LIKOVNO SNOVANJE

UČNI NAČRT - IZBIRNI PREDMET                                

 

SPLOŠNA GIMNAZIJA

STROKOVNA GIMNAZIJA

210 ur

Sprejeto na 26. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 18. 3. 1999.

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1. Cilji predmeta

1. 1. Splošni cilji predmeta

1. 2. Operativni cilji predmeta

 2. Standardi znanj

 III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

1. Didaktična navodila

2. Medpredmetne povezave

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

1. Vrednotenje in ocenjevanje likovnih del

2. Povzetek dosežkov

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Likovno snovanje je izbirni predmet v 2., 3. in 4. letniku splošnih in strokovnih gimnazij. Namenjen je širšemu krogu srednješolcev. Vsebine so nadgrajene, širše in zahtevnejše zasnovane. Predstavljajo nadgradnjo snovi, ki so jo dijaki usvojili v prvem letniku pri obveznem predmetu likovna umetnost – likovno snovanje. Predmetu je namenjenih 210 ur in se izvaja v drugem, tretjem in četrtem letniku in je za dijake, ki ga izberejo, obvezen.

Predmet temelji na risanju in slikanju, tema dvema temeljnima področjema pa se v vsakem od treh letnikov dodajajo druga oblikovalna področja tako, da je usmerjen:

Risanje in slikanje kot osrednji oblikovalni področji tvorita jedro likovnega jezika, z njima se širi likovna infrastruktura, raziskujejo značilnosti, možnosti in omejitve pri likovnem prakticiranju. V vsakem letniku jima je namenjeno po 30 ur. Ostala, v posameznih letnikih poudarjena oblikovalna področja, zavzemajo po 40 ur. Ob izvajanju likovnih nalog na različnih oblikovalnih področjih dijaki spoznavajo in doživljajo likovne probleme, zavestno in kritično analizirajo likovna dela (lastna in umetniška), eksperimentirajo z zahtevnejšimi in novimi načini oblikovanja in s tem usvajajo vse možne načine vizualnega komuniciranja.

Dijaki kontinuirano nadgrajujejo likovno znanje in spretnosti razširjenih vsebin likovnih oblikovalnih področjih. Usposabljajo se za doživljanje lepote v naravi in umetninah, za vrednotenje uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju. S tem se navajajo na vrednotenje likovne dediščine in se pripravljajo za sodelovanje v kulturnem in umetniškem življenju svojega okolja.

Na šolskih razstavah dijaki z lastnim likovnim delom vstopajo v javni prostor, v množico konkurenčnih likovnih predlogov. Ob izgrajevanju osebnih kriterijev se navajajo na tolerantno kritičnost z metodo dialoga.

Pomembni cilji predmeta so razširjanje razumevanja likovnosti v vsakdanjem življenju, njenem vrednotenju, razvijanju zmožnosti inoviranja, likovnem odločanju in izbiranju, oblikovanju novih likovnih rešitev ter projektnem delu.

Dejavnosti izbirnega predmeta so izbrane glede na splošno likovno zmožnost srednješolcev. Izhajajo iz stopnje razvoja mladostnikovih mentalnih in motoričnih funkcij, upoštevane pa so tudi posebnosti individualnega razvoja, kot so razvijanje zmožnosti opazovanja, predstavljivosti, domišljije, likovnega mišljenja in vizualnega spomina ter ustvarjalnosti, ki spodbuja razvoj splošne ustvarjalnosti.

Pridobljena znanja lahko dijaki uporabijo kot kvalitetno osnovo za nadaljevanje študija.


II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1. CILJI PREDMETA

 

1. 1. Splošni cilji predmeta

1. 2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

V drugem letniku zajema pouk izbirnega predmeta likovno snovanje nadgradnjo spoznanj in reševanje likovnih problemov prvega letnika iz področij risanja, slikanja, prostorskega oblikovanja in grafike. Delo v vzgojno izobraževalnem procesu je namenjeno osvobajanju likovnih zmožnosti dijaka in razvoju vse večje kreativnosti.

