UMETNOSTNA ZGODOVINA IZBIRNI PREDMET

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

GIMNAZIJA

35 UR

Učni načrt za umetnostno zgodovino je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. Cilji predmeta

1. 1.  Splošni ciliji predmeta

1. 2.  Operativni cilji predmeta in vsebine

2 Standardi  znanj

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI


I. OPREDELITEV PREDMETA

Umetnostna zgodovina kot izbirni predmet izhaja iz zamisli, da bi dijaku omogočili zaokrožen pogled na umetnost v Sloveniji ter s predlaganimi tematskimi delavnicami in terenskimi vajami (ekskurzije, spoznavanje spomenikov in situ, spoznavanje zaokroženega značaja kulturne pokrajine) dopolnili in praktično predstavili temeljne umetnostnozgodovinske spomenike, s  katerimi  se je seznanil v okviru obveznega predmeta likovna umetnost - umetnostna zgodovina v 1. letniku.  Umetnostna zgodovina se kot izbirni predmet poučuje v 2. letniku. Obseg je 35 ur.

Vloga umetnostne zgodovine kot izbirnega predmeta je v interpretaciji  najpomembnejših likovnih umetnin na slovenskih tleh, ki so od pradavnine do sedanjosti odslikale izpovedne in estetske odzive rodov ustvarjalcev na njihov čas.

Gre za sporočila, ki določajo identiteto slovenske likovne umetnosti in jo postavljajo v kritično in dialoško razmerje do spomenikov svetovne umetnosti. S tako izbranimi temami dijak oblikuje pogled na estetske  smeri in ikonografske teme ob vrhunskih umetninah posameznih zgodovinskih obdobji, prepoznava mesto slovenske umetnosti v širšem geografskem okolju  ter likovne kvalitete krajev, v katerih so živeli naši predniki.

Pouk umetnostne zgodovine kot izbirnega predmeta vključuje:

- prvine umetnostne teorije ob  najpomembnejših in za posamezna obdobja ključnih umetnostnih spomenikih, ob katerih spoznavajo časovna  določila za  oblikovanje slogovnih in ikonografskih posebnosti;
- aktivno srečevanje s spomeniki ožje okolice: doma, domačega kraja, svoje pokrajine;
- aktivno izražanje teoretično pridobljenega znanja, ugotovitev s terena in dijakovega lastnega raziskovalnega dela v tematskih  (projektnih)  predstavitvah.

Pouk dopolnjuje pogled na varovanje in ohranjanje umetnostne dediščine, kritično vrednotenje sprememb na spomeniškem gradivu in oblikovanje stališč do možnosti za skrb za umetnostne spomenike na Slovenskem.

V izbirni predmet umetnostne zgodovine je vključeno znanje, ki ga dijak pridobi pri literarni in obči  zgodovini ter  zgodovini slovenske glasbe in drugih humanističnih in družboslovnih predmetih. Umetnostnozgodovinski pogled na slovenske spomenike prispeva k zaokroženemu pogledu na umetniško  ustvarjalnost kot univerzalni način človekovega izražanja v preteklosti in sedanjosti.

Vsebina tega predmeta spodbuja izražanje indvidualnosti, ker dijaka navaja k oblikovanju njegovih lastnih kriterijev in pogledov na umetniške dosežke ter dialogu  in strpni kritičnosti.


II.  PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

1. Cilji  predmeta

 

1. 1. Splošni cilji  predmeta

Izbirni predmet umetnostna  zgodovina  dijaku:

 

1. 2.  Operativni cilji predmeta   in  vsebine

* Pojmi so vpisani  k vsebinam, kjer se prvič  omenjajo.

VSEBINE

OPERATIVNI CILJI (dijak zna)

POJMI*

UVOD V ZGODOVINO SLOVENSKE UMETNOSTI

 

 

 

- opredeliti  položaj  Slovenije   in geografski prostor kot izhodišče za pojavljanje slogovnih vplivov iz različnih smeri

- razložiti   umetnost   kot  odziv  na zgodovinske in socialne okoliščine, odvisnost od naročnikov, mecenov, občinstva

- razložiti mehanizme sodelovanja v univerzalnih slogih in okoliščine t. i. "zamudništva"

avtohtona umetnost,
vplivi,
univerzalna umetnost,

mecen,
naročnik

 

Varstvo naravne in kulturne dediščine

- zna opredeliti naravne in vsiljene razloge za propadanje umetnostne dediščine

- pozna stroke in dejavnosti, ki se ukvarjajo z varovanjem, obnavljanjem in oživljanjem umetnostne dediščine

