SOCIOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

GIMNAZIJA

210 UR

Učni načrt za sociologijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26.3.1998.

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Predmet sociologija seznanja dijake in dijakinje z znanstvenimi spoznanji o družbi, z možnostmi za sociološko raziskovanje družbenih pojavov in načini sociološkega raziskovanja . Namen predmeta ni le spoznavanje, razširjanje in utrjevanje vsebine temeljnih socioloških pojmov in idej ter spoznavanje socioloških raziskovalnih metod, ampak tudi uvajanje v razumevanje razlik med ključnimi teoretičnimi in metodološkimi perspektivami v sociologiji.

Predmet usposablja dijake in dijakinje za samostojno uporabo ključnih socioloških idej in ustreznih metod pri analizi posameznih družbenih pojavov. Posebej omogoča spoznavanje in analizo slovenske družbe, vendar pa usmerja analitično pozornost dijakov in dijakinj tudi na temeljne značilnosti drugih sodobnih družb in kultur.   

Predmet se praviloma poučuje v 4. letniku v obsegu 210  ur v gimnazijskem programu.

 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1. CILJI PREDMETA

1.1. SPLOŠNI CILJI PREDMETA 

Dijakinje/dijaki:

 

1.2. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN/ALI VSEBINE, STANDARDI ZNANJ

I. UVOD V SOCIOLOGIJO

1. PREDMET IN PERSPEKTIVE SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Družba/družbeno  

pozna različno rabo izraza družba (z izpeljavami) v vsakdanjem jeziku, v že znanih družbenih in humanističnih vedah ter sociologiji;

Izhodišča in perspektive pozna in zna predstaviti opredelitev družbenega delovanja pri M. Webru in družbenega dejstva pri E. Durkheimu ter različne usmeritve sociologije
Opredelitev sociologije    zna opredeliti posebnost sociologije v razmerju do zgodovine, psihologije, filozofije in drugih družboslovnih in humanističnih ved.

2. METODE SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Sociološke metode in tehnike 

pozna sociološke metode in tehnike (opazovanje, eksperiment, študij primerov, analizo vsebin, longitudinalne in primerjalne študije, anketo, intervju, analizo dokumentacije),problematizira možnost uporabe, slabosti in prednosti posameznih metod in tehnik glede na cilje znanstvenega postopka (objektivnost, veljavnost, zanesljivost);

Statistični pojmi in postopki pozna in uporablja nekatere statistične pojme in postopke (populacija, vzorec, spremenljivka, odvisna, neodvisna, mere srednje vrednosti, odklon, korelacija);uporablja več načinov prikazovanja podatkov in razume pomen različnega načina prikazovanja podatkov
Načrt raziskovalnega dela    zna opredeliti model sociološkega raziskovanja, oblikuje načrt raziskovalnega dela.

II. KULTURA, DRUŽBA, POSAMEZNIK

3. POSAMEZNIK IN DRUŽBA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Družbenost človekove narave in naravnost človekove družbenosti

pojasni naravnost in družbenost človeka ter soodvisnost naravnega, kulturnega in družbenega v posamezniku,pojasni enkratnost in neponovljivost posameznika.

4. KULTURA                                                                      

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Terminološki problemi      

pozna terminološke probleme;

Splošne sestavine in značilnosti kulture pozna različne opredelitve pojma kulture, njene osnovne sestavine in značilnosti
Simboli (znak, jezik, govorica) pojasni pomen simbolne komunikacije in razlikuje pojme znak, jezik, govorica
Norme in vrednote
(znanja, prepričanja,verovanja)
opredeli in razlikuje norme in vrednote,pojasni, kaj so pravila obnašanja, kako in zakaj se oblikujejo in razlikujejo, primerja vedenjske sloge,analizira družbene prepovedi, zapovedi, načine njihovega utemeljevanja in njihove kršitve
Pluralnost kultur (množična, elitna,alternativna), subkultura

analizira (glede na slojno, rasno, starostno, spolno razlikovanje) soobstoj različnih kultur, (multikulturalnost), prikaže primere nestrpnosti in konfliktov ter sožitja in sodelovanja med različnimi kulturami;

Kulturne spremembe

opredeli, razlikuje in primerja različne tipe kulturnih sprememb, kot so akulturacija, inkulturacija, inovacija, difuzija, kulturna izguba,opredeli pojma kulturna identiteta in kulturna razlika,analizira in argumentira pomen soobstoja in sodelovanja različnih kultur ter opredeli pojem globalizacija;
opredeli odnos med pojmoma kultura civilizacija.

