitev v lokalno omrežje,
  • pozna in razume pojme, povezane z ukazom v zbirniku,
  • zna napisati enostaven program v zbirniku, program prevesti, povezati in naložiti v računalnik,
  • obvlada orodja za iskanje napak v programu,
  • pozna in razume vključevanje računalnika v okolje,
  • pri izdelavi seminarske naloge uporabi programiranje v zbirniku.

     

    3. LETNIK

    RAČUNALNIŠKA OMREŽJA

    Dijakinja/dijak

  • uporablja računalniško omrežje za pridobivanje in izmenjavo informacij,

  • zna nastaviti potrebne parametre za pravilno delovanje računalniškega omrežja,

  • uporablja storitve elektronske pošte s potrebnimi nastavitvami,

  • obvladuje vključevanje in spremljanje novic,

  • prenaša datoteke in se priključuje na oddaljen računalnik.


    PROGRAMIRANJE

    Dijakinja/dijak

  • zna uporabljati programski paket s prevajalnikom,
  • obvlada grafično okolje programskega paketa in zna uporabljati pomoč,
  • uporablja osnovne podatkovne tipe in izvajati operacije,
  • uporablja okolje programskega paketa (vnos, prevajanje in izvajanje programa, testiranje programa),
  • zapiše algoritem na podlagi analize problema,
  • zna pretvoriti zapis algoritma v program in program dokumentirati,
  • pozna pomen in zgradbo podprogramov,
  • zna uporabiti vgrajene podprograme,
  • pozna razliko med parametri s prenosom po referenci in prenosom po vrednosti,
  • zna uporabiti ustrezno vrsto parametrov,
  • zna napisati svoj podprogram,
  • zna definirati in uporabljati uporabniško definirane tipe podatkov,
  • zna definirati in uporabljati večdimenzijske tabele.

     

    4. LETNIK

    PROGRAMIRANJE 

    Dijakinja/dijak

  • oblikuje dokument v formatu HTML, vanj vključuje tabele, okvire, slike in že izdelane programčke (applets),
  • definira datoteke,
  • zna priti do podatkov v datotekah,
  • vpisuje, bere in spreminja podatke v datotekah,
  • zna programsko obravnavati napake pri delu z datotekami.

     

    BAZE PODATKOV

    Dijakinja/dijak

  • zna izdelati tabelo s pomočjo sodobnega orodja za delo z relacijskimi bazami podatkov,
  • uporablja grafični vmesnik in ukaze SQL-a za realizacijo različnih poizvedb,
  • izdeluje in oblikuje izpise iz baze podatkov,
  • krmili nastavitev tiskalnika in izpis na tem tiskalniku,
  • dokumentira aplikacije, ki jih izdela.

     

    Vizualno programiranje

    Dijakinja/dijak

  • uporablja že narejene standardne gradnike projekta,
  • zna nastaviti gradnike in njihove lastnosti,
  • napiše programsko kodo za določen gradnik aplikacije,
  • oblikuje standardni uporabniški vmesnik,
  • zna programsko obravnavati osnovne dogodke (menijski ukazi, ukazi s tipkovnice, klik miške),
  • zna programsko obravnavati izjeme,
  • uporablja gradnike za delo z datotekami,
  • uporablja gradnike za delo s podatkovnimi bazami.

     

    Dinamične podatkovne strukture

    Dijakinja/dijak

  • definira kazalčni tip,
  • dela s spremenljivko kazalčnega tipa (prireditev, alokacija in sproščanje prostora),
  • zna definirati element seznama,
  • dodaja, briše in izpisuje elemente seznama,
  • pozna strategiji dodajanja in brisanja elementov iz vrste – prvi noter-prvi ven (FIFO) in sklada – zadnji noter-prvi ven (LIFO),
  • kreira vrsto, vstavlja in jemlje elemente iz vrste,
  • postavi robne pogoje.

     

    Rekurzija

    Dijakinja/dijak

  • pozna pojem rekurzije,
  • zna nastaviti robne pogoje,
  • napiše rekurzivne različice podprogramov za: izračun fakultete, izračun vrednosti elementa Fibonaccijevega zaporedja, izpis datoteke in seznama, štetje elementov seznama.

     

    III SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    Predmet navaja dijake na samostojno izdelavo projektov na podlagi virov, ki so dostopni predvsem prek računalniških omrežij. Z izbiro teme projektne naloge učitelj spodbuja dijake za delo v skupini. Pri predmetu laboratorijske vaje dijakinje in dijaki utrdijo in praktično preizkusijo znanja, ki so jih pridobili pri drugih dveh strokovnih predmetih. Svoje znanje lahko uporabijo za reševanje problemov na drugih področjih, pri tem se posvetujejo tudi z učitelji drugih predmetov. Pouk poteka v laboratoriju. V njem naj dijaki in dijakinje rešujejo zastavljen problem čim bolj samostojno. V okviru tega predmeta nove snovi ne bodo podane v obliki predavanj; učitelj naj svetuje posameznim dijakom in dijakinjam odvisno od njihove potrebe. Obravnava novih področij naj poteka v obliki delavnic. Učitelj naj dijake in dijakinje spodbuja pri raziskovalnih dejavnostih, predvsem na tehničnem področju.

    Pri vajah dijaki in dijakinje izdelajo tudi najmanj tri praktične izdelke v šolskem letu; pri nalogi sodeluje več dijakov, če je obsežnejša.

    Temeljna naloga učitelja pri predmetu je omogočiti dijakom in dijakinjam doseči zastavljene globalne cilje predmeta. Dijake in dijakinje seznanja z novostmi in usmeritvami v računalništvu, jim svetuje pri izbiri nalog, spremlja njihovo dejavnost in jih opozarja na nepravilnosti, jih motivira in spodbuja pri njihovem delu in analizira ter ocenjuje njihova prizadevanja. Dijakom in dijakinjam ne vsiljuje svojih lastnih zamisli in predlogov, ampak jih spodbuja pri iskanju izvirnih rešitev. Predlagane rešitve s predlagatelji analizira glede na individualne zmožnosti in opremo ter si prizadeva, da bi jih uspešno izvedli.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Pri predmetu dijak izdela vsaj tri seminarske naloge v enem šolskem letu (predvidoma po eno seminarsko nalogo v enem ocenjevalnem obdobju); te lahko zajemajo znanja različnih področij. Pri ocenjevanju praktičnih izdelkov ocenjujemo kakovost, izvirnost in obsežnost izdelka, uporabnost izdelka, primernost izbranih metod glede na problem, izvirnost uporabljene rešitve in kakovost predstavitve.