1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA

CILJI	VSEBINE	POJMI	POVEZAVE
PREDMET IN METODE PSIHOLOGIJE 15 ur
Opredeli pojem psihologija in pojem duševnost; razčleni duševne pojave (procese, lastnosti in stanja).	Opredelitev psihologije	psihologija; duševnost, duševni pojavi (procesi, lastnosti, stanja)	filozofija, sociologija, pedagogika, biologija
Razmeji psihologijo od drugih znanosti.		naravoslovne, družboslovne in humanistične znanosti
Opredeli in razlikuje pojme: doživljanje, obnašanje, osebnost; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave.	Predmet in cilji psihologije	doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost	motivacija (nezavedni motivi); osebnost (teorije osebnosti).
Navede in pojasni glavne cilje proučevanja duševnosti.		opisovanje, razlaga, napoved, spreminjanje
Razlikuje med pridobivanjem in uporabo psiholoških spoznanj.	*Psihološke panoge*	psihološke panoge (discipline)	metode psihologije, učenje, osebnostna
Opredeli in razlikuje glavne psihološke panoge.		teoretske in uporabne panoge	zrelost in motnje sociologija,
Opredeli poklic psihologa in ga razlikuje od podobnih poklicev (psihiater, pedagog). Oceni pomen poznavanja psihologije za razumevanje sebe in drugih.			biologija
Razlikuje med znanstvenim in neznanstvenim pojmovanjem duševnosti.	Razvoj psihologije		filozofija
Opiše začetke znanstvene psihologije. Razčleni in primerja glavne smeri v psihologiji.		psihoanaliza, behaviorizem, kognitivna psihologija, humanistična psihologija
Opiše začetke znanstvene psihologije v Sloveniji.		Psihologija v Sloveniji
Opredeli in s konkretnimi primeri ponazori opazovanje in spraševanje, ekstraspekcijo in introspekcijo.	Metode psihologije	opazovanje, spraševanje; introspekcija, ekstraspekcija	osebnost (sposobnosti, osebnostne lastnosti); posameznik in družba (stališča,
Opiše psihološki test in ga razlikuje od drugih testov. Oceni pomanjkljivosti vsakdanjega opazovanja in časopisnih testov. Kritično presodi uporabo psiholoških testov (npr. omejitve in etični vidiki testiranja). Opiše intervju, anketo, vprašalnik in sociometrično tehniko ter oceni njihovo uporabnost; razlikuje zbiranje in obdelavo podatkov.		test intervju, anketa, vprašalnik; sociometrična tehnika	prepričanja, panoge psihologije;. drugi družbeni predmeti (npr. sociološke vsebine); matematika
Opiše metodo eksperimenta in navede konkreten primer. Presodi prednosti in pomanjkljivosti eksperimenta.		eksperiment
Opredeli in na primerih pojasni razlagalne metod.		definicija, klasifikacija, interpretacija
Opredeli pojma populacija in vzorec (na konkretnem primeru); razloži reprezentativnost vzorca; pojasni normalno distribucijo; prikaže podatke; rangira podatke, izračuna odstotke, aritmetično sredino in modus; razlikuje in primerja srednje vrednosti in pojasni razpršenost. Pojasni pojem korelacije in ga ilustrira na zgledu	*Zbiranje in statistična obdelava podatkov*	populacija, vzorec; histogram, poligon; normalna distribucija; odstotki, proporci, aritmetična sredina, mediana, modus, razpršenost, korelacija	matematika (matematične osnove statistike - pojem povprečja)
TEMELJI DUŠEVNEGA DELOVANJA 5 ur
Opredeli in razloži pojem dednosti; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti (raziskave dvojčkov).	Organska podlaga duševnosti in dednosti	dednost	Osebnost (razvoj osebnosti, osebnostne poteze), sposobnosti
Opiše sestavo in pojasni delovanje živčnega sistema.		živčni sistem: centralno živčevje (možgani), periferno in avtonomno živčevje	Biologija (somatologija in genetika)
Opiše sestavo in pojasni delovanje nevrona (živčni prenos), funkcijo možganske skorje, hemisferno specializacijo.		nevroni, živčni prenos; možganska skorja, hemisferna specializacija; vzburjenost možganske skorje
Pojasni pojem okolja; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika.	Okolje	naravno in socialno	osebnost (razvoj osebnosti); učenje; posameznik v družbenem okolju biologija z ekologijo, sociologija
Pojasni pojem samodejavnosti. Presodi pomen samodejavnosti (odločitev) v življenju posameznika. Razloži in s primerom ponazori interakcijo med temeljnimi dejavniki.	Samodejavnost	samodejavnost; odločanje interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo	osebnost (razvoj); zavestna motivacija (volja), učenje filozofija
Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov.
Opiše in na zgledu pojasni proces odločanja.		faze odločanja (zamisel, namera, odločitev, izvedba)
ČUSTVA 11 ur
Opredeli pojem čustvo, razlikuje doživljanje in izražanje čustev, razčleni in na primerih pojasni funkcije čustvovanja; presodi pomen čustev za človekovo življenje.	Čustva in njihov pomen	Čustvo - emocija, doživljanje in izražanje, funkcije (vrednostna, prilagoditvena, usmerjevalna, obrambna ...)	možganski centri, spoznavanje, temperament biologija (vegetativno živčevje)
Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori z zgledi; opiše in razlikuje osnovna čustva; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje).	Značilnosti in vrste čustev	vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta; strah, jeza, veselje, žalost, ljubezen; enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost; afekti, razpoloženja	spoznavanje (zaznava, učenje, motivacija, socialno vedenje); posameznik in družbeno okolje (stališča, vrednote, predsodki); struktura osebnosti; temperament; tipologije
Prepoznava izražanje osnovnih čustev. Presodi pomen izražanja čustev v medosebnem sporazumevanju.	Izražanje in zaznavanje čustev, fiziološke spremembe pri čustvovanju	obrazni izrazi, telesna drža in kretnje; glasovne spremembe	temperament; posameznik v družbenem okolju; učinki množičnih medijev; motnje osebnosti in psihosomatska obolenja;
Navede in razloži fiziološke spremembe pri čustvovanju. Pojasni nevrološke osnove čustvovanja; opiše načine merjenja fizioloških odzivov pri čustvenem vzburjenju; Presodi pomen sprostitvenih tehnik. Opiše medkulturne razlike v izražanju čustev in jih ponazori z zgledi.		fiziološke spremembe čustveni centri v možganih; detektor laži; sprostitvene tehnike (avtogeni trening, biološka povratna zveza ...)	spoznavni procesi; možganski centri. sociologija, biologija, obvezne izbirne vsebine
Razčleni in opiše značilnosti čustvene zrelosti.	Razvoj, zrelost in motnje čustvovanja	čustvena zrelost: ustreznost, kontrola, kompleksnost	učenje, mišljenje (prikrajšanost, spretnosti obvladovanja
Opiše razvoj čustev. Oceni vlogo učenja in zorenja v čustvenem razvoju Navede pogostejše čustvene in psihosomatske motnje Razloži dejavnike in življenjske situacije, ki vplivajo na čustvene motnje		razvoj čustev: učenje čustev (pogojevanje, posnemanje), zorenje zgodnja čustvena deprivacija; čustvene in psihosomatske motnje	stresa); motnje osebnosti (nevroze, psihoze, osebnostne motnje); temperament
MOTIVACIJA 14 ur
Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi ter navede konkretne primere. Razlikuje med zavestnimi motivi (voljo) in nezavednimi motivi.	Motivi in potrebe	potreba, motiv, cilj; vrste motivov (fiziološki, psihosocialni, zavesntni /volja/, nezavedni)	osebnostna dinamika, interesi, vrednote, stališča, teorije osebnosti, samodejavnost biologija, podjetništvo
Razlikuje in na zgledu pojasni homeostatično in progresivno zadovoljevanje potreb.		zadovoljevanje motivov in potreb (nagonsko -socializirano, homeostatično, progresivno)
Razloži in aplicira hierarhijo motivov na zgledu iz vsakdanjega življenja.	*Razvoj in hierarhija motivov*	hierarhija motivov po Maslowu in razvoj motivacije	teorije osebnosti (Maslow)
Pojasni pojem valence motiva in navede primere. Razlikuje med motivacijo potiskanja in motivacijo privlačnosti	*Odnos med čustvi in motivi*	valenca motiva	čustvovanje in osebnostna dinamika