5. SOCIALIZACIJA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Pomen socializacije, “nesocializirani” otroci      

pojasni pomen socializacije in
razlikuje vrste socializacije;

Dejavniki socializacije (družina, šola, vrstniki, množični mediji, verske skupnosti, drugi dejavniki) razlikuje in primerja dejavnike socializacije;
Socializacija in individualna svoboda opredeli elemente prisile v socializacijskih procesih in njihov družbeni pomen;
Primarna in sekundarna socializacija,
resocializacija
opredeli posebnosti različnih stopenj in vrst socializacije;
Družbene vloge  

opredeli pojem družbena vloga in analizira pomen družbenih vlog v procesih socializacije;

Konformnost in odklonskost 

pojasni in analizira oblike konformnega in
odklonskega obnašanja v procesih socializacije.

6. ODKLONSKOST IN DRUŽBENI NADZOR

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Opredelitev odklonskega ravnanja
(različni teoretični pristopi)

pozna opredelitve odklonskega ravnanja,
primerja različne teoretične pristope;

Funkcije odklonskega ravnanja

pojasni različne funkcije odklonskega ravnanja,
analizira primere odklonskega ravnanja v družbenem okolju;

Opredelitev družbenega nadzora
(socialne kontrole)

pojasni pojem socialne kontrole

Oblike (tipi) družbenega nadzora in vrste sankcij pozna formalne in neformalne oblike družbenega nadzora in različne vrste sankcij;
Družbene institucije in družbeni nadzor primerja vlogo institucij (družina, šola, cerkev, sodstvo, policija ...) pri nadzoru v različnih družbenih sistemih.

III. DRUŽBENE RAZLIKE IN NEENAKOSTI

7. DRUŽBENA STRUKTURA /STRUKTURIRANJE DRUŽBENOSTI

VSEBINE/ CILJI  STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Pojem družbene strukture

pozna pojem in zna predstaviti ter pojasniti njegove različne pomene in rabo;

Družbeni odnosi, družbeni položaji,družbene vloge

opredeli in pojasni pojme družbeni odnos,družbeni položaj, družbene vloge;

Družbena skupina 

opredeli pojem družbena skupina, pozna značilnosti in vrste družbenih skupin,razlikuje med primarnimi in sekundarnimi, formalnimi in neformalnimi družbenimi skupinami in analizira njihove značilnosti;

Družbene organizacije 

opredeli pojem družbena organizacija,opredeli značilnosti in vrste družbenih organizacij,primerja različne teorije družbenih organizacij (človek organizacije, totalna organizacija, birokratska organizacija);

Družbene institucije

opredeli pojem družbena institucija, značilnosti in vrste družbenih institucij,pozna osnovne družbene institucije,razčleni konkretne institucije kot sistem položajev in vlog,
pojasni razliko med institucijo, organizacijo in skupino,
analizira razmerje med posameznikom (osebo), družbeno vlogo (vlogami) in institucijo;

Družbeni sistemi pojasni pojem globalna družba in družbeni sistem (sestavine in povezanost),primerja različne tipe globalnih družb;
Različna pojmovanja strukture družbe

pozna teoretične pristope (marksistični, funkcionalistični in novejši sistemski) in jih primerja med seboj.

