Učni načrt za sociologijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26.3.1998.
VSEBINA
III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
Predmet sociologija seznanja dijake in dijakinje z znanstvenimi spoznanji o družbi, z možnostmi za sociološko raziskovanje družbenih pojavov in načini sociološkega raziskovanja . Namen predmeta ni le spoznavanje, razširjanje in utrjevanje vsebine temeljnih socioloških pojmov in idej ter spoznavanje socioloških raziskovalnih metod, ampak tudi uvajanje v razumevanje razlik med ključnimi teoretičnimi in metodološkimi perspektivami v sociologiji.
Predmet usposablja dijake in dijakinje za samostojno uporabo ključnih socioloških idej in ustreznih metod pri analizi posameznih družbenih pojavov. Posebej omogoča spoznavanje in analizo slovenske družbe, vendar pa usmerja analitično pozornost dijakov in dijakinj tudi na temeljne značilnosti drugih sodobnih družb in kultur.
Predmet se praviloma poučuje v 4. letniku v obsegu 210 ur v gimnazijskem programu.
Dijakinje/dijaki:
I. UVOD V SOCIOLOGIJO
1. PREDMET IN PERSPEKTIVE SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Družba/družbeno |
pozna različno rabo izraza družba (z izpeljavami) v vsakdanjem jeziku, v že znanih družbenih in humanističnih vedah ter sociologiji; |
Izhodišča in perspektive | pozna in zna predstaviti opredelitev družbenega delovanja pri M. Webru in družbenega dejstva pri E. Durkheimu ter različne usmeritve sociologije |
Opredelitev sociologije | zna opredeliti posebnost sociologije v razmerju do zgodovine, psihologije, filozofije in drugih družboslovnih in humanističnih ved. |
2. METODE SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Sociološke metode in tehnike |
pozna sociološke metode in tehnike (opazovanje, eksperiment, študij primerov, analizo vsebin, longitudinalne in primerjalne študije, anketo, intervju, analizo dokumentacije),problematizira možnost uporabe, slabosti in prednosti posameznih metod in tehnik glede na cilje znanstvenega postopka (objektivnost, veljavnost, zanesljivost); |
Statistični pojmi in postopki | pozna in uporablja nekatere statistične pojme in postopke (populacija, vzorec, spremenljivka, odvisna, neodvisna, mere srednje vrednosti, odklon, korelacija);uporablja več načinov prikazovanja podatkov in razume pomen različnega načina prikazovanja podatkov |
Načrt raziskovalnega dela | zna opredeliti model sociološkega raziskovanja, oblikuje načrt raziskovalnega dela. |
II. KULTURA, DRUŽBA, POSAMEZNIK
3. POSAMEZNIK IN DRUŽBA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Družbenost človekove narave in naravnost človekove družbenosti |
pojasni naravnost in družbenost človeka ter soodvisnost naravnega, kulturnega in družbenega v posamezniku,pojasni enkratnost in neponovljivost posameznika. |
4. KULTURA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Terminološki problemi |
pozna terminološke probleme; |
Splošne sestavine in značilnosti kulture | pozna različne opredelitve pojma kulture, njene osnovne sestavine in značilnosti |
Simboli (znak, jezik, govorica) | pojasni pomen simbolne komunikacije in razlikuje pojme znak, jezik, govorica |
Norme in vrednote (znanja, prepričanja,verovanja) |
opredeli in razlikuje norme in vrednote,pojasni, kaj so pravila obnašanja, kako in zakaj se oblikujejo in razlikujejo, primerja vedenjske sloge,analizira družbene prepovedi, zapovedi, načine njihovega utemeljevanja in njihove kršitve |
Pluralnost kultur (množična, elitna,alternativna), subkultura |
analizira (glede na slojno, rasno, starostno, spolno razlikovanje) soobstoj različnih kultur, (multikulturalnost), prikaže primere nestrpnosti in konfliktov ter sožitja in sodelovanja med različnimi kulturami; |
Kulturne spremembe |
opredeli, razlikuje in primerja različne tipe kulturnih sprememb, kot
so akulturacija, inkulturacija, inovacija, difuzija, kulturna izguba,opredeli
pojma kulturna identiteta in kulturna razlika,analizira in argumentira
pomen soobstoja in sodelovanja različnih kultur ter opredeli pojem globalizacija; |
5. SOCIALIZACIJA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Pomen socializacije, “nesocializirani” otroci |
pojasni pomen socializacije in |
Dejavniki socializacije (družina, šola, vrstniki, množični mediji, verske skupnosti, drugi dejavniki) | razlikuje in primerja dejavnike socializacije; |