Razlikuje in na primerih pojasni zunanjo in notranjo motivacijo Presodi pomen čustev in motivov za človekovo delovanje (učenje, delo,...) Pojasni pojma nivo aspiracije in storilnostna motivacija in presodi njun pomen za učenje in delo	*Pomen čustev in motivov za učenje in delo*	zunanja in notranja motivacija; interesi nivo aspiracije, storilnostna motivacija	učenje in razvoj osebnosti podjetništvo
ZAZNAVANJE 9 ur
Opredeli osnovne pojme; razlikuje med občutki in zaznavami; razlikuje med občutki in čustvi. Opiše in pojasni proces zaznavanja.	Občutki in zaznave	dražljaj, čutila, zaznavna središča občutki, zaznave, (vidne, tipne slušne ...)	biologija (čutila, zaznavna središča), fizika socialno zaznavanje
Razloži in z zgledi ilustrira čutne prage.		čutni pragi (absolutni, diferencialni, terminalni); senzorna adaptacija
Pojasni zaznavanje barv, prostora in časa; pojasni psihološke funkcije barv.
Pojasni načela organizacije zaznav. Presodi pomen pozornosti v zaznavanju. Presodi vplive psiholoških in socialnih dejavnikov na zaznavanje. Opiše motnje zaznav. Oceni pomen zaznavanja za človeka.	*Organizacija zaznav in pozornost*	lik-podlaga; bližina, podobnost, strnjenost, simetričnost … dražljajev pozornost dejavniki pozornosti (zunanji, notranji, psihološki, socialni) motnje zaznav (iluzije, halucinacije)	čustva, motivacija, socialno zaznavanje, učenje
UČENJE IN SPOMIN 26 ur
Opredeli pojem učenja. Presodi pomen učenja za osebnostni razvoj.	Pojem in oblike učenja	učenje	čustva, agresivnost, prosocialno, obnašanje,
Razloži in z zgledi ilustrira različne oblike učenja; primerja različne oblike učenja.		klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, poskusi in napake, posnemanje in modelno učenje, učenje z razumevanjem in vpogledom	mišljenje biologija, podjetništvo
Ponazori proces učenja s krivuljami.		krivulje učenja
Opredeli pomnenje, pozabljanje in predstavljanje.	Pomnenje in pozabljanje	spomin, pomnenje, pozabljanje; predstavljanje	zaznavanje, mišljenje
Pojasni senzorni, delovni (kratkoročni) in dolgoročni spomin; z zgledi ilustrira spremembe v zapomnitvi.		senzorni, kratkoročni (delovni), dolgoročni spomin	računalništvo
Pojasni učni transfer in na primerih pojasni, kako se ga lahko izboljša.		učni transfer (negativni, pozitivni)
Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira z zgledi; oceni pomen navad, spretnosti, znanj za človeka.	Navade, spretnosti, znanja	Navade, spretnosti, znanja	mišljenje športna vzgoja
Razloži psihomotorično in besedno učenje in ju ponazori z zgledi.		Psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem)
Opiše različne metode in načine uspešnega učenja in oceni njihovo uporabnost.	Metode in načini uspešnega učenja	sistematizacija gradiva: tabele, miselni vzorci ...; vizualni pripomočki, uporaba, konkretizacija, osmišljanje, povezovanje, časovno načrtovanje ...;
Opredeli in razčleni dejavnike učenja. Oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem primeru.	Dejavniki uspešnega učenja	dejavniki učenja: fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki (metode in tehnike, sposobnosti, motivacija, čustva, učni stili)	fizika, sociologija, biologija.
MIŠLJENJE 21 ur
Opredeli pojem mišljenja. Razlikuje in pojasni različne oblike mišljenja in presodi njihov pomen za življenje.	Opredelitev mišljenja	mišljenje: konkretno, abstraktno; realistično in domišljijsko. Induktivno, deduktivno; konvergentno, divergentno	filozofija (logika); računalništvo
Razlikuje značilnosti vsakodnevnega mišljenja in formalno logičnega. Opredeli pojem pojma in simbol; opiše proces nastajanja pojmov in ga razloži z zgledi. Razlikuje in pojasni različne oblike mišljenja. Pojasni soodvisnost med mišljenjem in drugimi psihičnimi procesi.		vsakodnevno in logično veljavno mišljenje pojem, simbol posploševanje, razlikovanje
Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi zgledi. Razloži vlogo psiholoških dejavnikov; uporabi različne strategije reševanja problemov.	*Reševanje problemov*	poskusi in napake, vpogled, postopna analiza	učenje motivacija čustva matematika, računalništvo
Opredeli in razlikuje pojme.	Ustvarjalnost	ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje	osebnost, sposobnosti
Razloži dejavnike ustvarjalnosti. Opiše značilnosti ustvarjalnih oseb.		dejavniki ustvarjalnosti: ustvarjalno mišljenje, osebnostne lastnosti, družbeni vplivi	naravoslovni in umetnostni predmeti, sociologija, podjetništvo
Pojasni in z zgledi ilustrira faze ustvarjalnega procesa ter značilnosti ustvarjalnih dosežkov.		faze ustvarjalnega procesa: preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija; značilnosti dosežkov: fluentnost, originalnost, fleksibilnost
Preizkusi nekatere tehnike ustvarjalnega mišljenja (nevihto možganov, ‘za in proti ...) Oceni pomen ustvarjalnega mišljenja v družbi (odkritja in inovacije).
Opiše stopnje v razvoju mišljenja (Piaget) in jih ponazori s konkretnimi zgledi.	*Razvoj mišljenja*	stopnje v razvoju mišljenja
Opiše različna pojmovanja odnosa med mišljenjem in govorom (Vigotski, Watson).	*Mišljenje in govor*		slovenski jezik in književnost
Razloži razvoj govora po behavioristični in nativistični razlagi (Skinner, Chomsky). Opiše stopnje in faze v razvoju govora.		faze v razvoju govora
OSEBNOST 35 ur
Opredeli osebnost kot psihofizično celoto.	Pojmovanje osebnosti	osebnost	predmet in cilji psihologije (pojem osebnosti),
Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti in laično. Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti od implicitnih predstav.		laična pojmovanja osebnosti implicitna pojmovanja osebnosti	socialno zaznavanje podjetništvo
Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori z zgledi: konstitucija, temperament, značaj, sposobnosti, osebnostne lastnosti, poteze, dimenzije; opiše Hipokratovo in Jungovo tipologijo; oceni tipološko in dimenzionalno pojmovanje osebnostnih lastnosti z vidika prednosti in pomanjkljivosti.	Struktura osebnosti in medosebne razlike	konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj; osebnostne lastnosti (tipi, dimenzije, poteze); Hipokratova in Jungova tipologija	organska podlaga osebnosti in dednost, okolje, metode psihologije (normalna distribucija), čustvovanje (temperament), mišljenje (ustvarjalnost)
Opiše Kretschmerjevo tipologijo. Opiše Eysenckovo dimenzionalno pojmovanje osebnosti. Oceni tipološko in dimenzionalno pojmovanje osebnosti.		konstitucijski tipi temeljne dimenzije
Opredeli in razlikuje pojma. Opiše faktorje inteligentnosti po Thurstonovi teoriji.		sposobnosti, inteligentnost faktorji po Thurstonovi teoriji inteligentnosti
Opiše dve teoriji inteligentnosti (Gardnerjeva in Cattell - Hornova). Ovrednoti in razloži odvisnost inteligentnosti od dednosti in okolja.		tipi inteligentnosti po Gardnerju; fluidna in kristalizirana inteligentnost
Razlikuje kategorije inteligentnosti. Presodi medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti.		kategorije inteligentnosti, kategorije podnormalne inteligentnosti.
Opredeli pojem inteligentnostnega testa. Pojasni razliko med inteligentnostjo in ustvarjalnostjo; presodi medosebne in skupinske razlike v osebnosti.		inteligentnostni test
Razloži osnovne pojme. Opiše in na primerih pojasni glavne vrste konfliktov.	Dinamika osebnosti	frustracija, konflikt, stres, kriza	čustvovanje motivacija, motnje osebnosti, socialno,
Opiše glavne obrambne mehanizme in jih ponazori z zgledi. Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve; jih opiše in ponazori z zgledi.		obrambni mehanizmi: potlačevanje, racionalizacija, projekcija, kompenzacija, zanikanje, identifikacija premagovanje ovire, povečana aktivnost ...; agresivnost, umik, regres	zaznavanje, psihosomatske motnje, odvisnost, socialna patologija podjetništvo
Razloži in razlikuje pojma frustracijska toleranca in osebnostna čvrstost. Razčleni sestavine osebnostne čvrstosti in presodi njen pomen pri premagovanju težav. Pojasni in presodi pomen in vlogo motivacijske dinamike v osebnostnem delovanju in življenju.		frustracijska toleranca, osebnostna čvrstost (zunanji in notranji nadzor nad dogodki, angažiranost, občutek izzvanosti)