 

CILJI PREDMETA

I. Informativni cilji: cilji, ki določajo vsebino likovnih problemov.

II. Formativni cilji: cilji, ki določajo strategijo reševanja likovnih problemov.

III. Estetski, emocionalni in socialni cilji: cilji, ki določajo ravni estetskega doživljanja, razvoj ustvarjalnosti, čustvene razgibanosti, odnos do soljudi in okolja.

2. LETNIK (70 ur)

I.

 

II.

III.

1. RISANJE

- risba kot izhodišče pri likovnem oblikovanju,

-  linija kot konstrukcijski element risbe,

-  kompozicijska načela v risbi in format risbe,

-  principi perspektivičnega risanja (centralna perspektiva),

-  risarski materiali in orodja  risarske tehnike in vrste risb.

Dijaki:

-  sestavijo preprosto kompozicijo iz geometrijskih teles in organskih oblik,

-  s sproščeno izrazno črto rišejo risbe z upoštevanjem osnov kompozicije,

-  rišejo kroki figure in pazijo na ravnovesje med svetlimi in temnimi površinami,

-  konstrukcijsko rišejo oblečeno sedečo figuro v prostoru.

Dijaki:

- razvijajo zmožnosti načrtovanja lastnih idej,

- se navajajo na dosledno izvajanje risarske naloge,

- pridobivajo zmožnost odkrivanja osebnega risarskega rokopisa.

 

2. SLIKANJE

-  slika in njena gradnja,

-  barvni krog in barvno telo,

-  tonsko slikanje,

-  valerske ubranosti     (svetla, srednja, temna).

Dijaki:

- analizirajo razmerja med tonskimi vrednostmi na posameznih umetninah,

- v likovnih delih določijo pomene tonskih ubranosti,

-  izdelajo monokromno tonsko kompozicijo večjega formata (lepljenka),

-  prostorsko slikajo motiv z izrazitim svetlenjem in temnenjem barv. 

Dijaki:

- razvijajo občutek za stopnjevanje tonov,

-  razvijajo zmožnosti samostojnega določanja in uporabe valerskih ključev,

-  navajajo se na obvladanje slikovnega polja večjih dimenzij.

3. PROSTOR-SKO OBLIKO-VANJE

-  elementi bivalnega prostora (enostaven in sestavljen prostor),

-  funkcija arhitektonskih oblik v okolju,

-  funkcija arhitektonskih elementov,

-  sodobni gradbeni materiali in njihove oblikotvorne možnosti,

-  ureditev lastnega in skupnega okolja,

-  urbani in ruralni prostor,

-  stavbna dediščina, njena zaščita in vrednote (etnološki, zgodovinski, urbanistični spomeniki, starine),

-  kulturna krajina (naravni spomeniki in njihova zaščita),

-  scenski prostor (ploskovni, polplastični in plastični scenski elementi, odrska luč, barva).

Dijaki:

-  oblikujejo skico in maketo enostavnih in sestavljenih prostorskih tvorb s poudarkom na funkcionalnosti prostorske oblike,

-  oblikujejo maketo estetske mestne ali vaške arhitekturne tvorbe,

-  izdelajo maketo problematičnih prostorskih zasnov ter jih humanizirajo s svojimi prostorskimi posegi,

-  načrtujejo preureditve stanovanjskega ali šolskega prostora,

-  oblikujejo scenski prostor (od zamisli, skice, makete do realizacije).

 

Dijaki:

- razvijajo smisel za oblikovanje arhitektonskih elementov v skladne celote,

-  krepijo zavest o vrednosti kulturne dediščine in posebnosti kulturne krajine,

-  se navajajo na vrednotenje lastnega in skupnega okolja,

-  si privzgajajo čut za kvalitete oblikovanega prostora,

- razvijajo občutek za estetsko in funkcionalno oblikovan scenski prostor.

4. GRAFIKA

-  grafika in njen pomen,

-  grafične zvrsti (umetniška in industrijska),

-  umetniška grafična dejavnost: osnutek, pripravljalna risba, matrica, odtis, originalna grafika, reprodukcija, avtoriziranje; vrste tiskov in tehnike ter njihovi tehnični postopki,

-  soodvisnost grafične tehnike in likovnega izraza.

