SKUPNE INFORMACIJE IN POJASNILA PO VRSTAH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

Pogoj za vpis v program, po katerem je izobraževanje organizirano dualno, je tudi sklenjena učna pogodba.

Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje (v nadaljevanju: srednje strokovno izobraževanje)

V program srednjega strokovnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal:

Srednje poklicno-tehniško izobraževanje (v nadaljevanju: poklicno tehniško izobraževanje)

V program poklicno-tehniškega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal program srednjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.

Poklicni tečaj 

Poklicni tečaj

Upošteva se učni uspeh iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika ter splošni uspeh od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa (zbrati je mogoče največ 80 točk).

Pri enakem številu točk imajo prednost kandidati z večjim številom točk iz seštevka ocen splošnega uspeha letnika in matematike ali tujega jezika.

Gimnazija

a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu osemletne osnovne šole:
- učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika), matematike in obveznega tujega jezika ter splošni učni uspeh v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
- uspeh pri skupinskem preverjanju znanja v osnovni šoli iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika) in matematike, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
- priznanja iz 8. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5 točk, skupaj največ 10 točk;

b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu devetletne osnovne šole:
- splošni učni uspeh 7., 8. in 9. razreda, učni uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena), matematike 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena) in obveznega tujega jezika 7., 8. in 9. razreda (učiteljeva ocena), pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
- ocena pri zaključnem preverjanju znanja iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) in matematike, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
- priznanja iz 9. razreda: zlato Vegovo, Cankarjevo, Stefanovo ali Preglovo priznanje, zlato priznanje za znanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega jezika in priznanje državnega prvaka Pilove Vesele šole šteje dodatnih 5 točk, skupaj največ 10 točk.

Maturitetni tečaj

Za kandidate, ki so končali programe srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega ali poklicno-tehniškega izobraževanja oziroma tretji letnik gimnazije in eno leto niso bili v izobraževalnem procesu, se upošteva splošni učni uspeh, ocena iz slovenščine, madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika, matematike in prvega tujega jezika, in sicer v prvem, drugem in tretjem letniku, pri čemer lahko kandidat skupno dobi največ 60 točk.

Kandidatom, ki so zaključili srednje poklicno izobraževanje po programu, katerega predmetnik v posameznem letniku ne vključuje matematike oziroma tujega jezika, se v postopku omejitve kot nadomestilo za to oceno upošteva oceno pri tem predmetu v zadnjem letniku, ko se po tem programu predmet še izvaja.

Za kandidate, ki bi se vpisovali z zaključeno osnovno šolo, se upošteva preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije, ki se opravlja iz petih predmetov (slovenščine, madžarščine ali italijanščine kot maternega maternega jezika, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov izmed maturitetnih predmetov), pri čemer kandidat lahko dobi največ 25 točk.
Nadaljnjih največ 5 točk prinaša splošni uspeh na preizkusu (izračunan kot povprečje vseh petih pozitivnih ocen, zaokroženo na najbližje celo število). Kandidat po uspešno opravljenem preizkusu znanja lahko dobi največ 30 točk. Če tak kandidat kandidira na šoli z omejitvijo vpisa v maturitetni tečaj, se mu točke podvojijo (dobi lahko največ 60 točk).

OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Če se obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja, navedeni pri posameznih programih (v splošnih delih), razlikujejo od navedenih v predmetnem katalogu znanja oziroma učnem načrtu ali izpitnem katalogu, velja navedba v splošnem delu programa. Prav tako so nične tiste opredelitve, zapisane v predmetnih katalogih znanja oziroma učnih načrtih in izpitnih katalogih, ki niso skladne s pravilnikoma o preverjanju in ocenjevanju znanja ali so predmet pravilnikov (kot npr. število ocen v ocenjevalnem obdobju, število listkov z izpitnimi vprašanji itd.).

Preverjanje in ocenjevanje znanja urejajo ustrezni pravilniki (glej vire in literaturo).