Razloži pojem razvoja; pojasni stopenjski in neprekinjen potek osebnostnega razvoja. Opiše glavne značiilnosti osebnostnih razvojnih obdobij (telesne, kognitivne, emocionalne in socialne).	Razvoj osebnosti	vseživljenjski razvoj; stopenjski in neprekinjen razvoj; razvojna obdobja: prenatalno obdobje, otroštvo, mladostništvo, odraslost	temelji duševnega delovanja, razvoj čustev, motivacija, učenje, razvoj mišljenja, osebnostna zrelost in motnje, vrednote in morala
Opiše pomembnejša kritična življenjska obdobja in jih ponazori z zgledi (adolescenca, srednja leta).
Razloži samopodobo in razčleni njene sestavine. Presodi pomen pozitivne samopodobe v človekovem življenju.		samopodoba: telesni jaz, duševni jaz, socialni jaz	.
Opiše stopnje po Eriksonovi teoriji osebnostnega razvoja; na zgledu pojasni pojem identitetne krize.		teorija psihosocialnega razvoja po Eriksonu (stopnje, krize, identiteta)
Razloži osebnostno zrelost in razlikuje njene sestavine. Presodi in s primerom ponazori obnašanje z vidika osebnostne zrelosti.	Osebnostna zrelost	osebnostna zrelost: telesna, čustvena, umska, socialna, moralna	panoge psihologije, čustvovanje, motivi razvoj osebnosti, teorije
Razloži pojma in jpojasni njuno kulturno in družbeno pogojenost.	Motnje v duševnem in osebnostnem delovanju	osebnostna normalnost, motenost	osebnosti, posameznik in družbeno okolje (medosebni
Opiše in razlikuje glavne oblike duševnih . Razloži različne vrste odvisnosti in oceni njihove negativne posledice. Razloži vlogo obremenilnih dejavnikov (frustracij, konfliktov, stresov, kriz) pri nastajanju duševnih in telesnih težav in motenj; razloži odvisnost med osebnostno zrelostjo in načini spoprijemanja z obremenitvami; razloži in razlikuje pojma psihološko svetovanje in psihoterapija		nevroze, psihoze, vedenjske, osebnostne in psihosomatske motnje odvisnosti (alkoholizem in druge zasvojenosti) izvori duševnih in osebnostnih motenj; psihološko svetovanje; psihoterapija	odnosi, prosocialno in proindividualno vedenje)
Pojasni psihodinamično, zlasti psihoanalitično pojmovanje strukture, razvoja in delovanja osebnosti; pojasni strukturno (dispozicijsko) pojmovanje osebnosti; razloži hierarhični model osebnostnih lastnosti; razloži osnovne značilnosti vedenjskega pojmovanja osebnosti; pojasni humanistično pojmovanje osebnosti; pojasni pojme osebnostna rast in samoaktualizacija. Pojasni kognitivno pojmovanje osebnosti. Razlikuje in primerja osnovne značilnosti glavnih teorij osebnosti.	*Teorije osebnosti*	psihodinamične teorije, Freudov in Jungov koncept strukture (jaz, ono, nadjaz; sebstvo, arhetipi) razvoja (faze psihoseksualnega razvoja) in delovanja osebnosti; strukturne (dispozicijske) teorije, hierarhični model osebnostnih lastnosti; vedenjske teorije(Skinner). Humanistične teorije (Maslow, Rogers) samouresničevanje, osebnostna rast; kognitivne teorije	motivacija, struktura osebnosti in medosebne razlike (temperament; poteze, tipi, dimenzije osebnosti) učenje; mišljenje filozofija
posameznik v družbenem okolju 34 ur
Opredeli osnovne pojme in jih ponazori z zgledi. Oceni vpliv socializacije na človekov razvoj.	Življenje v družbi	socializacija (primarna, sekundarna), socialna vloga, socialna skupina	učenje, mišljenje, čustva, vrednote, osebnost sociologija
Opredeli in z zgledi ilustrira pojem socialna skupina in različne oblike teh skupin.	*Skupine*	družina, formalne skupine in neformalne skupine	osebnost, razvoj osebnosti, motnje osebnosti, motivacija,
Opredeli psihološke funkcije družine (varnost, sprejetost, navezanost, nadzor).			čustvovanje sociolgija
Opredeli načine vzgajanja in oceni njihove posledice.		vzgojni slogi (avtoritativen s sprejemanjem, odklanjajo - brezbrižen, permisiven, avtoritaren)
Razloži in z zgledi ilustrira prednosti in učinkovitost posameznega tipa vodenja. Pojasni in z zgledi ilustrira konformizem in nekonformizem.		Vodenje (demokratsko, avtokratsko, liberalno) Konformizem, nekonformizem
Pojasni vloge, odnose in konflikte v družini, jih ilustrira s konkretnimi primeri in presodi njihov vpliv na razvoj posameznika.
Razloži in na primerih pojasni prosocialno, proindividualno in antisocialno obnašanje; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose.	Medosebni odnosi	prosocialno vedenje (sodelovanje, empatija, altruizem), proindividualno vedenje (asertivnost, egoizem, tekmovanje) in antisocialno vedenje (agresivnost, delinkventnost)	čustva, motivacija, učenje sociologija, filozofija, biologija
Pojasni razvoj navedenih oblik obnašanja (npr. biološke, frustracijske in vedenjske razlage agresivnost ...).
Opredeli pojem sporazumevanja, razlikuje med besednim in nebesednim sporazumevanjem, oceni pomen sporazumevanja v medosebni komunikaciji.	Sporazumevanje	besedno in nebesedno sporazumevanje	izražanje čustev, govor, medosebni odnosi, dinamika motivov podjetništvo
Razlikuje med enosmerno in dvosmerno komunikacijo. Opredeli funkcijo sporazumevanja in preprosto razloži komunikacijski proces med ljudmi.		enosmerna in dvosmerna komunikacija, funkcija sporazumevanja, proces sporazumevanja (sporočevalec, sporočilo, naslovnik)
Opredeli in z zgledi ilustrira socialne veščine in ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih (reševanje konfliktov).		socialne veščine
Opredeli in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, predsodek, stereotip.	Stališča prepričanja, predsodki	stališče, predsodki in stereotipi (spolni, rasni, nacionalni, verski)	čustva, spoznavni procesi, osebnost, socialno zaznavanje,
Razlikuje med pojmoma mnenje in prepričanje.		mnenje, prepričanje	življenje v skupini, pozornost
Razloži in z zgledi ilustrira komponente stališč. Opiše vrste predsodkov in navede konkretne primere predsodkov.		kognitivna, emotivna, konativna	sociologija, zgodovina
Razloži vzroke predsodkov (ekonomski, politični; zgodnja socializacija, frustracije). Opiše in s primerom ilustrira vpliv predsodkov na obnašanje (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, genocid).
Razloži in ovrednoti vpliv stališč in predsodkov (do manjšin, do etničnih in rasnih skupin, spolov, starostnih skupin, oseb z motnjami in drugimi posebnostmi ...) v povezavi z osebnostnimi lastnostmi in človekovim obnašanjem.
Razloži in na zgledu pojasni funkcije stališč.		funkcije stališč (vrednostno-ekspresivna, prilagoditvena, kognitivna, obrambna)
Razloži in na primerih pojasni vpliv družine in drugih skupin, izkušenj in medijev na oblikovanje in spreminjanje stališč.
Razloži vpliv množičnih medijev, opredeli pojem propagande; razloži in na primerih analizira mehanizme vplivanja množičnih medijev.		propaganda, množični mediji
Opredeli pojem vrednot; razlikuje med pojmi: vrednote, družbene norme, morala	Vrednote in morala	vrednote, družbene norme, morala	stališča in predsodki motivacija, mišljenje
Oceni pomen vrednot, družbenih norm in morale za posameznika in družbo.			sociologja
Opiše in z zgledi ilustrira glavne kategorije vrednot. Razloži vlogo družbenih dejavnikov pri oblikovanju in hierarhiji vrednot.		vrednotna hierarhija vrednotne kategorije (hedonske, potenčne, moralne, izpolnitvene)
Opiše in z zgledi ponazori osnovne faze v razvoju moralnega presojanja (Kohlberg).		moralno presojanje
Opredeli pojem socialne zaznave. Razloži in z zgledi ponazori napake in pristranosti v socialnem zaznavanju.	*Socialno zaznavanje*	socialne zaznave prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije, zaznavna obramba	zaznavanje, pozornost, mišljenje, pojmovanje osebnosti (implicitne teorije osebnosti)
Pojasni atribucijsko teorijo, razloži pripisovanje in razlikuje vrste pripisov ter jih ilustrira s konkretnimi primeri. Oceni pomen in učinke socialnega konstruiranja realnosti v družbi.		pripisovanje (atribucija); vrste pripisov (notranji, zunanji; stabilni, nestabilni); socialna konstrukcija realnosti	stališča, prepričanja in predsodki