Dijaki:

- odtisnejo barvno grafiko s pomočjo pomičnih šablon v čistih barvah,

- napravijo enobarvni linorez večjega formata brez podrobnosti in ga ročno odtisnejo,

-  izdelajo barvno slikarsko monotipijo s poudarjenimi fakturami (sledmi slikarskih orodij),

-   idelajo grafični list s pomočjo materialov z zanimivimi površinami.

Dijaki:

-  se navajajo na odkrivanje sporočilnosti grafičnih oblikovalnih elementov,

-  si privzgajajo odnos do umetniške vrednosti originalne grafike,

-   dosledneje razvijajo občutek za ravnanje z grafičnimi materiali in orodji,

-   z izvirno uporabo materialov nadgrajujejo individualne kreativne zmožnosti.


V tretjem letniku pouka pri izbirnem predmetu dijaki nadgrajujejo usvajanje likovno besednega in praktičnega jezika na področju risanja, slikanja ter plastičnega oblikovanja. Likovno teoretične probleme usvajajo na temelju samostojnejšega raziskovanja, likovno izražanje pa na svobodnem oblikovanju idej.

 

CILJI PREDMETA

I. Informativni cilji: cilji, ki določajo vsebino likovnih problemov.

II. Formativni cilji: cilji, ki določajo strategijo reševanja likovnih problemov.

III. Estetski, emocionalni in socialni cilji: cilji, ki določajo ravni estetskega doživljanja, razvoj ustvarjalnosti, čustvene razgibanosti, odnos do soljudi in okolja.

3. LETNIK (70 ur)

I.

 

II.

III.

1. RISANJE

-  linearna in svetlostna obdelava površin,

-  svetloba, senca, nasebna in vržena senca,

-  tonske vrednosti,

-   principi risanja  navideznega likovnega prostora (prostorski ključi),

-   izrazne možnosti risarskih materialov in orodij,

-   proporc figure in glave.

Dijaki:

-  ob opazovanju narišejo preproste prostorske forme in upoštevajo zakonitosti svetlobe in sence, nasebne in vržene sence,

-   ob neposrednem opazovanju narišejo poenostavljen kiparski model glave v naravni velikosti,

-   rišejo figuro v prostoru,

-   upodabljajo likovni prostor po domišljiji z upoštevanjem prostorskih ključev.

 

Dijaki:

-  se navajajo na vztrajnost in doslednost pri gradnji risbe,

-   krepijo občutljivost za tonske vrednosti,

-   razvijajo zmožnost za razumevanje zgodovinskega razvoja načinov prikazovanja navideznega risarskega prostora.

2. SLIKANJE

-  koloristično slikanje (modulacija),

-  barvna kompozicija,

-  izrazna vrednost barve,

-  simbolna vrednost barve,

 

Dijaki:

-  naslikajo barvno kompozicijo,

-   slikajo motiv po opazovanju z   uporabo toplo/hladnega načina,

-   analizirajo občutje, doživetje glede na izrazno vrednost barve in barvno simboliko,

-  izberejo motiv in ga naslikajo skladno s spoznanji analize.

Dijaki:

-  si privzgajajo občutek za barvno komponiranje,

-  se navajajo na upoštevanje modulacijskih principov,

-  razvijajo interes za izrazno in simbolno vrednost barve,

-  razvijajo barvno domišljijo.

3. PLASTIČNO OBLIKOVA-NJE

-  organiziranost trodimenzionalnega kiparskega prostora,

-  pozitivna in negativna plastična forma,

-  kip in oblika, proporc, kompozicija, ravnovesje, površina, kontrast, svetloba, senca,

-  kip in ambient (instalacije),

-  figuralna in nefiguralna plastika,

-  glava in portret v kiparstvu,

-   figura v kiparstvu,

-   možnosti in omejitve kiparskih materialov,

-  kip in barva,

-  votla plastika (keramika) – funkcija in oblika, tehnološki postopki.