- pozna najpomembnejše ustanove in strokovne službe za varovanje kulturne dediščine

- zna presoditi, kako lahko pomaga preprečevati poškodbe, propadanje in uničenje spomenikov

zgodovinski slog, oživitev (revitalizacija), ohranjanje, obnavljanje (restavriranje), ohranjanje (konserviranje), zavod za varstvo (naravne in) kulturne dediščine, muzej, galerija, kustos, konservator, restavrator, muzeologija, arhivistika, rekonstrukcija

PRAZGODOVINA

PALEOLITSKA UMETNOST
jama kot zatočišče, bivališče in prostor ustvarjanja

Kultne plastike (idoli)

- razložiti nastanek in pomen umetnosti v prazgodovini, kronološko in sociološko opredelitev obdobja

- opredeliti najpomembnejša prazgodovinska najdišča (Betalov spodmol, Divje babe, Potočka zijalka)

- predstaviti jamo kot kultni oz. bivalni prostor

- predstaviti kiparska dela, njihov pomen in namen (simbolni  in realni pomen)

arheologija


življenjski prostor, kultni prostor




gravura, idoli

NEOLITSKA UMETNOST

- razložiti okoliščine, ki so vplivale na nastanek stalnih prebivališč, ter nov pomen umetnosti

- predstaviti keramično posodo, reliefe in njihov slikarski okras

simbolne podobe,


kultne posode, abstraktni ornament

UMETNOST KOVINSKIH OBDOBIJ
BAKRENA DOBA - ENEOLIT

Umetnost Ljubljanskega barja

BRONASTA DOBA IN KULTURA ŽARNIH GROBIŠČ

ŽELEZNA DOBA: HALŠTAT IN LATEN

 

- pojasniti pomen odkritij kovin in vpliv na oblike likovnega ustvarjanja (kolišča in gradišča)



- predstaviti kulturo Ljubljanskega barja


- poznati Ajdovsko jamo pri Nemški vasi



- pojasniti vpliv verovanja na ustvarjanje kultnih podob, obrednih predmetov (npr. Vaška situla) daritvenih podnožnikov, obrednega in aristokratskega nakita

- predstaviti umetno obdelane predmete za osebno rabo za slavnosti in boj

-  predstaviti posebne poteze v umetnosti Keltov in Ilirov

kolišče,
gradišče,
idoli

 

 




torevtika,
situla,
čelade,
spone

ANTIČNA  UMETNOST

 

- opredeliti  nastanek antične umetnosti z značilnostmi mediteranskega prostora

- poznati  delež grške in helenistične umetnosti v rimski

antika, grška umetnost,


rimska umetnost, helenizem

RIMSKA UMETNOST V SLOVENIJI
(umetnost rimske province)

- predstaviti novosti v rimski arhitekturi in urbanizmu

- oblikovanje prostora kot odraz državnega sistema - castrum, forum, insule kot stanovanjski bloki (Neviodunum,  Nauportus, Emona, Celeia, Poetovio)

- predstaviti reliefe na sarkofagih, spominskih ploščah, oltarjih in nagrobnih nišah (Šempeter)

- predstaviti oble plastike (Emonec, Germanik)

- razložiti mozaik in ohranjene talne mozaike (mozaične preproge v Emoni)

- razložiti združitev ilirsko-keltskih tradicij z rimsko

- predstaviti kiparstvo mitrejev (slog poznorimskega kiparstva z vsebino vzhodne religije) - Hajdina pri Ptuju

 

malta, castrum, forum, bazilika, atrij, insula,svetišče, terme, kloaka,


sarkofag,


rimski portret,

mozaična preproga,



Mitra in mitrej

STAROKRŠČANSKA UMETNOST

 

- poznati širjenje krščanske vere v slovenske kraje in vpliv  na razvoj  stila in motivov

- predstaviti krščanska središča  v Emoni, Celei, bazilike

bazilika, apsida, ladja, baptisterij ali krstilnica, oltar (menza), prižnica

UMETNOST ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA

 

 

Arhitektura



 

Kiparstvo

 

 

 

 

 

- cerkve na višinah (Vranje nad Sevnico, Ajdna nad Potoki, Rifnik)

- pojasniti pomen in razprostranjenost enocelične podružnične cerkve

- predstaviti značilnosti geometriziranih ornamentov, reliefov, vrezane risbe (Hodiše, Svete Gore nad Sotlo)