Legenda:

Normalni tisk - vsebine se obvezno obravnava v okviru 70-urnega programa psihologije

Poševni tisk - vsebine se obravnava v okviru fonda 280 ur psihologije (četrti letnik - maturitetni program).

Senčena polja - predlogi za izbirne vsebine v okviru fonda 280 ur psihologije. Poznavanje teh vsebin se ne preverja na maturi.

2. STANDARDI ZNANJ

Za zadostno oceno mora učenec obvladati približno 55 % obravnavane snovi na ravni poznavanja in razumevanja osnovnih pojmov in principov (najnižji kategoriji Bloomove klasifikacije-razvrstitve kognitivnih ciljev).

III. SPECIALNO - DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

VRSTNI RED OBRAVNAVE UČNIH VSEBIN
Učitelj je v okviru učnega načrta avtonomen pri določanju števila ur, namenjenih obravnavi posamezne učne teme, in pri določanju zaporedja učne snovi. Predlagano zaporedje učnih vsebin in časovna razporeditev učnih ur po poglavjih predstavlja zgolj priporočilo, v okviru katerega učitelj načrtuje vse aktivnosti v razredu (obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi, preverjanje znanja ...). Osnovno vodilo in pogoj je, da se program realizira ob upoštevanju strokovnih principov in smiselnosti izbranega zaporedja. V okviru učnega načrta je predvideno tudi določeno število ur (15 %) za obravnavo vsebin po poljubni strokovni izbiri učitelja in v skladu z interesi učencev.

Posebej so v učnem načrtu označene izbirne vsebine ter z njimi povezani cilji.

DOSEGANJE RAZLIČNIH CILJEV IN RAZLIČNIH NIVOJEV ZNANJA PRI POUKU
Cilji predmeta Psihologija segajo na spoznavno, čustveno in socialno področje. Na posameznih področjih so lahko zgolj informativni, imajo pa lahko tudi formativno in socializacijsko funkcijo.

Iz ciljev predmeta izhajajo oblike in metode, ki jih učitelj uporablja pri pouku. Kombinira lahko individualne in skupinske (sodelovalne) oblike dela. Pri izdelavi seminarskih in raziskovalnih nalog pa te oblike poveže tudi z mentorskim delom. Uporaba metode dela je odvisna od ravni učnega cilja, ki jo želimo doseči.

INFORMATIVNI UČNI CILJI
zajemajo pridobivanje temeljnih psiholoških znanj in seznanjanje z osnovnimi metodami spoznavanja v psihologiji. V predmetnem katalogu SO OPREDELJENI S POJMI: dijak prepozna, navede, našteje, imenuje, opredeli (definira), opiše, ilustrira s konkretnimi primeri, uporabi (aplicira), razloži, pojasni, razlikuje, primerja, poveže, ovrednoti (presodi, oceni).

Pojmi: navesti, našteti, prepoznati, imenovati - npr.: opredeli pojem duševnosti, navede posamezne psihološke metode, naštje vrste sposobnosti, prepozna fiziološke spremembe v izražanju čustev, imenuje oblike učenja ... se po Bloomovi klasifikaciji nanašajo na najnižjo raven znanja, kjer mora dijak obnoviti ali zgolj prepoznati učne vsebine.

Raven razumevanja učne snovi zajema odgovore na vprašanja zakaj in kako. Na tej ravni dijak samostojno oblikuje odgovor s svojimi besedami. Pojmi, ki se nanašajo na to raven, so: razložiti, pojasniti - npr.: razloži vlogo družbenih dejavnikov pri hierarhiji vrednot, pojasni pojma socializacije in individualizacije.

Naslednja, višja raven je uporaba (aplikacija) znanja v konkretnih razmerah - npr.: zna izračunati aritmetično sredino, z zgledi ilustrira obrambne mehanizme, sestavi ocenjevalno lestvico, v komunikaciji zna uporabiti "jaz" sporočilo.

Analiza predpostavlja razčlenitev gradiva na sestavne dele in vključuje pojme: razlikovati, razčleniti, ločiti, ugotoviti razliko - npr.: razlikuje zavestno in nezavedno motivacijo, razčleni, kaj vključuje osebnostna zrelost, ugotovi značilnosti tipološkega pojmovanja osebnosti, loči občutke in zaznave.

Na ravni sinteze dijak poveže informacije na nov način. Pojmi, ki zajemajo raven sinteze, so: povezati, sestaviti, organizirati, izpeljati, primerjati, napovedati - npr.: primerja dve teoriji osebnosti, sestavi načrt učenja za različne učne vsebine, napove možno reagiranje posameznika v različnih situacijah na osnovi poznavanja osebnostnih lastnosti, poveže vplive posameznih temeljnih dejavnikov pri razlagi razvoja osebnosti. Zaželeno je tudi povezovanje s spoznanji drugih predmetov.

Raven vrednotenja vključuje izražanje vrednostnih sodb in stališč ter presojanje glede na vnaprej določene ali lastne kriterije. Pojmi na tej ravni so: ovrednotiti, oceniti, presoditi - npr.: oceni pomen zaznavanja za človekovo prilagajanje okolju, ovrednoti vpliv predsodkov na obnašanje, presodi pomen propagande za oblikovanje stališč.

Poleg formativnih ciljev želimo pri predmetu Psihologija doseči tudi FORMATIVNE CILJE, ki vključujejo predvsem boljše razumevanje sebe in drugih, oblikovanje odprtega in kritičnega odnosa do sebe in družbe, usposabljanje za uspešno sporazumevanje ter oblikovanje in razvijanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj v vsakodnevnem življenju. Od tega, katere cilje želimo doseči, je odvisna izbira metod poučevanja.