POGOJI ZA NAPREDOVANJE

V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov letnika in so opravili druge obveznosti po programu. Napredovanje iz 2. v 3. letnik v programu srednjega poklicnega izobraževanja z dualno organizacijo izobraževanja je pogojeno z opravljanjem vmesnega preizkusa, s katerim vajenec izkaže raven znanja in veščin, ki se jih je naučil med praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu. Vsebina in način vmesnega preizkusa je določena z izpitnim katalogom. Vmesne preizkuse organizirajo in izvedejo pristojne zbornice.

POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE

Srednjo izobrazbo si je možno pridobiti z opravljeno maturo, srednjo strokovno izobrazbo z opravljeno poklicno maturo, nižjo in srednjo poklicno izobrazbo pa z opravljenim zaključnim izpitom.

Zaključni izpit

Pri zaključnem izpitu se preverja jezikovno znanje, ki si ga je dijak oziroma vajenec pridobil pri pouku slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika), ter celovita praktična poklicna usposobljenost; dijak jo dokaže tako, da naredi izdelek ali opravi storitev. Hkrati mora pokazati, da zna uporabiti strokovno-teoretično znanje.

Zaključni izpit sestavljata teoretični in praktični del.

Zaključni izpit v programih nižjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:

a) teoretični del:

pisni in ustni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

b) praktični del:

izdelek oziroma storitev in zagovor.

Zaključni izpit v programih srednjega poklicnega izobraževanja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:

a) teoretični del:

ustni in pisni izpit iz slovenščine (madžarščine oziroma italijanščine kot maternega jezika);

ustni ali ustni in pisni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta;

b) praktični del:

izdelek oziroma storitev in zagovor.

Za kandidate, ki se izobražujejo po šolski organizaciji, šola izvede praviloma zaključni izpit v celoti. Zbornica lahko sodeluje tudi pri praktičnem delu zaključnega izpita v programih s šolsko organizacijo.

Za kandidate, ki se izobražujejo po dualni organizaciji, šola izvede teoretični del, pristojna zbornica pa praktični del zaključnega izpita.

Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter oblike ocenjevanja so določeni v izpitnih katalogih.

Poklicna matura

Po zakonu je poklicna matura oblika zaključnega izpita in državni izpit. Opravljajo jo kandidati, ki se izobražujejo po programih srednjega strokovnega izobraževanja, programih poklicno-tehniškega izobraževanja ter programih poklicnega tečaja. Opravljena poklicna matura je pogoj za dokončanje izobraževanja. Po končanem izobraževanju in z opravljeno poklicno maturo dijak pridobi srednjo strokovno izobrazbo.

S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega strokovnega, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja in usposobljenost za visokošolski študij.

Zakon o maturi tudi določa štiri predmete poklicne mature: opravlja se iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Predmeti skupnega dela poklicne mature so: slovenščina in temeljni strokovno-teoretični predmet. Na območjih, kjer živi italijanska narodna skupnost je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela poklicne mature namesto slovenščine italijanščina, na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino. Predmeti skupnega dela poklicne mature so obvezni za vse kandidate. Predmeti izbirnega dela poklicne mature so matematika ali tuji jezik ter izdelek, storitev, seminarska naloga z zagovorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine (skrajšano: četrti predmet poklicne mature).

Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter oblike ocenjevanja so določeni v predmetnih izpitnih katalogih.

Matura

Matura je končni izpit (zunanji izpit na državni ravni), s katerim se na gimnazijah pridobi srednja izobrazba. Maturo sestavljajo skupni (obvezni) in izbirni predmeti.
Obvezni maturitetni predmeti (materni jezik, tuji jezik in matematika) dajejo znanje, pomembno za študij na univerzi. Izpit iz tujega jezika in matematike lahko kandidat opravlja na osnovni ali višji zahtevnostni ravni.
Pri izbirnih maturitetnih predmetih si je mogoče pridobiti znanje, ki je pomembno za nadaljevanje posameznega univerzitetnega študija. Kandidat si ob upoštevanju pravil izbere dva izbirna predmeta, lahko pa tudi tretjega (šesti predmet pri maturi).