Socializacija in individualna svoboda | opredeli elemente prisile v socializacijskih procesih in njihov družbeni pomen; |
Primarna in sekundarna socializacija, resocializacija |
opredeli posebnosti različnih stopenj in vrst socializacije; |
Družbene vloge |
opredeli pojem družbena vloga in analizira pomen družbenih vlog v procesih socializacije; |
Konformnost in odklonskost |
pojasni in analizira oblike konformnega in |
6. ODKLONSKOST IN DRUŽBENI NADZOR
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Opredelitev odklonskega ravnanja (različni teoretični pristopi) |
pozna opredelitve odklonskega ravnanja, |
Funkcije odklonskega ravnanja |
pojasni različne funkcije odklonskega ravnanja, |
Opredelitev družbenega nadzora (socialne kontrole) |
pojasni pojem socialne kontrole |
Oblike (tipi) družbenega nadzora in vrste sankcij | pozna formalne in neformalne oblike družbenega nadzora in različne vrste sankcij; |
Družbene institucije in družbeni nadzor | primerja vlogo institucij (družina, šola, cerkev, sodstvo, policija ...) pri nadzoru v različnih družbenih sistemih. |
III. DRUŽBENE RAZLIKE IN NEENAKOSTI
7. DRUŽBENA STRUKTURA /STRUKTURIRANJE DRUŽBENOSTI
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Pojem družbene strukture |
pozna pojem in zna predstaviti ter pojasniti njegove različne pomene in rabo; |
Družbeni odnosi, družbeni položaji,družbene vloge |
opredeli in pojasni pojme družbeni odnos,družbeni položaj, družbene vloge; |
Družbena skupina |
opredeli pojem družbena skupina, pozna značilnosti in vrste družbenih skupin,razlikuje med primarnimi in sekundarnimi, formalnimi in neformalnimi družbenimi skupinami in analizira njihove značilnosti; |
Družbene organizacije |
opredeli pojem družbena organizacija,opredeli značilnosti in vrste družbenih organizacij,primerja različne teorije družbenih organizacij (človek organizacije, totalna organizacija, birokratska organizacija); |
Družbene institucije |
opredeli pojem družbena institucija, značilnosti in vrste družbenih
institucij,pozna osnovne družbene institucije,razčleni konkretne institucije
kot sistem položajev in vlog, |
Družbeni sistemi | pojasni pojem globalna družba in družbeni sistem (sestavine in povezanost),primerja različne tipe globalnih družb; |
Različna pojmovanja strukture družbe |
pozna teoretične pristope (marksistični, funkcionalistični in novejši sistemski) in jih primerja med seboj. |
8. DRUŽBENA NEENAKOST IN GIBLJIVOST
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Opredelitev družbene neenakosti in družbene slojevitosti |
pozna opredelitve različnih pojavov družbene neenakosti, |
Različne teoretične razlage družbene neenakosti (konfliktne - K. Marx in M. Weber, funkcionalistične teorije - K. Davis, W. Moore in sodobne teorije) |
primerja teorije med seboj ter ugotavlja razlike in stičišča, |
Oblike družbene slojevitosti (kaste in stanovi, razredi) |
pojasni oblike slojevitosti, primerja oblike in ugotovi relevantne
sociološke razlike, |
Empirično raziskovanje družbene neenakosti in slojevitosti |
pojasni načine raziskovanja družbene neenakosti in revščine,analizira
rezultate konkretnih empiričnih raziskav, |
Družbena slojevitost, družbena mobilnost/migracije (vrste mobilnosti vertikalna, horizontalna, intrageneracijska, medgeneracijska) |
pojasni oblike družbene mobilnosti in prostorske mobilnosti ter opredeli
pomen migracij v sociološkem smislu,analizira mobilnost in migracije
v družbenem razvoju, |
9. SPOL IN SPOLNA RAZLIKA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Pojem spola |
opredeli spol kot biološko, družbeno, kulturno kategorijo; |
Spol in kultura (antropologija spolov) |
primerja različnost odnosov med spoloma v različnih kulturah; |
Vzgoja in spol, družbena konstrukcija hierarhije med spoloma |
analizira vpliv vzgoje na odnos med |
Različne teorije o spolu in spolni razliki |
pozna različne teorije odnosa med spoloma od zgodnje feminističnih, liberalnih odnosov do novejših študij |
Spol in politika, religija, razred |
analizira položaj moškega in ženske v politiki, |
Ženske in moški danes |
ugotavlja spreminjanje odnosa med spoloma (podoba moških, žensk, moškosti,ženskosti, materinstva, očetovstva...),pozna procese oblikovanja različnih identitet moških in žensk. |
10. DRUŽBENA MOČ IN OBLAST