Dijaki:

-  analizirajo oblikovan prostor,

-  poročajo o lastnem občutenju in razumevanju prostora,

-   oblikujejo geometrijska telesa in jih sestavijo v prepoznavne plastične forme,

-  oblikujejo figuro na osnovi geometrijskih teles,

-  izdelajo malo plastiko razgibane figure po neposrednem opazovanju,

-  izdelajo nizek relief malega formata,

-  oblikujejo ambientalno plastiko,

-   oblikujejo votlo plastiko z različnimi pristopi (ročno oblikovanje, vrtenje, vlivanje; krasitev, barvanje, glaziranje),

-   oblikujejo montažno plastiko.

Dijaki:

-  razvijajo lastna občutja v odnosu do oblikovanega prostora,

-  pridobivajo smisel za interpretacijo oblikovalnih načel in postopkov,

-  razvijajo plastično občutljivost in prostorske predstave,

-  razvijajo ročne spretnosti,

-  razvijajo občutek za materialnost kiparskih površin,

-  navajajo se na vrednotenje figuralnih in nefiguralnih kiparskih oblik,

-   krepijo zavest o pomembnosti referenčnega prostora.

V četrtem letniku pri pouku izbirnega predmeta likovno snovanje dijaki zavestno dograjujejo znanje o oblikovnih prvinah ter ga vedno bolj samostojno in izvirno uporabljajo. Pri izvajanju likovnih nalog se poudarja povezava pridobljenih spoznanj in spretnosti izvedb na vseh oblikovalnih področjih.

 

CILJI PREDMETA

I. Informativni cilji: cilji, ki določajo vsebino likovnih problemov.

II. Formativni cilji: cilji, ki določajo strategijo reševanja likovnih problemov.

III. Estetski, emocionalni in socialni cilji: cilji, ki določajo ravni estetskega doživljanja, razvoj ustvarjalnosti, čustvene razgibanosti, odnos do soljudi in okolja.

4. LETNIK (70 ur)

I.

 

II.

III.

1. RISANJE

- risarska oblikovalna strategija in realizacija,

- študijsko risanje,

- risarski izrazni načini: konturna risba, konstrukcijska risba,…,

- vloga barve v risbi,

- vloga risbe v sliki, kipu in arhitekturi,

- računalniška risba in grafika,

- pravila proporca – zlati rez,

- risba in risarski motivi,

- risba kot originalno likovno delo.

Dijaki:

- rišejo predmetno kompozicijo ob neposrednem opazovanju z obrisno linijo,

- organizirajo risbo po pravilih zlatega reza,

- rišejo risbo z barvno linijo,

- rišejo risbo po lastni oblikovalni strategiji,

- rišejo risbo s sodobnimi risarskimi pripomočki (računalnik).

Dijaki:

- razvijajo zmožnost samostojnega odkrivanja oblikovalnih možnosti,

- se navajajo na kritično vrednotenje risb,

- pridobivajo zmožnost povezovanja svobodnega risarskega izražanja s pravili in kompozicijskimi načeli,

- se navajajo na doslednost in vztrajnost pri izvajanju samostojnih risarskih nalog.

2. SLIKANJE

- ploskovna uporaba barve,

- barva in oblika,

- barvna moč,

- materialnost barve.

Dijaki:

- naslikajo nepredmetno kompozicijo s ploskovno uporabo barve,

- iz barvnih ploskev izrezujejo jasne oblike in jih sestavijo v slikarsko kompozicijo,

- naslikajo sliko po načelih kvantitetnega barvnega kontrasta,

- naslikajo sliko z upoštevanjem barvnih površin in materialnosti nanosov.

Dijaki:

- se navajajo na doslednost pri izvajanju zahtevnejših slikarskih tehnik,

- razvijajo domišljijo za barvno in oblikovno kombinatoriko,

- bogatijo občutek za barvno moč,

- si privzgajajo estetski čut za slikarske vrednote.