- pojasniti pomen umetnostnih spomenikov v Čedadu za Slovence

- predstaviti langobardsko (fibule) in pleteninasto ornamentiko (Koper)

- pojasniti vpliv karolinške države na umetnost



cerkve na višinah,



pleteninasta ornamentika, plitev relief, vrezana risba,


Maiestas Domini, simboli evangelistov,



karolinška renesansa

UMETNOST VISOKEGA SREDNJEGA VEKA

 

 

ROMANIKA

- predstaviti umetnost v razvitem fevdalizmu ter pomen cerkve in samostanov za kulturo in umetnost

romanika, samostan, cerkveni red, benediktinci, cistercijani

Arhitektura

- predstaviti stiško baziliko in križni hodnik

- predstaviti žičko kartuzijo - Špitalič, Kamnik - Mali grad, Hoče, Selo

- pojasniti vlogo konstruktivnih komponent (antična in srednjeveška tehnologija)

- predstaviti grad (izpostavljeni stolp, palacij)

- predstaviti kiparstvo v funkciji arhitekture (kapiteli, lunete nad portali)

križni hodnik, kor, bifora, trifora, transept, banjasti obok, zvonik, vezani sistem, križiščni kvadrat, slop

 

Kiparstvo

 

- predstaviti oblo plastiko kot umetnost v službi sakralnega okolja (polihromacija), Velesovska Marija

portal, luneta

Knjižno slikarstvo

 

- poznati rokopisno delavnico iz  Stične in tipe inicial (vitične, portretne, silhuetne, iniciale z donatorskim potretom - Folknand)

kodeks, iniciala, skriptorij, kopist, iluminator

 

GOTIKA

- predstaviti prehod od romanske podružnične cerkve v gotsko

 

Arhitektura

 

 

 

Kiparstvo

 

 

 

 

Stensko slikarstvo

 

 

 



 

Knjižno slikarstvo

 

- predstaviti bazilikalne, stopnjevane in dvoranske cerkve (Ptuj, dvoranska cerkev, Kranj)

- predstaviti Ptujsko goro kot celostni spomenik

- predstaviti mestno in grajsko arhitekturo (celinska in primorska gotika z beneškim vplivom) ter samostansko arhitekturo (Kostanjevica, Pleterje)

- predstaviti zgodnje prosto stoječe kipe (Solčavska Marija)

- predstaviti naše milostne podobe (Krakovska Marija in ostro lomljene gube, Pieta, Marija zavetnica)

- predstaviti ptujskogorsko skupino kipov

- pojasniti ohranjenost slovenskih gotskih spomenikov v podružničnih cerkvah

- predstaviti poslikavo sakralne arhitekture: kranjski prezbiterij, pohod Sv. treh kraljev, poslednja sodba, zunanje podobe  (opominjajoče podobe)

- predstaviti ikonografijo Kranjskega prezbiterija

- poznati ključne spomenike (Martjanci, Suha, Mače, Muljava, Hrastovlje)

- vedeti za mojstra Bolfganga, delavnice Janeza Ljubljanskega, Janeza in Vincenca iz Kastva, Janeza Aquile

- seznaniti se z avstrijskimi, češkimi, italijanskimi in francoskimi rokopisi (zaradi stikov s tujino in brez domačega dvora)

- poznati izbrane spomenike (Moralije o Jobu iz Kranja, Antifonar iz Kranja)

šilasti lok, križni obok, oporni lok, sklepnik, fiala, konzola, bazilikalna cerkev, stopnjevana cerkev, dvoranska cerkev






timpanon, Marija zavetnica s plaščem

 

 

 



kranjski prezbiterij, sveta nedelja, mrtvaški ples

UMETNOST NOVEGA VEKA

 

 

RENESANSA IN MANIERIZEM

- prikazati odmev renesančne umetnosti  v slovenskem prostoru ter predstaviti pomembne ohranjene spomenike

 

Arhitektura

Paladijanska arhitektura v Sloveniji

- pojasniti posledice turških vpadov na razvoj arhitekture v slovenskem prostoru (meščanske hiše, utrjeni gradovi, cerkve)

- pojasniti beneški vpliv paladiovske  arhitekture v Sloveniji, v mestih in na deželi (mestna palača, cerkve in dvorci)

uršulinke,



paladiovski manierizem

Kiparstvo

- razložiti italijanski in nemški vpliv (nagrobniki)

 

