DRAMSKO - GLEDALIŠKA SMER

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

UMETNIŠKA GIMNAZIJA DRAMSKO - GLEDALIŠKA SMER

 

Zgodovina in teorija drame in gledališča	280
Umetnost govora	280
Umetnost giba	280
Film in video	70
Druge oblike samostojnega dela	770

 

 

I. OPREDELITVE POSAMEZNIH PREDMETOV

1. ZGODOVINA IN TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA

1.1. OPREDELITVE PREDMETA 

 Predmet zgodovina in teorija drame je temeljni predmet dramsko-gledališke smeri. Dijake seznanja s tradicionalno in sodobno teoretično mislijo o umetniškem fenomenu dramatike in gledališča oz. gledališkega uprizarjanja, z njunim kulturnim, zgodovinskim, sociološkim in estetskim pomenom, z izbranimi dramskimi in gledališkimi umetninami, časom in prostorom njihovega nastanka, z njihovimi avtorji, gledališkimi konkretizacijami, njihovo recepcijo in kritičnimi refleksijami. Dijaki spoznavajo osnove teatrologije (kot krovne zmanosti, katere cilj je povezovanje vseh v nadaljevanju navedenih panog), osnove teorije drame (kot dela literarne teorije), proces njenega nastajanja, dramaturgije (ki naj bi spajala teorijo dramskega besedila z njegovo inscenacijo), teorije in praktičnega delovanja gledališča (zlasti funkcije njegovih temeljnih ustvarjalcev, kot so npr. igralec, režiser idr.), ob vsem pa tudi funkcije občinstva, ki mu je gledališče namenjeno (vzgoja gledalca). Teorija se povezuje in nadgrajuje z ustvarjalno prakso oz. »z gledališkimi znanji v ožjem pomenu besede. To je 'praktični, interpretativni poustvarjalni blok', povezan predvsem s teorijo režije, z osnovami dramske igre in z osnovami umetniške besede« (D. Poniž).

V korelaciji z drugimi predmeti, zlasti s slovenščino, dijaki poglabljajo spoznavanje zgodovinskega razvoja, pojavnih oblik in vrst slovenskih in tujih dramskih in gledaliških umetnin. Pri tem razvijajo tudi lasten kritični metajezik in sposobnosti lastne kritične refleksije ob recepciji različnih vrst sodobne dramatike in gledališča. V štirih letih pridobijo potrebno temeljno historično in teoretično znanje, razvijajo svoje kognitivne, emocionalne, imaginativne, intuitivne in kreativne sposobnosti in spretnosti ter zadovoljujejo umetniške ambicije. Pri tem je potrebno upoštevati specifike in doseženo stopnjo njihovega razvoja, ki pogojuje izbor besedil, ki naj bi jih spoznavali z razčlenjevanjem in uprizarjanjem, torej izvedbeno prakso.

Pri predmetu zgodovina in teorija drame in gledališča dijaki ob upoštevanju navedenih didaktičnih načel in ustreznih metodah ter metodičnih postopkih didaktično – metodične komunikacije dosegajo naslednje specifične operativne, funkcionalne in vzgojno-izobraževalne cilje:

Pri tem:

 

1.2 UČNE VSEBINE, POJMI, PRVINE, OPERATIVNI CILJI

 (2 uri tedensko, štiri leta, 280 ur)

 

1.      letnik

TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA (40 ur)