3. VIZUALNE   KOMUNIKA-CIJE, INDU-STRIJSKO IN MODNO OBLI-KOVANJE

- načini sodobnega vizualnega komuniciranja,

-  pomen in vloga vizualnih medijev (televizija, film, fotografija, video, …),

-  teoretske osnove grafičnega oblikovanja,

-  učinkovitost kombiniranja besednega in vizualnega komuniciranja,

-  industrijsko oblikovanje,

- modno oblikovanje,

-  vizualna komunikacija kot masovni pojav in vpliv na urejenost okolja,

- likovna vsebina oblikovanja vizualnih sporočil (plakat, knjižna oprema, embalaža, zaščitni znak, celostna podoba,…),

-  različne možnosti računalniške in video animacije.

Dijaki:

- analizirajo naloge vizualnih komunikacij,

- oblikujejo znak in ga s pomočjo računalnika aplicirajo,

- oblikujejo estetsko vizualno sporočilo (idejna zasnova, načrtovanje izvedbe, svoboden izbor likovne tehnike),

- izvedejo oblikovalski projekt z določeno temo in medijem,

-  oblikujejo prototip uporabnega predmeta,

-  oblikujejo osnutke oblačil.

 

Dijaki:

- razvijajo zmožnost oblikovalskega raziskovanja,

- razvijajo odgovornost do lastnega oblikovalskega dela,

- razvijajo kritičen odnos do vloge vizualnih komunikacij v družbenem prostoru,

-  se navajajo na opredeljevanje aktualnih pojavov medijske umetnosti,

-  razvijajo smisel za kreativno vizualno interpretacijo,

- si privzgajajo čut za lastne zamisli z ustreznimi grafičnimi izrazili.

1.      DRUGA OBLIKOVALNA PODROČJA

-  povezovanje in kombiniranje različnih oblikovalnih področij, oblikovalnih načel in izraznih sredstev.

 

Dijaki:

- izvedejo oblikovalski projekt.

 

Dijaki:

- razvijajo likovno domišljijo in likovno kreativnost,

-  se navajajo na samostojnost.


2.  STANDARDI ZNANJ

Dijak:

 

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

1. Didaktična navodila
Struktura učnega načrta za izbirni predmet je pripravljena po letnikih in vsebuje smiselno sintezo izbranih oblikovalnih področij, ki dijakom omogočajo vstop v višjo raven likovne percepcije in analitičen vpogled v likovno mišljenje. To omogoča razvoj kvalitativnih in kvantitativnih likovnih in kreativnih faktorjev ter razvoj višjih kognitivnih funkcij: zmožnost analiziranja, sintetiziranja in kritičnega vrednotenja. Dve učni uri tedensko, namenjeni temu predmetu, se izvajata v neprekinjeni učni enoti, zato je potrebno temu prilagoditi organizacijo vzgojno izobraževalnega procesa. Dijake vodimo od natančnega opazovanja, spoznavanja mehanizmov prikazovanja navideznega prostora, preko optičnega realizma v konstrukcijsko risbo, iz nje pa zopet v osebno in izrazno likovno delo, ki so ga dijaki sposobni vedno bolj samostojno načrtovati. Ploskovno barvno izražanje in risarska oblikovna jasnost sta cilja procesa, ki naj bi ga dijaki po treh letih aktivnega sodelovanja dosegli pri izbirnem predmetu likovno snovanje. Različni koncepti likovnih prostorov, ki jih dijaki spoznajo, realizirajo in podoživijo in so jih zmožni pojasniti in nadzirati, prinašajo tisto kognitivno gibkost in doživljajsko bogastvo, ki sta predpogoj sleherni kreativnosti.

Vzgojno izobraževalni proces likovnega snovanja zajema obrazložitev likovnega problema in praktično izvedbo likovne naloge.

Vsaka likovna naloga zahteva jasno definicijo problema, faza snovanja mora biti intenzivno diferencirana in individualizirana, v zaključku pa sinteza nujno zahteva posplošitev izkušnje. Od zasnove likovne naloge je odvisno, kdaj in kako likovni pedagogi umestijo likovni problem v strukturo učne enote.