Slikarstvo

 

- razložiti  vpliv severne Italije  (Carpaccio in Sacra conversazione - obrobje beneške republike)

- razložiti vpliv Dürerjevega slikarstva in nizozemske grafike

- predstaviti Celjski strop

oltarna slika, bolonjski kvadraturisti

BAROK

 

 

Celostna podoba umetnin v baroku in rokokoju

Arhitektura





Gregor Maček

 

- predstaviti prevlado katolicizma nad protestantizmom in posledice v umetnosti (Ljubljana kot cilj rimske jezuitske obnove in prenove; jezuitski kolegij)

- predstaviti protireformacijski  vpliv rimskega in kasnejšega  beneškega baroka  v cerkveni arhitekturi,  (ljubljanska stolnica, uršulinska cerkev, Nova Štifta, Sladka gora, Tunjice), arhitekturi palač (ljubljanski magistrat) in dvorcih s parkom (Dornava)

- predstaviti Gregorja Mačka in njegovo arhitekturo (Šmarna gora, ljubljanski  magistrat)

- predstaviti rokokojsko podobo cerkve sv. Roka v Šmarjah pri Jelšah

rokoko, ovalni prostor, monumentalno stopnišče, grajski vrt

Kiparstvo

Francesco Robba
Andrea Pozzo
Straubi

- pojasniti prenos rimske in beneške baročne umetnosti v Ljubljano z umetnikoma Pozzom in Robbom

- predstaviti Francesca Robba in njegova dela

- predstaviti monumentalna stopnišča (mariborski grad)

- predstaviti zlate oltarje

- predstaviti štajersko skupino kiparjev Straubov

vodnjak, zlati oltar

Slikarstvo

Iluzionistično slikarstvo
Giulio Quaglio
Franc Jelovšek

Fortunat Bergant


Valentin Metzinger
Anton Cebej

 

- predstaviti iluzionistično sakralno slikarstvo v slovenskem prostoru

- predstaviti poslikave viteških dvoran v gradovih v Brežicah, Slovenski Bistrici in na Štatenberku

- predstaviti slikarja Berganta kot portretista, avtorja križevega pota in  žanrskih prizorov

- predstaviti nabožno slikarstvo Metzingerja in Cebeja

 

iluzionistično slikarstvo,


antične mitologije v baroku,


žanrski portret, križev pot

UMETNOST 19. STOLETJA

 

 

Klasicizem v slovenskem slikarstvu

Franc Kavčič

 

- razumeti družbene spremembe ob  francoski revoluciji, razsvetljenstvu, po Napoleonovih vojnah

- pojasniti vlogo  znanosti in arheoloških odkritij

- pojasniti vlogo akademizma in historizma

klasicizem, neoklasicizem, razsvetljenstvo, akademizem, historizem

 

Romantika in bidermajer v slovenskem prostoru
Josip Tominc
Marko Pernhart
Anton Karinger

 

- predstaviti značilno meščansko umetnost od dunajskega kongresa 1815 do  1870

- predstaviti značilnosti meščanskega portreta  (detajli noše, okrasa, meščanskega udobja in etikete),  krajinarstva (popotna oz. topografska veduta)  in meščanskega pojmovanja naravnih lepot

- pojasniti in predstaviti romantično senzibilnost in avtonomijo duha v likovnih delih

romantika, individualizem, dramatična pokrajina dokumentarno krajinarstvo, bidermajer, meščanski portret

Realizem v slovenskem slikarstvu

Anton Ažbe
Ivana Kobilca
Ferdo Vesel
brata Šubic
Jožef Petkovšek

- predstaviti posebnosti slovenskega realističnega slikarstva ter pojav plenerizma in žanra v slovenskem slikarstvu zadnje tretjine 19. stoletja

- pojasniti domačijske podobe, etnološke prizore

realizem, plenerizem

Impresionizem  v slovenskem slikarstvu

Ivan Grohar
Matija Jama
Matej Sternen
Rihard Jakopič

- opredeliti značilnosti slovenskega impresionizma: pomen pokrajine kot intimne in simbolne izkušnje slovenskega modernega  slikarstva

- razložiti kompozicijska in barvna načela slovenske različice impresionizma

- predstaviti razvoj slovenskih impresionistov od naturalistične podobe k simbolni viziji

impresionizem, drobljenje potez, postimpresionizem, barvni simbolizem, barvni ekspresionizem