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Razumevanja in oblike moči, kontrole, oblasti in avtoritete, (Pareto, Weber, Mills) |
pojasni kategorije na teoretični in pojavni ravni, |
Razmerje med oblastjo in družbeno močjo |
opredeli različne razlage tega razmerja |
Politični sistem, država in demokracija |
seznani se z vlogo političnega sistema in še posebej z vlogo države v sodobnih družbah, spozna različne vrste političnih sistemov, še zlasti značilnosti demokratičnega sistema; |
Procesi odločanja v družbi in politična organizacija družb |
pozna strukturo političnega organiziranja in vlogo različnih političnih skupin v procesu odločanja v družbi,analizira vlogo posameznika v procesu odločanja (volilno vedenje) |
IV. SKUPINE, INSTITUCIJE, POLJA
11. DRUŽINA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Pojem družina |
pozna razvoj pojma družina, prikaže univerzalnost in spremenljivost
družine v zgodovini, |
Vloge, funkcije in struktura družine |
opredeli vloge, pozna funkcije in razčleni strukturo družine; |
Pluralnost družinskih oblik in načinov življenja |
razlikuje med različnimi tipi družine (velika, razširjena, jedrna družina) in pozna novejša raziskovanja tega področja; |
Različna stališča do družine |
analizira razlike v pojmovanju družine (pro et contra, katoliško pojmovanje, feministične teorije),razlikuje med tradicionalno in sodobno, patriarhalno asimetrično in simetrično delitvijo vlog v družini,analizira vzroke in posledice razvez in dezorganizacije družine, analizira soodvisnost in konfliktnost med generacijami; |
Posameznik - družina - država |
prikaže razlike med javnim in zasebnim,analizira skladnosti in konfliktnosti v odnosu posameznik - družina - država. |
12. ŠOLA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Šola kot družbena institucija |
opredeli funkcije šole, pozna različne načine izobraževanja; |
Šola in država, šola kot ideološki aparat države |
analizira razmerje med šolo, državo in ideologijo; |
Šola in družbena (ne)enakost |
pojasni razmerja med znanjem, družbeno močjo, družbenim statusom, izobraževanjem in izobraževalnim uspehom različnih družbenih skupin,analizira reproduciranje (ne)enakosti skozi šolski sistem. |
13. DELO IN PROSTI ČAS
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Delo in prosti čas v različnih družbeno zgodovinskih okoliščinah |
opredeli pomen pojmov delo in prosti čas,pojasni, kaj je značilno za dejavnosti, ki jih pojmujemo kot delo in zaposlitev,primerja pomen dela in prostega časa v predindustrijskih in (po)industrijskih družbah; |
Delitev dela |
opredeli različne oblike delitve dela (družbena, tehnična ...), |
Tehnologija in doživljanje dela |
pozna vrste tehnologij in njihove osnovne značilnosti (npr. obrtna tehnologija, tehnologija tekočega traku, avtomatizacija, nerutinska tehnologija ...), analizira družbene posledice uporabe različnih tehnologij,analizira vpliv uporabe različnih tehnologij na posameznikovo doživljanje dela in prostega časa ter primerja razultate različnih raziskav o tem problemu; |
Poklicna struktura in brezposlenost |
primerja poklicno strukturo in strukturo brezposelnosti v različnih sodobnih družbah,analizira vzroke sprememb v poklicni strukturi; |
Organiziranost zaposlenih |
pozna različne oblike organiziranosti zaposlenih (npr. sindikati, poklicna
združenja ...), |
Medsebojna odvisnost dela in prostega časa |
pojasni, kako delo determinira prosti čas, analizira vzroke instrumentalnega odnosa do dela in vpliv prostega časa na izbiro zaposlitve, analizira različne oblike preživljanja prostega časa glede na pripadnost spolu, družbenemu sloju, generaciji. |
14. PROSTORSKE SKUPNOSTI
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Tipologija prostorskih skupnosti |
razlikuje, analizira in primerja različne tipe prostorskih skupnosti, kakor so lokalna, regionalna, nacionalna, mednarodna in globalna,primerja značilnosti družbenega življenja v vaškem in mestnem okolju, pojasni procese deagrarizacije, urbanizacije, urbano kulturo; |
Urejanje prostorskega razvoja |
pojasni potrebo po urejanju prostorskega razvoja,analizira ekološke omejitve prostora, pojasni različne tipe družbene (ne)regulacije (črna gradnja ...), analizira prostorsko ločevanje/segregacije družbenih skupin,opredeli problematiko stanovanjske gradnje. |