Pri likovnem izražanju razvijamo naloge od (navidezno) prostorskih k ploskovitim formulacijam, ki zahtevajo čedalje večjo sintezo likovnega znanja, izbiranja in abstrahiranja. Pri določanju likovne naloge oziroma definiranju likovnega problema učitelj svojo vodilno vlogo postopoma prepušča dijaku, ki v zadnjem letniku    doseže

visoko stopnjo samostojnosti. Učni načrt ne predpisuje likovnih tehnik in motivov. Izbira je prepuščena likovnemu pedagogu, kar omogoča kreativen pristop k reševanju likovnih nalog.

Predmet likovno snovanje se poučuje v risalnici. Šola uredi prostor za razstave, kjer dijaki predstavljajo uspela likovna dela skozi vse šolsko leto. Dijaki pod učiteljevim vodstvom pripravljajo razstave, dejavnost in dosežke predstavijo v šolskem glasilu, ki ga sami likovno urejajo.

2. Medpredmetne povezave
Likovno snovanje je kompleksen predmet, v katerem se združujejo znanja vseh predmetnih področij, obratno pa nudi znanje, ki ga je moč produktivno uporabiti v vsakem predmetnem področju posebej. Naštejmo le nekaj najbolj očitnih povezav:

Slovenski jezik: navajanje na strokovno ustrezno izrazoslovje, podobnosti in razlike med likovnim in verbalnim jezikom, sintakso, semantiko.

Tuji jeziki: prevajanje temeljnih strokovnih izrazov, uporaba tujih virov in strokovne literature.

Matematika: številčna razmerja pri proporcu, geometrijske osnove likovnega komponiranja, osnove opisne geometrije.

Kemija in fizika: zgradba in značilnosti likovnih materialov, fizikalne in kemijske osnove likovnih tehnik.

Biologija: zgradba teles, fiziološke osnove zaznavanja prostora.

Filozofija: pojem lepega v estetiki.

Sociologija: družba in umetnost.

Psihologija: psihologija zaznavanja, barv, ustvarjalnosti.

Glasba: vsebinska primerjava strokovnega besedišča, sinonimov.

Umetnostna zgodovina: povezava med zgodovinskimi obdobji in pripadajočimi likovnimi formami.

Zgodovina in geografija: časovno-prostorska umestitev najpomembnejših umetnostnih spomenikov in avtorjev.

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

1. Vrednotenje in ocenjevanje likovnih del
Likovno vrednotenje je verbalna metoda pri likovnem snovanju, kjer dijak na osnovi oblikovanih kriterijev, izhajajočih iz likovne naloge, ugotavljajo skladnost med likovno vsebino in likovnim motivom, med likovno nalogo in likovnimi izrazili, dosledno izvedbo likovne tehnike ter izvirnost in doslednost rešitve likovnega problema. Dijaki vrednotijo lastna dela in dela sošolcev. Kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma za izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakovo emocionalno, socialno, motivacijsko, estetsko in intelektualno komponento. Učitelj ob realizaciji doseženih ciljev dijake usmerja k virom osebnih (likovno) kreativnih potencialov. Pri ocenjevanju likovnih del dijak sodeluje in argumentirano zagovarja lastno likovno delo. Vrednotenje in zapis ocene se izvaja po vsaki opravljeni likovni nalogi, ter na koncu leta ob zapisu zaključne ocene.

2.  Povzetek dosežkov
Z usvojenim likovno-teoretičnim znanjem, ki je podprto z likovno ustvarjalnostjo, se pri dijakih bogatijo likovno-izrazne in oblikovno-estetske sposobnosti. Pri sproščenem likovnem izražanju dijaki krepijo likovne spretnosti, kot so motorične spretnosti (senzibilnosti) in občutljivosti (senzitivnosti), sposobnost estetskega oblikovanja (izražanja) in likovnega mišljenja. Ravnovesje med likovnim in verbalnim izražanjem omogoča enakomeren razvoj opazovanja, predstavljivosti, likovnega spomina, čustev, domišljije in ročnih spretnosti. Ob vrednotenju lastnih in umetniških del dijaki nadgrajujejo izkušnje ter krepijo zavest o pomembnosti poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja. Navajajo se na kritično presojanje sodobne likovne umetnosti, ureditve okolja in industrijsko oblikovanih predmetov.