Kiparstvo  19. in začetka 20. stoletja

Franc Berneker
Svetoslav Peruzzi
Ivan Zajec
Alojz Gangl

- pojasniti slikovite in čustvene prvine v kiparstvu ter prehod v kipastvo secesije in simbolizma

 

Arhitektura zgodovinskih slogov in prehod v 20. stoletje

- pojasniti historicizem kot skupni pojem za  uporabo zgodovinskih slogov ob novi tehnologiji gradnje

- predstaviti  palače, grajene pred potresom (Kazina, Narodni muzej) in po potresu v Ljubljani (Kresija, Filipov dvorec, Univerza) in drugod po Sloveniji  (frančiškanska cerkev v Mariboru)

- opisati industrijsko gradnjo, železniške postaje, delavska naselja

historicizem, zgodovinski slogi, industrijska gradnja, skeletna gradnja, dunajska secesija

 

UMETNOST 20. STOLETJA

 

 

SLOVENSKA ARHITEKTURA 20. STOLETJA

 

 

Po I. svetovni vojni
Maks Fabiani
Jože Plečnik
Ivan Vurnik
Vladimir Šubic

 



Moderna arhitektura po II. svetovni vojni
Edvard Ravnikar
Edo Mihevc
Savin Sever
Milan Mihelič
Stanko Kristl

- predstaviti Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija na Dunaju

- predstaviti Ivana Vurnika

- predstaviti Jožeta Plečnika

- predstaviti Vladimirja  Šubica

- predstaviti  Plečnikove in Vurnikove učence ter začetke moderne arhitekture v Ljubljani

- predstaviti Ravnikarja in  njegovo arhitekturno šolo

- predstaviti Mihevca

- predstaviti povojne generacije funkcionalistov  Ravnikarjeve arhitekturne šole: Savin Sever, Milan Mihelič, Stanko  Kristl

funkcionalizem

Kiparstvo in slikarstvo 20. stoletja

 

 

EKSPRESIONIZEM IN NOVA STVARNOST
France Kralj
Tone Kralj
Božidar Jakac
Veno Pilon

- pojasniti razmere, v katerih se je porajala slovenska povojna umetnost  (izkušnja svetovne vojne in nastanek slovenskega likovnega ekspresionizma)

- pojasniti likovno spremembo: nov odnos do  predmetnosti  (nova stvarnost)

- predstaviti  grafiko

simbolizem, ekspresionizem, nova stvarnost, grafika

SLOVENSKA AVANTGARDA
Avgust Černigoj

 

 

Stane Kregar

 

- pojasniti specifično dejavnost slovenske avantgarde (stiki z evropsko) in razložiti njeno politično vsebino (ideološki vidiki levičarske orientacije v dvajsetih letih)

 - predstaviti  avantgardo  kot politično umetnost

- opredeliti likovni in ideološki položaj revije Tank

-  razložiti obdobje Kregarjevega nadrealizma (pomen nezavednega v ustvarjanju nadrealizma)

- opredeliti likovne izume slovenske avantgarde: kolaž,  tipografija (Tank), scenografija, prve instalacije

avantgarda, politična umetnost,
nadrealizem

BARVNI REALIZEM

Gojmir A. Kos
Miha Maleš
Maksim Sedej

France Mihelič

 

 

- opredeliti “barvni realizem” kot obliko doživete poetične   barvne optične stvarnosti in vrnitev slikarstva k tradicionalnim ikonografskim temam: tihožitje, akt, figuralna kompozicija

- opredeliti razmerje med barvnim realizmom in tradicijo slovenskega impresionizma, socialne vsebine v barvnem realizmu in regionalne posebnosti slovenskega barvnega realizma

barvni realizem

UMETNOST PO II. SVETOVNI VOJNI

Zoran Mušič
Gabrijel Stupica
Marij Pregelj
Marko Šuštaršič
Stane Kregar
Janez Bernik
Emerik Bernard
IRWIN
Zdenko Kalin
Jakob Savinšek
Drago Tršar
Slavko Tihec
Lujo Vodopivec
OHO

 

- predstaviti uveljavitev modernizma po letu 1950

- opredeliti avtonomijo umetniškega izraza v slovenskem povojnem slikarstvu in kiparstvu

- pojasniti pomen novih umetniških gibanj (OHO, IRWIN)

- predstaviti premik iz modernizma v postmodernizem

nadrealizem, abstraktna umetnost, fotomontaža, modernizem, kolaž, pop-art, op-art, mobili, kinetična plastika, informel,  frotaž

 

2 Standardi znanj

Dijak zna:

 

III. SPECIALNODIDAKTIČNA  PRIPOROČILA  IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Pouk umetnostne zgodovine lahko poteka  v oblikah in po metodah, ki naj dijake motivirajo k aktivnemu pouku. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in pogovor),  posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo).  Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem vsebine in operativne cilje predmeta.