8. DRUŽBENA NEENAKOST IN GIBLJIVOST

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Opredelitev družbene neenakosti in družbene slojevitosti

pozna opredelitve različnih pojavov družbene neenakosti,
analizira družbeno neenakost kot različnost vlog in položajev ter ključne določilnice neenakosti (moč, bogastvo, ugled, družbeni status);

Različne teoretične razlage družbene neenakosti (konfliktne - K. Marx in M. Weber, funkcionalistične teorije - K. Davis, W. Moore in sodobne teorije) 

primerja teorije med seboj ter ugotavlja razlike in stičišča,
uporabi poznavanje teorij pri razlagi konkretne družbene situacije

Oblike družbene slojevitosti (kaste in stanovi, razredi) 

pojasni oblike slojevitosti, primerja oblike in ugotovi relevantne sociološke razlike,
primerja strukturo slojevitosti slovenske družbe s strukturo drugih evropskih družb

Empirično raziskovanje družbene neenakosti in slojevitosti
(stil življenja, revščina, poklicna in izobrazbena struktura ...)

pojasni načine raziskovanja družbene neenakosti in revščine,analizira rezultate konkretnih empiričnih raziskav,
prikaže uporabnost empiričnih raziskav;

Družbena slojevitost, družbena mobilnost/migracije (vrste mobilnosti vertikalna, horizontalna, intrageneracijska, medgeneracijska) 

pojasni oblike družbene mobilnosti in prostorske mobilnosti ter opredeli pomen migracij v sociološkem smislu,analizira mobilnost in migracije v družbenem razvoju,
analizira možnosti družbene mobilnosti v različno razvitih družbah in glede na pripadnost družbenemu položaju.

9. SPOL IN SPOLNA RAZLIKA                                                

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Pojem spola

opredeli spol kot biološko, družbeno, kulturno kategorijo;

Spol in kultura (antropologija spolov)

primerja različnost odnosov med spoloma v različnih kulturah;

Vzgoja in spol, družbena konstrukcija hierarhije med spoloma
reproduciranje oz. spreminjanje odnosov med spoloma

analizira vpliv vzgoje na odnos med
spoloma (družina, šola, cerkev...).
Analizira okoliščine za reproduciranje
obstoječih razlik med spoloma in pogojev za spreminjanje;

Različne teorije o spolu in spolni razliki 

pozna različne teorije odnosa med spoloma od zgodnje feminističnih, liberalnih odnosov do novejših študij

Spol in politika, religija, razred

analizira položaj moškega in ženske v politiki,
pozna ključna stališča religijskih razlag do žensk in njihovega položaja v družbi,analizira razmerje med razrednim in spolnim podrejanjem

Ženske in moški danes

ugotavlja spreminjanje odnosa med spoloma (podoba moških, žensk, moškosti,ženskosti, materinstva, očetovstva...),pozna procese oblikovanja različnih identitet moških in žensk.

10. DRUŽBENA MOČ IN OBLAST

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Razumevanja in oblike moči,
kontrole, oblasti in avtoritete,
(Pareto, Weber, Mills)

pojasni kategorije na teoretični in pojavni ravni,
analizira strukturo moči,
analizira pomen kontrole v različnih strukturah družbene moči;

Razmerje med oblastjo in družbeno močjo

opredeli različne razlage tega razmerja

Politični sistem, država in demokracija

seznani se z vlogo političnega sistema in še posebej z vlogo države v sodobnih družbah, spozna različne vrste političnih sistemov, še zlasti značilnosti demokratičnega sistema;

Procesi odločanja v družbi in politična organizacija družb

pozna strukturo političnega organiziranja in vlogo različnih političnih skupin v procesu odločanja v družbi,analizira vlogo posameznika v procesu odločanja (volilno vedenje)

IV. SKUPINE, INSTITUCIJE, POLJA

11. DRUŽINA                                                                           

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Pojem družina

pozna razvoj pojma družina, prikaže univerzalnost in spremenljivost družine v zgodovini,
razlikuje med zakonsko zvezo, družino in gospodinjstvom;

Vloge, funkcije in struktura družine

opredeli vloge, pozna funkcije in razčleni strukturo družine;

Pluralnost družinskih oblik in načinov življenja

razlikuje med različnimi tipi družine (velika, razširjena, jedrna družina) in pozna novejša raziskovanja tega področja;

Različna stališča do družine

analizira razlike v pojmovanju družine (pro et contra, katoliško pojmovanje, feministične teorije),razlikuje med tradicionalno in sodobno, patriarhalno asimetrično in simetrično delitvijo vlog v družini,analizira vzroke in posledice razvez in dezorganizacije družine, analizira soodvisnost in konfliktnost med generacijami;

Posameznik - družina - država

prikaže razlike med javnim in zasebnim,analizira skladnosti in konfliktnosti v odnosu posameznik - družina - država.