METODE POUČEVANJA
Za nižje kognitivne ravni, ki zajemajo predvsem informativne cilje predmeta, so primerne metode razlage, dela s teksti in demonstracije - npr. videoposnetki. Kakor hitro pa želimo doseči višje ravni znanja, je poleg teh metod potrebno uporabiti tudi metode, ki vključujejo in spodbujajo aktivnost dijakov: diskusijske metode, progresivno podvajanje, kritično analizo, primerjanje tekstov. Nekatere učne vsebine lahko dijaki usvojijo tudi z uporabo projektne metode.

Za doseganje formativnih in socializacijskih ciljev je primerno izkustveno učenje. Potrebna je namreč refleksija duševnih stanj, lastnosti in procesov. To je možno doseči s samoopazovanjem dijakov, s spodbujanjem priklica in analize lastnih izkušenj, z raznimi vprašalniki, ocenjevalnimi lestvicami - npr. ugotavljanje introvertnosti / ekstrovertnosti, spoznavanje lastnega učnega stila, storilnostne motivacije.

Priporočamo tudi igre vlog, simulacijo, manjše eksperimente - npr. iz pomnjenja in različne vaje - npr. metoda reševanja konfliktov, oblikovanje različnih vrst sporočil v komunikaciji, sestavljanje miselnih vzorcev.

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Nekatere teme učnega načrta za psihologijo so vključene tudi v učni načrt za sociologijo : socializacija, družina, vrednote ... Priporočamo, da se učitelj pri obravnavi navedenih vsebin osredotoči zgolj na psihološke vidike problematike, hkrati pa poskuša obravnavo teh tem v šolskem aktivu časovno uskladiti z učiteljem sociologije. Tako bi bilo bolj zagotovljeno interdisciplinarno poučevanje problematike.

Pri obravnavi različnih teoretskih konceptov lahko učitelj psihologije izhaja tudi iz raznovrstnih umetnostnih del: literarnih tekstov, poezije, slikarskih del ... , zato priporočamo, da se povezuje in usklajuje tudi z učitelji slovenščine ter učitelji umetnosti.

V pouk psihologije naj učitelj pri obravnavi nekaterih teoretskih konceptov vključuje tudi druge vsebine (npr. okoljske motive, vrednote, stališča ... ).

IV. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Pri predmetu Psihologija učitelj preverja znanje ustno, pisno in s samostojnimi izdelki (referati). Preverjanje in ocenjevanje zajema vse ravni znanja.

Pri pisnem preverjanju učitelj uporabi različne tipe nalog: izbirni tip, naloge povezovanja in dopolnjevanja ter naloge kratkih odgovorov. Ti tipi nalog so primerni predvsem za preverjanje in ocenjevanje nižjih ravni znanja. Za ugotavljanje znanja na ravni analize, sinteze in vrednotenja priporočamo uporabo nalog esejskega in interpretacijskega tipa. S samostojnimi izdelki dijakov naj učitelj preverja tudi sestavo, ločevanje pomembnih in nepomembnih dejstev, povezovanje in organiziranje izkušenj in informacij v smiselno celoto ter kritično presojo.

Za pripravo na maturo naj učitelj čim prej začne preverjati znanje s tipi nalog, ki jih predvideva maturitetni izpitni katalog. Pri tem naj skuša vključevati predvsem višje ravni znanja. Dijake naj navaja na samoocenjevanje in meta-učenje (razmišljanje o lastnih učnih strategijah in njihovem izboljšanju).

FORMATIVNIH CILJEV, ki zajemajo spoznavanje sebe in drugih, razvijanje spretnosti v medsebojnih odnosih in oblikovanje interesa za uporabo psiholoških spoznanj, ne moremo ocenjevati, jih pa opazujemo in nanje dijake opozarjamo.

V. VIRI IN LITERATURA

Temeljna literatura za dijake:

1. Musek, J., Pečjak, V. (1996): Psihologija. Ljubljana: Educy.

2. Musek, J. (1997): Psihologija - Človek in družbeno okolje. Ljubljana: Educy.

Dodatna literatura za dijake:

1. Hayes, N., Orrell, S. (1998): Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

2. Horvat, L., Magajna, L. (1987): Razvojna psihologija - Srednje izobraževanje - pedagoška usmeritev. Ljubljana: DZS.

3. Milčinski, L., Tomori, M., Hočevar, F. (1983): Droge v svetu in pri nas. Ljubljana: Delavska enotnost.

4. Musek, J. (1993): Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.

5. Musek, J. (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

6. Musek - Lešnik, K. (1997): Raziskovalna in maturitetna raziskovalna naloga. Ljubljana: Educy.

7. Nastran - Ule, M. (1994): Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

8. Rot, N. (1973): Obča psihologija. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Priporočljiva literatura za učitelja:

1. Atkinson, R. L., et al. (1996): Hilgard’s Introduction to Psychology. Twelfth edition. Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers.

2. Hayes, N. (1994): Foundations of Psychology. An introductory text. London: Routledge.

3. Hayes, N., Orrell, S. (1998): Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

4. Krech, D., Crutchfield, R.S., Ballachey, E.L. (1972): Pojedinac u društvu. Udžbenik socialne psihologije. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.

5. Labinowicz, E. (1989): Izvirni Piaget. Mišljenje - učenje - poučevanje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

6. Lamovec, T. (1984): Emocije. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

7. Lamovec, T. Musek, J., Pečjak, V. ur. (1975): Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.

8. Marentič - Požarnik, B. (1976): Dejavniki uspešnega učenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

9. Marentič - Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995): Izziv raznolikosti. Stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa.

10. Mc Bain, W.N., Johnson, R.C. (1978): Mala psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

11. Milivojevič, Z. (1993): Psihoterapija i razumevanje emocija, Novi Sad: Prometej.

12. Musek, J. (1988): Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

13. Musek, J. (1993): Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy.

14. Musek, J. (1993): Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.

15. Musek, J. (1993): Osebnost pod drobnogledom. Maribor: Založba obzorja.

16. Musek, J. (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

17. Nastran - Ule, M. (1992): Socialna psihologija. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

18. Pečjak, V. (1989): Poti do idej. Tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje. Ljubljana: Samozaložba.

19. Pogačnik, V. (1995): Pojmovanje inteligentnosti. Radovljica: Didakta.

20. Rupnik Vec, T. (1997): Aktivno v svet psihologije. Priročnik za učitelje psihologije v srednjih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

21. Zarevski, P. (1994): Psihologija pamčenja i učenja. Jastrebarsko: Naklada Slap.

22. Zimbardo, F.G, Gerig, R. (1996): Psychology and Life.14^thedition. New York: Harpercollins College.

23. Zupančič, M., Justin, J. (1991): Otrok, pravila, vrednote. Otrokov moralni in socialni razvoj. Radovljica: Didakta.

Viri (*):

1. Atkinson, R. L., et al. (1996): Hilgard’s Introduction to Psychology. Twelfth edition. Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers.

2. Gimnazija - gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta. (1964). Ljubljana, DZS, Zavod za napredek šolstva SR Slovenije.

3. Gimnazijski program. (1992). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

4. Hayes, N. (1994): Foundations of Psychology. An introductory text. London: Routledge.

5. International Baccalaureate. Psychology. (1996). Geneva: International Baccalaureate Organisation.

6. Lehrplan der allgemeinbildenden hohern Schulen. Vollstandige Ausgabe 3 (1989). Wien: OBV, Jugend und Volk.

7. National core curriculum (1996): Human studies, str. 113-115. Ministry of Culture and Education. Hungary.

8. Predmetni izpitni katalog za maturo - Psihologija 1998 (1996). Ljubljana: Državni izpitni center.

9. Syllabus for 1997 Examinations in psychology (1182) (1995). Oxford: Southern Examining Group.

10. Zimbardo, F.G, Gerig, R. (1996): Psychology and Life.14^thedition. New York: Harpercollins College.

* Navedeni so samo tisti viri, ki jih je komisija pri svojem delu upoštevala v večji meri. Poleg tega so člani komisije pregledali še številne druge vire, pa jih zaradi obsežnosti seznama ne navajamo.