Za sodobni pouk umetnostne zgodovine so pomembne umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, ateljejev, arheoloških muzejev, konservatorskih projektov, restavratorskih  delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino in razvija smisel za vrednotenje in ohranjanje le te. Priporočamo organizacijo vsaj  ene celodnevne umetnostnozgodovinske ekskurzije z ogledom spomenikov v Sloveniji.

Dijaki aktivno sodelujejo na različne načine: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorec za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., z opisom svojega lastnega doživetja umetnine (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled).  Pri tem  se dijak nauči  pravilno uporabljati vire in literaturo in poiskati bistvene informacije (aktiven odnos do informacij) ter samostojno pripraviti   projektne predstavitve (npr. Moj kraj, Slovenci v 18. stoletju, v dobi impresionizma  itd).  To dijaka usposablja  za samostojno  delo in  mu oblikuje oseben odnos do umetnosti.

Prispevki, ki jih pripravijo dijaki, naj bodo vezani na stvaritve, ki so jim dosegljive, hkrati pa naj  si  pomagajo s strokovno  literaturo. V povezavi z drugimi predmeti, npr. s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr., lahko pripravijo daljše projektne naloge (gl. zgoraj)  in krajše  informativne raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo v mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.

 

1.  Strokovna literatura kot učiteljev pripomoček pri izvajanju pouka

Ars Sloveniae, zbirka, Mladinska knjiga

Badurina, Andjelko: Leksikon ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990

Brejc, Tomaž: Slikarji o slikarstvu od Cezanna do Picassa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984

Butina, Milan: Slikarsko mišljenje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994

Carba - sine litteris - Pismo brez pisave, Narodni muzej, Ljubljana, 1987

Cevc, Emilijan: Slovenska umetnost, Prešernova družba, Ljubljana, 1966

Chevalier, Jean, in Gheerbrant, Alain: Slovar simbolov, Mladinska knjiga, 1993

Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga

Fister, Peter: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1986

Golob, Nataša: Srednjeveški rokopisi - Stavbarnice, Ljubljana, 1992

Golob, Nataša, in drugi: Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998

Gotika na Slovenskem, razstavni katalog, Narodna galerija, Ljubljana, 1995

Komelj, Milček: Poteze, Nova revija,  Ljubljana 1997

Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov,  Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine

Menaše, Lev: Umetnostni zakladi Slovenije, Jugoslovenska revija, Beograd, 1981

Menaše, Luc: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971

Novak,  Boris A.: Zarja časa,  in Tavčar, Lidija,  Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997

Semenzato, Camillo, Golob, Nataša: Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

Slovenija, Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995

Stele, France: Oris zgodovine umetnosti  pri Slovencih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966

Šumi, Nace: Slovenija, Umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990

Šumi, Nace: Arhitektura 16. stoletja, DZS, Ljubljana 1997

Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991

Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1998

VHS kaseta filma Podobe preteklost avtorjev  dr. Nataše Golob in Toneta Freliha,  Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997

Likovna umetnost na Slovenskem dr. Naceta Šumija, zbirka diapozitivov, Jaka Plus založba Novljan, Ljubljana, 1998.

 

Navedeno literaturo lahko uporabijo tudi dijaki pri pripravi referatov, seminarskih in raziskovalnih nalog, projektnem delu ipd.

 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Preverjanje naj poteka ustno in pisno ob slikovnem gradivu. V vsakem ocenjevalnem obdobju morajo  dobiti dijaki najmanj eno oceno. Tako pri preverjanju kot pri ocenjevanju naj bodo upoštevani znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in sposobnost  vrednotenja (Bloomova taksonomija ciljev).

Ocenjujejo se tudi referati, komentarji, poročila, projektne naloge, seminarsko delo in druge oblike sodelovanja in nastopanja v okviru učne ure.

 

V. VIRI

Enciklopedija Slovenije,  umetnostnozgodovinska gesla, Mladinska knjiga.

Predmetni izpitni katalog za maturo za zgodovino umetnosti, RIC, Ljubljana, 1977.

Učni načrt za predmet zgodovina umetnosti, Ljubljana, 1994.

Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1998.