Znanje, ki se preverja pri zaključnem izpitu, ter oblike ocenjevanja so določeni v predmetnih izpitnih katalogih.

PREDMETNIK

V programih poklicnega, srednjega strokovnega ter poklicno-tehniškega izobraževanja predmetnik sestavljajo:

• splošnoizobraževalni predmeti,
• strokovno-teoretični predmeti,
• praktično izobraževanje in
• interesne dejavnosti.

Praktično izobraževanje v poklicnem izobraževanju (šolska organizacija) in strokovnem izobraževanju vključuje praktični pouk v šoli (v šolskih delavnicah oziroma specializiranih učilnicah ali na šolskih posestvih oziroma deloviščih), v nekaterih programih pa še delovno prakso.

Praktično izobraževanje z dualno organizacijo izobraževanja obsega praktični pouk v šoli ali medpodjetniškem centru in praktično izobraževanje pri delodajalcu.

Praktični pouk v šoli se izvaja po katalogu znanja, pri delodajalcu pa tako, kot je določeno v izpitnem katalogu.

V gimnazijskih programih predmetnik sestavljajo:

• obvezni predmeti,
• izbirni predmeti,
• izbirni strokovni predmeti (strokovna gimnazija),
• druge oblike samostojnega in skupinskega dela (umetniška gimnazija) in
• obvezne izbirne vsebine.

DELITVE DIJAKOV V SKUPINE TER SODELOVANJE SODELAVCEV

Pri vsakem programu je navedeno, pri koliko urah določenega predmeta v posameznem letniku se dijaki oziroma vajenci delijo v skupine ter koliko dijakov oziroma vajencev je lahko največ v skupini. Če je med izvajalci posameznih predmetov v določenem programu predviden tudi sodelavec (laborant, korepetitor), je zanj pri posameznem predmetu in letniku prikazano število letnih ur, pri katerih sodeluje pri pouku poleg učitelja.

V posameznih preglednicah je prikazan tudi način njegovega sodelovanja, in sicer lahko sodeluje pri določenih urah bodisi na oddelek bodisi na skupino ali tako na skupino kot na oddelek.

Delitve dijakov v skupine zaradi izvedbe vaj, upoštevajo ustrezne pravilnike o normativih in standardih, ki veljajo za gimnazije in šole, ki izvajajo programe za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (glej vire in literaturo).

INTERESNE DEJAVNOSTI V POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnikov izobraževalnih programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja ter poklicno-tehniškega izobraževanja. Čeprav je namen interesnih dejavnosti razbremeniti dijake oziroma vajence od šolskega pouka, pomenijo med drugim tudi enega od načinov za razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, na eni strani povezanega s cilji programov, ki jih izvaja posamezna šola, ter na drugi strani s spoznanji o socialnem okolju, v katerem šola deluje. Hkrati je z interesnimi dejavnostmi dijakom in vajencem omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena s programom, po katerem se izobražujejo, ter da spoznavajo svoje talente, jih razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma različnost. Z možnostjo proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos dijaka ali vajenca do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve.
Interesne dejavnosti se izvajajo kot vsebinski sklopi v čim bolj strnjeni obliki in ne kot razporejene ure v okviru urnika. Dijaki oziroma vajenci na podlagi programske ponudbe šole, ki je sestavni del letnega delovnega načrta šole, svobodno izbirajo med posameznimi ponujenimi dejavnostmi. Čeprav šole same z letnim delovnim načrtom opredelijo konkretne interesne dejavnosti, morajo pri tem obvezno načrtovati vsaj v predpisanem minimalnem obsegu tiste vsebine, ki so določene v okviru tako imenovanega “obveznega enotnega dela” v posameznih vrstah programov.
Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak oziroma vajenec lahko izbira sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski program.

• vsebine, obvezne za vse dijake ter
• vsebine, povezane z dijakovo prosto izbiro.