15. RELIGIJA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Religija, tipi religij in družbeni način njihovega obstoja |
opredeli sestavine religioznih sistemov; primerjalno predstavi osnovne značilnosti verskega nauka, obredja in etike ter simbolike krščanstva in vsaj dveh drugih religij, prikaže načine organiziranosti skupnosti: cerkev, denominacija, sekta, kult, nova religiozna gibanja,opredeli razliko in povezanost magije in religije, na zgodovinskem in sodobnem gradivu prikaže razlike med lokalnimi in univerzalnimi religijami,analizira problematiko ljudske religioznosti in civilne religije; |
Vsebinsko (fenomenološko) in funkcionalistično opredeljevanje religije |
pozna osnovne kategorije fenomenološkega opredeljevanja religije (sveto, nadnaravno, božansko) in razloge za funkcionalistično opredeljevanje religije v sociologiji; |
Družbene funkcije religije |
opredeli značilne družbene funkcije religij (integracijske, kompenzacijske, legitimacijske, osmišljevalne; konzervativna in razvojna) in jih utemelji z zgodovinskim in sociološkim gradivom,prikaže razlike znotraj krščanstva in med religijami glede na te funkcije,primerja prispevek klasikov sociologije pri opredeljevanju in vrednotenju družbenih funkcij religije (Durkheim, Marx, Weber, Parsons); |
Procesi sekularizacije in privatizacije; revitalizacija religij v sodobnih družbah |
pozna pojme sekularizacija, privatizacija in revitalizacija religij in jih zna uporabljati, zna navesti dejstva v prid tezam o sekularizaciji in revitalizaciji, pozna metodološke in vsebinske ugovore zoper te teze,analizira in interpretira (s temi pojmi) konkretne primere in podatke o religioznem življenju v Sloveniji; |
Verska opredeljenost in verski pluralizem v zgodovini in sodobnih družbah |
analizira in ob konkretnih primerih pojasni razmerja med versko in nacionalno opredeljenostjo, verskim in kulturnim pluralizmom (multikulturalnost, subkulture) ter družbenimi neenakostmi, prikaže in pojasni razlike med predmodernimi in modernimi ter postmodernimi družbami ob primeru konfesionalne enotnosti in/ali pluralnosti. |
16. ETNIJA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Etnične skupine (ljudstvo, narod, nacija) |
opredeli pojem etnične skupine in razlikuje: ljudstvo, narod, nacija, pozna značilnosti in zgodovinskost njihovega nastanka ter razvoja,problematizira odnos nacija - država in etnične meje, pozna različne teoretične pristope pri razreševanju vprašanj v zvezi z etničnimi skupinami, analizira dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje naroda; |
Etnična manjšina |
opredeli pojem etničnih manjšin in analizira njihov položaj; |
Nacionalizem, diskriminacija, segregacija, etnocentrizem |
opredeli pojave, pogoje in vzroke za nastanek. |
17. ZNANOST
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Znanost in družba | pozna pogoje za nastanek in razvoj znanosti, opredeli odnos med znanjem in znanostjo,pozna funkcije znanosti (spoznavne, družbene),analizira družbene okoliščine za razvoj znanosti,predstavi pomen znanstvene skupnosti,problematizira relativnost znanstvenega spoznanja in njegovo družbeno verifikacijo; |
Znanost in ideologija |
analizira razmerje med znanostjo in ideologijo; |
Odgovornost znanosti |
analizira družbeno odgovornost znanstvenikov, opredeli etične probleme znanosti. |
V. DRUŽBENE SPREMEMBE IN RAZVOJ
18. DRUŽBENE SPREMEMBE
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Dinamika družbenih sprememb in razvoj |
opredeli pojem družbene spremembe glede na to, kateri družbeni pojav se spreminja, v kakšni smeri in obsegu ter kateri so indikatorji družbenih sprememb,primerja evolucijske in radikalne (revolucijske) strukturne družbene spremembe ter analizira vzroke, okoliščine ter posledice enih in drugih,analizira in primerja različna pojmovanja družbenih sprememb in dinamike družbenega razvoja. |
19. MODERNIZACIJA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Dihotomija tradicionalna - moderna družba | opredeli proces modernizacije, prikaže in problematizira klasične sociološke teorije o razvojno pogojenih tipih družb (E. Durkheim, H. Spencer, F. Tönnies ...); |
“Prehod” v moderno družbo, vprašanje postmoderne |
primerja značilnosti tradicionalne, moderne in postmoderne družbe; |
Modernizacija in demografske spremembe |