12. ŠOLA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Šola kot družbena institucija

opredeli funkcije šole, pozna različne načine izobraževanja;

Šola in država, šola kot ideološki aparat države

analizira razmerje med šolo, državo in ideologijo;

Šola in družbena (ne)enakost

pojasni razmerja med znanjem, družbeno močjo, družbenim statusom, izobraževanjem in izobraževalnim uspehom različnih družbenih skupin,analizira reproduciranje (ne)enakosti skozi šolski sistem.

13. DELO IN PROSTI ČAS

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Delo in prosti čas v različnih družbeno zgodovinskih okoliščinah

opredeli pomen pojmov delo in prosti čas,pojasni, kaj je značilno za dejavnosti, ki jih pojmujemo kot delo in zaposlitev,primerja pomen dela in prostega časa v predindustrijskih in (po)industrijskih družbah;

Delitev dela

opredeli različne oblike delitve dela (družbena, tehnična ...),
analizira družbene posledice delitve dela;

Tehnologija in doživljanje dela

pozna vrste tehnologij in njihove osnovne značilnosti (npr. obrtna tehnologija, tehnologija tekočega traku, avtomatizacija, nerutinska tehnologija ...), analizira družbene posledice uporabe različnih tehnologij,analizira vpliv uporabe različnih tehnologij na posameznikovo doživljanje dela in prostega časa ter primerja razultate različnih raziskav o tem problemu;

Poklicna struktura in brezposlenost

primerja poklicno strukturo in strukturo brezposelnosti v različnih sodobnih družbah,analizira vzroke sprememb v poklicni strukturi;

Organiziranost zaposlenih

pozna različne oblike organiziranosti zaposlenih (npr. sindikati, poklicna združenja ...),
analizira cilje in pomen organiziranosti ter sredstva za dosego ciljev;

Medsebojna odvisnost dela in prostega časa

pojasni, kako delo determinira prosti čas, analizira vzroke instrumentalnega odnosa do dela in vpliv prostega časa na izbiro zaposlitve, analizira različne oblike preživljanja prostega časa glede na pripadnost spolu, družbenemu sloju, generaciji.

14. PROSTORSKE SKUPNOSTI

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Tipologija prostorskih skupnosti

razlikuje, analizira in primerja različne tipe prostorskih skupnosti, kakor so lokalna, regionalna, nacionalna, mednarodna in globalna,primerja značilnosti družbenega življenja v vaškem in mestnem okolju, pojasni procese deagrarizacije, urbanizacije, urbano kulturo;

Urejanje prostorskega razvoja

pojasni potrebo po urejanju prostorskega razvoja,analizira ekološke omejitve prostora, pojasni različne tipe družbene (ne)regulacije (črna gradnja ...), analizira prostorsko ločevanje/segregacije družbenih skupin,opredeli problematiko stanovanjske gradnje.

15. RELIGIJA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Religija, tipi religij in družbeni način njihovega obstoja

opredeli sestavine religioznih sistemov; primerjalno predstavi osnovne značilnosti verskega nauka, obredja in etike ter simbolike krščanstva in vsaj dveh drugih religij, prikaže načine organiziranosti skupnosti: cerkev, denominacija, sekta, kult, nova religiozna gibanja,opredeli razliko in povezanost magije in religije, na zgodovinskem in sodobnem gradivu prikaže razlike med lokalnimi in univerzalnimi religijami,analizira problematiko ljudske religioznosti in civilne religije;

Vsebinsko (fenomenološko) in funkcionalistično opredeljevanje religije

pozna osnovne kategorije fenomenološkega opredeljevanja religije (sveto, nadnaravno, božansko) in razloge za funkcionalistično opredeljevanje religije v sociologiji;