VI. KATALOG ZNANJ

VSEBINE	POJMI	CILJI
PREDMET IN METODE PSIHOLOGIJE
Opredelitev psihologije	psihologija; duševnost, duševni pojavi (procesi, lastnosti, stanja)	Opredeli pojem psihologija in pojem duševnost; razčleni duševne pojave (procese, lastnosti in stanja).
	naravoslovne, družboslovne in humanistične znanosti	Razmeji psihologijo od drugih znanosti.
Predmet in cilji psihologije	doživljanje, obnašanje, osebnost; zavestna in nezavedna duševnost	Opredeli in razlikuje pojme: doživljanje, obnašanje, osebnost; razlikuje zavestne in nezavedne duševne pojave.
	opisovanje, razlaga, napoved, spreminjanje	Navede in pojasni glavne cilje proučevanja duševnosti.
*Psihološke panoge*	psihološke panoge (discipline)	Razlikuje med pridobivanjem in uporabo psiholoških spoznanj.
	teoretske in uporabne panoge	Opredeli in razlikuje glavne psihološke panoge
		Opredeli poklic psihologa in ga razlikuje od podobnih poklicev (psihiater, pedagog). Oceni pomen poznavanja psihologije za razumevanje sebe in drugih.
Razvoj psihologije		Razlikuje med znanstvenim in neznanstvenim pojmovanjem duševnosti
	psihoanaliza, behaviorizem, kognitivna psihologija, humanistična psihologija	Opiše začetke znanstvene psihologije. Razčleni in primerja glavne smeri v psihologiji.
		Opiše začetke znanstvene psihologije v Sloveniji
Metode psihologije	opazovanje, spraševanje; introspekcija, ekstraspekcija	Opredeli in s konkretnimi primeri ponazori opazovanje in spraševanje, ekstraspekcijo in introspekcijo.
	test intervju, anketa, vprašalnik; sociometrična tehnika	Opiše psihološki test in ga razlikuje od drugih testov. Oceni pomanjkljivosti vsakdanjega opazovanja in časopisnih testov. Kritično presodi uporabo psiholoških testov (npr. omejitve in etični vidiki testiranja). Opiše intervju, anketo, vprašalnik in sociometrično tehniko ter oceni njihovo uporabnost; razlikuje zbiranje in obdelavo podatkov.
	eksperiment definicija, klasifikacija, interpretacija	Opiše metodo eksperimenta in navede konkreten primer. Presodi prednosti in pomanjkljivosti eksperimenta. Opredeli in na primerih pojasni razlagalne metode.
*Zbiranje in statistična obdelava podatkov*	populacija, vzorec; histogram, poligon; normalna distribucija; odstotki, proporci, aritmetična sredina, mediana, modus, razpršenost, korelacija
TEMELJI DUŠEVNEGA DELOVANJA
Organska podlaga duševnosti in dednosti	dednost	Opredeli in razloži pojem dednosti; oceni vpliv dednosti na posamezne lastnosti (raziskave dvojčkov).
	živčni sistem: centralno živčevje (možgani), periferno in avtonomno živčevje	Opiše sestavo in delovanje živčnega sistema
	nevroni, živčni prenos; možganska skorja, hemisferna specializacija; vzburjenost možganske skorje	Opiše sestavo in pojasni delovanje nevrona (živčni prenos), funkcijo možganske skorje, hemisferno specializacijo.
Okolje	naravno in socialno	Pojasni pojem okolja; opiše vplive okolja in presodi pomen okolja za razvoj posameznika.
Samodejavnost	samodejavnost; odločanje interakcija med dednostjo, okoljem in samodejavnostjo	Pojasni pojem samodejavnosti. Presodi pomen samodejavnosti (odločitev) v življenju posameznika. Razloži in z zgledom ponazori interakcijo med temeljnimi dejavniki.
		Presodi relativno odvisnost psihičnih lastnosti od temeljnih dejavnikov.
	faze odločanja (zamisel, namera, odločitev, izvedba)	Opiše in na zgledu pojasni proces odločanja.
ČUSTVA
Čustva in njihov pomen	Čustvo - emocija, doživljanje in izražanje, funkcije (vrednostna, prilagoditvena, usmerjevalna, obrambna ...)	Opredeli pojem čustvo, razlikuje doživljanje in izražanje čustev, razčleni in na primerih pojasni funkcije čustvovanja; presodi pomen čustev za človekovo .
Značilnosti in vrste čustev	vrednostna, jakostna, aktivnostna komponenta; strah, jeza, veselje, žalost, ljubezen; enostavna in kompleksna čustva; bipolarnost; afekti, razpoloženja	Opredeli značilnosti čustev in jih ponazori z zgledi; opiše in razlikuje osnovna čustva; razlikuje čustva po različnih kriterijih (sestavljenost, jakost, trajanje).
Izražanje in zaznavanje čustev, fiziološke spremembe pri čustvovanju	obrazni izrazi, telesna drža in kretnje; glasovne spremembe	Prepoznava izražanje osnovnih čustev. Presodi pomen izražanja čustev v medosebnem sporazumevanju.
	fiziološke spremembe čustveni centri v možganih; detektor laži; sprostitvene tehnike (avtogeni trening, biološka povratna zveza ...)	Navede in razloži fiziološke spremembe pri čustvovanju. Pojasni nevrološke osnove čustvovanja; opiše načine merjenja fizioloških odzivov pri čustvenem vzburjenju; Presodi pomen sprostitvenih tehnik. Opiše medkulturne razlike v izražanju čustev in jih ponazori z zgled.
Razvoj, zrelost in motnje čustvovanja	čustvena zrelost: ustreznost, kontrola, kompleksnost	Razčleni in opiše značilnosti čustvene zrelosti.
	razvoj čustev: učenje čustev (pogojevanje, posnemanje), zorenje zgodnja čustvena deprivacija; čustvene in psihosomatske motnje	Opiše razvoj čustev. Oceni vlogo učenja in zorenja v čustvenem razvoju. Navede pogostejše čustvene in psihosomatske motnje. Razloži dejavnike in življenjske situacije, ki vplivajo na čustvene motnje.
MOTIVACIJA
Motivi in potrebe	potreba, motiv, cilj; vrste motivov (fiziološki, psiho-socialni, zavestni /volja/, nezavedni)	Opredeli pojem potrebe, motiva in cilja. Razlikuje med fiziološkimi in psihosocialnimi motivi ter navede konkretne primere. Razlikuje med zavestnimi motivi (voljo) in nezavednimi motivi)
	zadovoljevanje motivov in potreb (nagonsko - socializirano, homeostatično, progresivno)	Razlikuje in na zgledu pojasni homeostatično in progresivno zadovoljevanje potreb.
*Razvoj in hierarhija motivov*	hierarhija motivov po Maslowu in razvoj motivacije	Razloži in aplicira hierarhijo motivov na zgledu iz vsakdanjega življenja.
*Odnos med čustvi in motivi*	valenca motiva	Pojasni pojem valence motiva in navede primere. Razlikuje med motivacijo privlačnosti in potiskanja.
*Pomen čustev in motivov za učenje in delo*	zunanja in notranja motivacija; interesi nivo aspiracije, storilnostna motivacija	Razlikuje in na primerih pojasni zunanjo in notranjo motivacij. Presodi pomen čustev in motivov za človekovo delovanje (učenje, delo ...). Pojasni pojma nivo aspiracije in storilnostna motivacija in presodi njun pomen za učenje in delo.
ZAZNAVANJE
Občutki in zaznave	dražljaj, čutila, zaznavna središča, občutki, zaznave, (vidne, tipne slušne ...)	Opredeli osnovne pojme; razlikuje med občutki in zaznavami; razlikuje med občutki in čustvi. Opiše in pojasni proces zaznavanja.
	čutni pragi (absolutni, diferencialni, terminalni); senzorna adaptacija	Razloži in z zgledi ilustrira čutne prage
		Pojasni zaznavanje barv, prostora in časa; pojasni psihološke funkcije barv.