ugotavlja medsebojno povezanost družbeno-kulturnih, gospodarskih in demografskihsprememb,primerja demografske spremembe v različnih današnjih družbah, analizira njihove vzroke in posledice (npr. staranje prebivalstva v nekaterih družbah in "demografska eksplozija" v drugih); |
Načini (“modeli”) razvoja (modernizacije) |
primerja razvojne poti "prvega", "drugega" in "tretjega" sveta, seznani se s teorijo odvisnosti. |
20. KAKOVOST ŽIVLJENJA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Spremembe v načinu življenja, kulturi, družbenih odnosih; kvaliteta življenja |
opredeli in analizira nekatere bistvene spremembe v načinu življenja ljudi (npr.večja geografska in socialna mobilnost, spremenjena vloga žensk v družbi, spremembe družine in odnosov v njej, drugačna vloga znanosti in znanja, delitev na delo in prosti čas itd.); |
Posameznik, civilna družba, socialna država |
analizira možnosti in odgovornosti posameznika, ustanov civilne družbe in države v skrbi za kakovost življenja. |
21. EKOLOŠKA KRIZA IN PERSPEKTIVE ČLOVEŠTVA
VSEBINE/ CILJI | STANDARDI ZNANJ |
Dijakinja/dijak: | |
Ekološka kriza |
problematizira pojmovanje razvoja in napredka predvsem z vidika človekovega vpliva na okolje, analizira vzroke porušenega "ravnotežja" med človekom in naravo,zna utemeljiti zakonitost, legitimnost in moralnost varovanja okolja. |
NAPOTKI ZA IZVAJANJE UČNEGA NAČRTA:
Predlagana razvrstitev tem za učitelje/učiteljice ni obvezujoča.
Uresničevanje predmeta naj bo oprto na znanja, ki so jih dijaki/dijakinje pridobili/pridobile pri predmetu sociologija (70 ur). Ta znanja naj se razširijo in poglobijo, dijake in dijakinje pa naj se usposobi za njihovo samostojno uporabo. Zato naj bo posebej poudarjena razsikovalna naravnanost sociologije.
Pri obravnavi vseh tem naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe in primerjavi z drugimi sodobnimi družbami.
SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
Pri poučevanju mora biti poudarjena raziskovalna naravnanost sociologije, njena aktualnost in težnja, da bi prispevala k racionalizaciji družbenega življenja. Zato naj bosta vsebina različnih pojmov in teorij ter uporaba socioloških metod ponazorjena s primeri iz socioloških raziskav, še zlasti raziskav, ki obravnavajo slovensko družbo. Hkrati naj bi dijake in dijakinje usmerjali k samostojnemu in teoretično usmerjenemu zbiranju socioloških informacij, k njihovi analizi s pomočjo ustreznih metod in k interpretaciji teh informacij.
Sociološke teorije in metode naj bodo obravnavane primerjalno. Pri tem naj bosta poudarjeni in s konkretnimi raziskovalnimi primeri ponazorjena njihova različna spoznavna naravnanost in učinkovitost. Dijaki in dijakinje naj se ob tem usposabljajo za samostojno izbiro ustreznih teorij in metod pri analizi posameznih družbenih pojavov.
Pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih vprašanj mora biti poudarjena njihova soodvisnost. Zato ni pomemben vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje načrt, pač pa je pomembno, da dijaki in dijakinje spoznajo povezanost posameznih družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. Ob tem je potrebno spodbujati tudi povezovanje socioloških idej in spoznanj z znanji z drugih predmetnih področij.
Poučevanje sociologije zahteva izbor didaktičnih metod (npr. igranje vlog, skupinska razprava, projektno delo, raziskava izbranega problema), ki omogočajo visoko samostojnost in iniciativnost dijakov in dijakinj. Dijake in dijakinje je potrebno spodbujati k predstavitvi njihovih raziskovalnih zamisli in rezultatov samostojnih analiz. Pri tem morajo razviti sposobnost dosledne uporabe sociološke terminologije in jasnega izražanja kompleksnejših socioloških idej.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Pri uresničevanju ciljev učnega načrta se učitelj/učiteljica navezuje na znanja, ki jih imajo dijaki in dijakinje s področja književnosti, zgodovine, filozofije, psihologije in geografije.
Pri ocenjevanju se upošteva poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter zmožnost sociološke analize in interpretacije na temelju teh vsebin.
Na ravni znanja in razumevanja se od dijakov in dijakinj pričakuje:
Na ravni analize in interpretacije se od dijakov in dijakinj pričakuje:
Ocenjevanje je ustno in pisno. Oceno pridobijo dijaki in dijakinje tudi s pripravo pisnega načrta maturitetne naloge.