Družbene funkcije religije

opredeli značilne družbene funkcije religij (integracijske, kompenzacijske, legitimacijske, osmišljevalne; konzervativna in razvojna) in jih utemelji z zgodovinskim in sociološkim gradivom,prikaže razlike znotraj krščanstva in med religijami glede na te funkcije,primerja prispevek klasikov sociologije pri opredeljevanju in vrednotenju družbenih funkcij religije (Durkheim, Marx, Weber, Parsons);

Procesi sekularizacije in privatizacije; revitalizacija religij v sodobnih družbah

pozna pojme sekularizacija, privatizacija in revitalizacija religij in jih zna uporabljati, zna navesti dejstva v prid tezam o sekularizaciji in revitalizaciji, pozna metodološke in vsebinske ugovore zoper te teze,analizira in interpretira (s temi pojmi) konkretne primere in podatke o religioznem življenju v Sloveniji;

Verska opredeljenost in verski pluralizem v zgodovini in sodobnih družbah

analizira in ob konkretnih primerih pojasni razmerja med versko in nacionalno opredeljenostjo, verskim in kulturnim pluralizmom (multikulturalnost, subkulture) ter družbenimi neenakostmi, prikaže in pojasni razlike med predmodernimi in modernimi ter postmodernimi družbami ob primeru konfesionalne enotnosti in/ali pluralnosti.

16.  ETNIJA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Etnične skupine (ljudstvo, narod, nacija) 

opredeli pojem etnične skupine in razlikuje: ljudstvo, narod, nacija,

pozna značilnosti in zgodovinskost njihovega nastanka ter razvoja,problematizira odnos nacija - država in etnične meje,

pozna različne teoretične pristope pri razreševanju vprašanj v zvezi z etničnimi skupinami, analizira dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje naroda;

Etnična manjšina

opredeli pojem etničnih manjšin in analizira njihov položaj;

Nacionalizem, diskriminacija, segregacija, etnocentrizem 

opredeli pojave, pogoje in vzroke za nastanek.

17.  ZNANOST

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Znanost in družba pozna pogoje za nastanek in razvoj znanosti, opredeli odnos med znanjem in znanostjo,pozna funkcije znanosti (spoznavne, družbene),analizira družbene okoliščine za razvoj znanosti,predstavi pomen znanstvene skupnosti,problematizira relativnost znanstvenega spoznanja in njegovo družbeno verifikacijo;
Znanost in ideologija

analizira razmerje med znanostjo in ideologijo;

Odgovornost znanosti 

analizira družbeno odgovornost znanstvenikov, opredeli etične probleme znanosti.

V. DRUŽBENE SPREMEMBE IN RAZVOJ

18. DRUŽBENE SPREMEMBE

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Dinamika družbenih sprememb in razvoj

opredeli pojem družbene spremembe glede na to, kateri družbeni pojav se spreminja, v kakšni smeri in obsegu ter kateri so indikatorji družbenih sprememb,primerja evolucijske in radikalne (revolucijske) strukturne družbene spremembe ter analizira vzroke, okoliščine ter posledice enih in drugih,analizira in primerja različna pojmovanja družbenih sprememb in dinamike družbenega razvoja.

19.  MODERNIZACIJA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Dihotomija tradicionalna - moderna družba opredeli proces modernizacije, prikaže in problematizira klasične sociološke teorije o razvojno pogojenih tipih družb (E. Durkheim, H. Spencer, F. Tönnies ...);
“Prehod” v moderno družbo,
vprašanje postmoderne

primerja značilnosti tradicionalne, moderne in postmoderne družbe;

Modernizacija in demografske spremembe

ugotavlja medsebojno povezanost družbeno-kulturnih, gospodarskih in demografskihsprememb,primerja demografske spremembe v različnih današnjih družbah, analizira njihove vzroke in posledice (npr. staranje prebivalstva v nekaterih družbah in "demografska eksplozija" v drugih);

Načini (“modeli”) razvoja (modernizacije)

primerja razvojne poti "prvega", "drugega" in "tretjega" sveta, seznani se s teorijo odvisnosti.