*Organizacija zaznav in pozornost*	lik - podlaga; bližina, podobnost, strnjenost, simetričnost ... dražljajev pozornost; dejavniki pozornosti (zunanji, notranji, psihološki, socialni) motnje zaznav (iluzije, halucinacije)	Pojasni načela organizacije zaznav. Presodi pomen pozornosti v zaznavanju Presodi vplive psiholoških in socialnih dejavnikov na zaznavanje. Opiše motnje zaznav. Oceni pomen zaznavanja za človeka.
UČENJE
Pojem in oblike učenja	učenje	Opredeli pojem učenja. Presodi pomen učenja za osebnostni razvoj.
	klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, poskusi in napake, posnemanje in modelno učenje, učenje z razumevanjem in vpogledom	Razloži in z zgledi ilustrira različne oblike učenja; primerja različne oblike učenja.
	krivulje učenja	Ponazori proces učenja s krivuljami.
Pomnenje in pozabljanje	spomin, pomnenje, pozabljanje; predstavljanje	Opredeli pomnenje, pozabljanje in predstavljanje.
	senzorni, kratkoročni (delovni), dolgoročni spomin	Pojasni senzorni, delovni (kratkoročni) in dolgoročni spomin; z zgledi ilustrira spremembe v zapomnitvi.
	učni transfer (negativni, pozitivni)	Pojasni učni transfer in na primerih pojasni, kako se ga lahko izboljša.
Navade, spretnosti, znanja	navade, spretnosti, znanja	Opredeli navade, spretnosti, znanja in jih ilustrira z zgledi; oceni pomen navad, spretnosti, znanj za človeka.
	psihomotorično, besedno učenje (mehanično, z razumevanjem)	Razloži psihomotorično in besedno učenje in ju ponazori z zgledi.
Metode in načini uspešnega učenja	Sistematizacija gradiva: tabele, miselni vzorci ...; vizualni pripomočki, uporaba, konkretizacija, osmišljanje, povezovanje, časovno načrtovanje .	Opiše različne metode in načine uspešnega učenja in oceni njihovo uporabnost.
Dejavniki uspešnega učenja	dejavniki učenja: fizikalni, fiziološki, socialni, psihološki (metode in tehnike, sposobnosti, motivacija, čustva, učni stili)	Opredeli in razčleni dejavnike učenja. Oceni pomen dejavnikov učenja za učno uspešnost. Ponazori vpliv teh dejavnikov na lastnem primeru.
MIŠLJENJE
Opredelitev mišljenja	mišljenje: konkretno, abstraktno; realistično in domišljijsko. Induktivno, deduktivno; konvergentno, divergentno	Opredeli pojem mišljenja. Razlikuje in pojasni različne oblike mišljenja in presodi njihov pomen v življenju.
	vsakodnevno in logično veljavno mišljenje pojem, simbol; posploševanje, razlikovanje	Razlikuje značilnosti vsakodnevnega mišljenja od formalno logičnega. Opredeli pojem pojma in simbol; opiše proces nastajanja pojmov in ga razloži z zgledi. Razlikuje in pojasni različne oblike mišljenja. Pojasni soodvisnost med mišljenjem in drugimi psihičnimi procesi.
*Reševanje problemov*	Poskusi in napake, vpogled, postopna analiza	Opiše, primerja in razlikuje načine reševanja problemov in jih ilustrira s konkretnimi primeri. Razloži vlogo psiholoških dejavnikov; uporabi različne strategije reševanja problemov.
Ustvarjalnost	ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje dejavniki ustvarjalnosti: ustvarjalno mišljenje, osebnostne lastnosti, družbeni vplivi	Opredeli in razlikuje pojme. Razloži dejavnike ustvarjalnosti. Opiše značilnosti ustvarjalnih oseb.
	faze ustvarjalnega procesa: preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija; značilnosti dosežkov: fluentnost, originalnost, fleksibilnost	Pojasni in z zgledi ilustrira faze ustvarjalnega procesa in značilnosti ustvarjalnih dosežkov.
	preizkusi nekatere tehnike ustvarjalnega mišljenja (nevihto možganov, ‘Za in proti ...) oceni pomen ustvarjalnega mišljenja v družbi (odkritja in inovacije)
*Razvoj mišljenja*	stopnje v razvoju mišljenja	Opiše stopnje v razvoju mišljenja (Piaget) in jih ponazori s konkretnimi.
*Mišljenje in govor*		Opiše različna pojmovanja odnosa med mišljenjem in govorom (Vigotski, Watson).
	faze v razvoju govora	Razloži razvoj govora po behavioristični in nativistični razlagi (Skinner, Chomsky). Opiše stopnje in faze v razvoju govora.
OSEBNOST
Pojmovanje osebnosti	osebnost	Opredeli osebnost kot psihofizično celoto.
	laična pojmovanja osebnosti implicitna pojmovanja osebnosti	Razlikuje znanstveno in laično pojmovanje osebnosti Razlikuje znanstveno pojmovanje osebnosti in implicitne predstave.
Struktura osebnosti in medosebne razlike	konstitucija, sposobnosti, temperament, značaj; osebnostne lastnosti (tipi, dimenzije, poteze); Hipokratova in Jungova tipologija	Razlikuje in opiše področja osebnosti; opredeli pojme in jih ponazori z zgledi: konstitucija, temperament, značaj, sposobnosti, osebnostne lastnosti, poteze, dimenzije; opiše Hipokratovo in Jungovo tipologijo. Oceni tipološko in dimenzionalno pojmovanje osebnostnih lastnosti z vidika prednosti in pomanjkljivosti.
	konstitucijski tipi temeljne dimenzije	Opiše Kretschmerjevo tipologijo. Opiše Eysenckovo dimenzionalno pojmovanje osebnosti Oceni tipološko in dimenzionalno pojmovanje osebnosti.
	sposobnosti, inteligentnost faktorji po Thurstonovi teoriji inteligentnosti	Opredeli in razlikuje pojma sposobnost in inteligentnost. Opiše faktorje inteligentnosti po Thurstonovi teoriji.
	tipi inteligentnosti po Gardnerju; fluidna in kristalizirana inteligentnost	Opiše dve teoriji inteligentnosti (Gardnerjeva in Cattell - Hornova). Ovrednoti in razloži odvisnost inteligentnosti od dednosti in okolja.
	kategorije inteligentnosti, kategorije podnormalne inteligentnosti	Razlikuje kategorije inteligentnosti. Presodi medosebne in skupinske razlike v inteligentnosti.
	inteligentnostni test	Opredeli pojem inteligentnostnega testa. Pojasni razliko med inteligentnostjo in ustvarjalnostjo; presodi medosebne in skupinske razlike v osebnosti.
Dinamika osebnosti	frustracija, konflikt, stres, kriza	Razloži osnovne pojme; opiše in na primerih pojasni glavne vrste konfliktov.
	obrambni mehanizmi: potlačevanje, racionalizacija, projekcija, kompenzacija, zanikanje, identifikacija. premagovanje ovire, povečana aktivnost ...; agresivnost, umik, regres	Opiše glavne obrambne mehanizme in jih ponazori z zgledi. Razlikuje med konstruktivnim in nekonstruktivnim odzivanjem na frustracije, konflikte in duševne obremenitve; jih opiše in ponazori z zgledi.
	frustracijska toleranca, osebnostna čvrstost (notranji in zunanji nadzor, angažiranost, izzvanost)	Razloži in razlikuje pojma frustracijska toleranca in osebnostna čvrstost; razčleni sestavine osebne čvrstosti in presodi njen pomen pri premagovanju težav. Pojasni in presodi pomen in vlogo motivacijske dinamike v osebnostnem delovanju in življenju.
Razvoj osebnosti	vseživljenjski razvoj; stopenjski in neprekinjen razvoj; razvojna obdobja: prenatalno obdobje, otroštvo, mladostništvo, odraslost	Razloži pojem razvoja; pojasni stopenjski in neprekinjen potek osebnostnega razvoja. Opiše glavne značilnosti osebnostnih razvojnih obdobij (telesne, kognitivne, emocionalne in socialne).
		Opiše pomembnejša kritična življenjska obdobja in jih ponazori z zgledi (adolescenca, srednja leta).
	samopodoba: telesni jaz, duševni jaz, socialni jaz	Razloži samopodobo in razčleni njene sestavine. Presodi pomen pozitivne samopodobe v človekovem življenju.
	teorija psihosocialnega razvoja po Eriksonu (stopnje, krize, identiteta)	Opiše stopnje po Eriksonovi teoriji osebnostnega razvoja; na zgledu pojasni pojem identitetna kriza.
Osebnostna zrelost	osebnostna zrelost: telesna, čustvena, umska, socialna, moralna	Razloži osebnostno zrelost in razlikuje njene sestavine. Presodi in z zgledom ponazori obnašanje z vidika osebnostne zrelosti.
Motnje v duševnem in osebnostnem delovanju	osebnostna normalnost, motenost	Razloži pojma in pojasni njuno kulturno in družbeno pogojenost.
	nevroze, psihoze, vedenjske, osebnostne in psihosomatske motnje odvisnosti (alkoholizem in druge zasvojenosti) izvori duševnih in osebnostnih motenj; psihološko svetovanje; psihoterapija	Opiše in razlikuje glavne oblike duševnih motenj. Razloži različne vrste odvisnosti in oceni njihove negativne posledice. Razloži vlogo obremenilnih dejavnikov (frustracij, konfliktov, stresov, kriz) pri nastajanju duševnih in telesnih težav in motenj; razloži odvisnost med osebnostno zrelostjo in načini spoprijemanja z obremenitvami; razloži in razlikuje pojma psihološko svetovanje in psihoterapija.
	psihodinamične teorije, Freudov in Jungov koncept strukture (jaz, ono, nadjaz; sebstvo, arhetipi) razvoja (faze psihoseksualnega razvoja) in delovanja osebnosti; strukturne (dispozicijske) teorije, hierarhični model osebnostnih lastnosti vedenjske teorije(Skinner) Humanistične teorije (Maslow, Rogers) samouresničevanje, osebnostna rast kognitivne teorije	Pojasni psihodinamično, zlasti psihoanalitično pojmovanje strukture, razvoja in delovanja osebnosti; pojasni strukturno (dispozicijsko) pojmovanje osebnosti; razloži hierarhični model osebnostnih lastnosti; razloži osnovne značilnosti vedenjskega pojmovanja osebnosti; pojasni humanistično pojmovanje osebnosti; pojasni pojme osebnostna rast in samoaktualizacija. Pojasni kognitivno pojmovanje osebnosti. Razlikuje in primerja osnovne značilnosti glavnih teorij osebnosti.
POSAMEZNIK V DRUŽBENEM OKOLJU
Življenje v družbi	socializacija (primarna, sekundarna), socialna vloga, socialna skupina	Opredeli osnovne pojme in jih ponazori z zgledi. Oceni vpliv socializacije na človekov razvoj.
*Skupine*	družina, formalne skupine in neformalne skupine	Opredeli in z zgledi ilustrira pojem socialna skupina in različne oblike teh skupin.
		Opredeli psihološke funkcije družine (varnost, sprejetost, navezanost, nadzor).
	vzgojni slogi (avtoritativen s sprejemanjem, odklanjajoč - brezbrižen, permisiven avtoritaren)	Opredeli načine vzgajanja in oceni njihove .
	vodenje (demokratsko, avtokratsko, liberalno) konformizem, nekonformizem	Razloži in z zgledi ilustrira prednosti in učinkovitost posameznega tipa vodenja. Pojasni in z zgledi ilustrira konformizem in nekonformizem.
		Pojasni vloge, odnose in konflikte v družini, jih ilustrira s konkretnimi primeri in presodi njihov vpliv na razvoj posameznika.
Medosebni odnosi	prosocialno vedenje (sodelovanje, empatija, altruizem), proindividualno vedenje (asertivnost, egoizem, tekmovanje) in antisocialno vedenje (agresivnost, delinkventnost)	Razloži in na primerih pojasni prosocialno, prindividualno in antisocialno obnašanje; oceni posledice posamezne vrste obnašanja za medosebne odnose.
		Pojasni razvoj navedenih oblik obnašanja (npr. biološke, frustracijske in vedenjske razlage agresivnosti ...).
Sporazumevanje	besedno in nebesedno sporazumevanje	Opredeli pojem sporazumevanja, razlikuje med besednim in nebesednim sporazumevanjem, oceni pomen sporazumevanja v medosebni komunikaciji.
	enosmerna in dvosmerna komunikacija, funkcija sporazumevanja, proces sporazumevanja (sporočevalec, sporočilo, naslovnik)	Razlikuje med enosmerno in dvosmerno komunikacijo. Opredeli funkcijo sporazumevanja in preprosto razloži komunikacijski proces med ljudmi.
	socialne veščine	Opredeli in z zgledi ilustrira socialni veščine in ovrednoti njihov pomen v medosebnih odnosih (reševanje konfliktov).
Stališča prepričanja, predsodki	stališče, predsodki in stereotipi (spolni, rasni, nacionalni, verski)	Opredeli in razlikuje med sorodnimi pojmi: stališče, predsodek, stereotip.
	mnenje, prepričanje	Razlikuje med pojmoma mnenje in prepričanje.
	kognitivna, emotivna, konativna	Razloži in z zgledi ilustrira komponente stališč. Opiše vrste predsodkov in navede konkretne primere predsodkov.
		Razloži vzroke predsodkov (ekonomski, politični; zgodnja socializacija, frustracije). Opiše in z zgledom ilustrira vpliv predsodkov na obnašanje (ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, genocid).
		Razloži in ovrednoti vpliv stališč in predsodkov (do manjšin, do etničnih in rasnih skupin, spolov, starostnih skupin, oseb z motnjami in drugimi posebnostmi ...) v povezavi z osebnostnimi lastnostmi in človekovim obnašanjem.
	funkcije stališč (vrednostno-ekspresivna, prilagoditvena, kognitivna, obrambna)	Razloži in na zgledu pojasni funkcije stališč.
		Razloži in na primerih pojasni vpliv družine in drugih skupin, izkušenj in medijev na oblikovanje in spreminjanje stališč
	propaganda, množični mediji	Razloži vpliv množičnih medijev, opredeli pojem propagande; razloži in na primerih analizira mehanizme vplivanja množičnih medijev.
Vrednote in morala	vrednote, družbene norme, morala	Opredeli pojem vrednot; razlikuje med pojmi vrednote, družbene norme, morala.
		Oceni pomen vrednot, družbenih norm in morale za posameznika in družbo.
	vrednotna hierarhija, vrednotne kategorije (hedonske, potenčne, moralne, izpolnitvene)	Opiše in z zgledi ilustrira glavne kategorije vrednot. Razloži vlogo družbenih dejavnikov pri oblikovanju in hierarhiji vrednot.
	moralno presojanje	Opiše in z zgledi ponazori osnovne faze v razvoju moralnega presojanja (Kohlberg).
*Socialno zaznavanje*	socialne zaznave prvi vtis, halo učinek, napaka simpatije, zaznavna obramba	Opredeli pojem socialne zaznave. Razloži in z zgledi ponazori napake in pristranosti v socialnem zaznavanju.
	pripisovanje (atribucija); vrste pripisov (notranji, zunanji; stabilni, nestabilni); socialna konstrukcija realnosti	Pojasni atribucijsko teorijo, razloži pripisovanje in razlikuje vrste pripisov ter jih ilustrira s konkretnimi primeri. Oceni pomen in učinke socialnega konstruiranja realnosti v družbi.

Legenda:

Normalni tisk - vsebine se obvezno obravnava v okviru 70-urnega programa psihologije.

Poševni tisk - vsebine se obravnava v okviru fonda 280 ur psihologije (četrti letnik - maturitetni program).

Senčena polja - predlogi za izbirne vsebine v okviru fonda 280 ur psihologije. Poznavanje teh vsebin se ne preverja na maturi.

PSIHOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

GIMNAZIJA

280 ur

I. OPREDELITEV IN OPIS PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