20. KAKOVOST ŽIVLJENJA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Spremembe v načinu življenja, kulturi, družbenih odnosih; kvaliteta življenja

opredeli in analizira nekatere bistvene spremembe v načinu življenja ljudi (npr.večja geografska in socialna mobilnost, spremenjena vloga žensk v družbi, spremembe družine in odnosov v njej, drugačna vloga znanosti in znanja, delitev na delo in prosti čas itd.);

Posameznik, civilna družba, socialna država

analizira možnosti in odgovornosti posameznika, ustanov civilne družbe in države v skrbi za kakovost življenja.

21.  EKOLOŠKA KRIZA IN PERSPEKTIVE  ČLOVEŠTVA

VSEBINE/ CILJI      STANDARDI ZNANJ
  Dijakinja/dijak:
Ekološka kriza

problematizira pojmovanje razvoja in napredka predvsem z vidika človekovega vpliva na okolje, analizira vzroke porušenega "ravnotežja" med človekom in naravo,zna utemeljiti zakonitost, legitimnost in moralnost varovanja okolja.

III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

NAPOTKI ZA IZVAJANJE UČNEGA NAČRTA:

Predlagana razvrstitev tem za učitelje/učiteljice ni obvezujoča.

Uresničevanje predmeta naj bo oprto na znanja, ki so jih dijaki/dijakinje pridobili/pridobile pri predmetu sociologija (70 ur). Ta znanja naj se razširijo in poglobijo, dijake in dijakinje pa naj se usposobi za njihovo samostojno uporabo. Zato naj bo posebej poudarjena razsikovalna naravnanost sociologije.

Pri obravnavi vseh tem naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe in primerjavi z drugimi sodobnimi družbami. 

SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA    

Pri poučevanju mora biti poudarjena raziskovalna naravnanost sociologije, njena aktualnost in težnja, da bi prispevala k racionalizaciji družbenega življenja. Zato naj bosta vsebina različnih pojmov in teorij ter uporaba socioloških metod ponazorjena s primeri iz socioloških raziskav, še zlasti raziskav, ki obravnavajo slovensko družbo. Hkrati naj bi dijake in dijakinje usmerjali k samostojnemu in teoretično usmerjenemu zbiranju socioloških informacij, k njihovi analizi s pomočjo ustreznih metod in k interpretaciji teh informacij.

Sociološke teorije in metode naj bodo obravnavane primerjalno. Pri tem naj bosta poudarjeni in s konkretnimi raziskovalnimi primeri ponazorjena njihova različna spoznavna naravnanost in učinkovitost. Dijaki in dijakinje naj se ob tem usposabljajo za samostojno izbiro ustreznih teorij in metod pri analizi posameznih družbenih pojavov.

Pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih vprašanj mora biti poudarjena njihova soodvisnost. Zato ni pomemben vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje načrt, pač pa je pomembno, da dijaki in dijakinje spoznajo povezanost posameznih družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. Ob tem je potrebno spodbujati tudi povezovanje socioloških idej in spoznanj z znanji z drugih predmetnih področij. 

Poučevanje sociologije zahteva izbor didaktičnih metod (npr. igranje vlog, skupinska razprava, projektno delo, raziskava izbranega problema), ki omogočajo visoko samostojnost in iniciativnost dijakov in dijakinj. Dijake in dijakinje je potrebno spodbujati k predstavitvi njihovih raziskovalnih zamisli in rezultatov samostojnih analiz. Pri tem morajo razviti sposobnost dosledne uporabe sociološke terminologije in jasnega izražanja kompleksnejših socioloških idej.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Pri uresničevanju ciljev učnega načrta se učitelj/učiteljica navezuje na znanja, ki jih imajo dijaki in dijakinje s področja književnosti, zgodovine, filozofije, psihologije in geografije. 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Pri ocenjevanju se upošteva poznavanje in razumevanje obravnavanih vsebin ter zmožnost sociološke analize in interpretacije na temelju teh vsebin.

Na ravni znanja in razumevanja se od dijakov in dijakinj pričakuje:

Na ravni analize in interpretacije se od dijakov in dijakinj pričakuje:

Ocenjevanje je ustno in pisno. Oceno pridobijo dijaki in dijakinje tudi s pripravo pisnega načrta maturitetne naloge.