TEME/URE	POJMI, PRVINE	OPERATIVNI CILJI
1.Dramaturgija  1 ura	dramaturgija besedila, gledališke uprizoritve, prostora, svetlobe, dramskih likov, igre, dramaturški viri, tradicionalna in moderna dramaturgija, splošno dramaturško razčlenjevanje	opredelitev pojmov, definiranje, razlikovanje med predstavo in uprizoritvijo, taksonomija vrst, razlike v tradicionalnih in sodobnih pristopih k dramaturgiji, viri za spoznavanje, cilji in metode spoznavanja
2.Drama in	drama	definiranje
3.gledališče 1 ura	gledališče	definiranje
4.Dramsko besedilo  2 uri	pojem, zgradba, specifike, literarni in dramaturški fenomen	spoznavanje strukture dramskega besedila, izhodišča spoznavanja: literarna, didaktično-metodična in dramaturška
5.Prozno – dramsko besedilo  3 ure	dramatizacija, specifike in razlike med obema vrstama: ubesediljenje, čas, avtorjeva perspektiva, recepcija, predstavljanje, liki, njihovo vedenje in govor	primerjava obeh besedilnih vrst, posebnost: soobstajanje dveh besedilnih postopkov v dramskem besedilu
6.Dramsko besedilo – zapis  1 ura	specifičen zapis: raznolikost, razdrobljenost, zgoščenost, besedilna mreža, naslov, podnaslov, moto, seznam oseb, glavno besedilo (dialog, replike), stransko besedilo (didaskalije in didaskalične prvine), besedilne praznine in odvečnosti, avtorjeve sugestije za uprizoritev (inscenacijo)	spoznavanje specifik zapisa in recepcije: stolpčnost, fragmentariziranost, vertikalno branje, branje z domišljanjem
7.Vrste dramskih besedil  1 ura	avtorizirano, izvirno dramsko besedilo uprizoritveno besedilo uprizorjeno besedilo	spoznavanje razlikovalnih lastnosti in vrst
8.Branje-razbiranje dramskega besedila  1 ura	odgovarjanje avtorju-besedilu, spraševanje besedila	cilji, metode, tehnike, virtualno branje - domišljanje potencialnih gledaliških realizacij, obrobno anotiranje
9.Kako brati dramo  1 ura	Haymanov in Ballov model	spoznavanje navodil, lajšanje bralnih težav
10.Vrste branja  3 ure	dvojno branje, branje-za-oder, literarno, dramaturško, imaginativno, problemsko, tehnike branja, smeri branja, uprizoritveno, branje v sebi, prvo in ponovna branja, glasno in tiho branje, interpretativno branje, branje po vlogah, branje z ugotavljanjem sobesedila	praktično spoznavanje bralnih tehnik, možnosti in smeri (branje naprej, nazaj, preskakujoče branje, navzgor in navzdol “cik-cak”)
11.Splošno dramaturško razčlenjevanje  2 uri	dramaturške kategorije - pregled: dramski prostor in čas, situacija, lik, dogajanje, dogodek, aktanti, konstelacije, kompozicija, jezik, ideje, uprizorljivost besedila	spoznavanje razčlenjevalnega algoritma
12.Razčlenjevanje uvodnih didaskalij -  1 ura	naslov, podnaslov, moto, seznam oseb/likov	spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje)
13.Razčlenjevanje dramskega prostora  2 uri	dramski in gledališki prostor, realni prostor, fiktivni dramski prostor, nevidni in vidni prostor, “prostor igre”, teihoskopija, heterotopija, prostorska simultanost	spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje), sinergični učinki, predmetnost, scenografija, likovne in arhitekturne dimenzije prostorske dramaturgije, pojem “okolja”: dogajalno, svetlobno, zvočno
14.Gledališki prostor  2 uri	lokacija igre, razdalje in dotiki, dejanski in ugledani prostor, praznine v prostoru, svetloba, samoumevnosti, dramaturška vozlišča prostora (vogal, kot, zid, vmesni prostor, horizont), zunaj in znotraj, portal, scenografija (ikonizacija, predmeti v prostoru)	primerjalno spoznavanje dramskega (besedilnega, literarnega) in gledališkega (odrskega) prostora in njunih funkcij, simbolične vrednosti predmetov in drugih scenskih prvin
15.Vrste odrov  1 ura	iluzionistični, škatlasti, simultani, antični grški in rimski oder, elizabetinski, abstraktni, gledališče v gledališču (oder v odru), lutkovni, improvizirani, epsko gledališče	spoznavanje zgodovinskih oblik uprizoritvenih prostorov funkcij, razmerja oder - občinstvo, recepcijskih možnosti, estetskih učinkov
16.Razčlenjevanje dramskega in gledališkega časa  2 uri	realni in fiktivni dramski in gledališki čas, čas pisanja, čas branja, čas nastajanja uprizoritve, čas uprizoritve, pokazani in nepokazani čas, linerani in ciklični čas, časovni preskoki, simultani časi (vzporedne zgodbe)	spoznavanje dramaturških funkcij časa (razčlembene vaje), časovni trak
17.Razčlenjevanje dramskega dogajanja in dramske zgodbe  2 uri	dramsko in gledališko dogajanje, dramska situacija, dramski lik in situacija (reverzibilnost), predzgodba, uvodno stanje (ekspozicija), intruzija, razvoj konfliktnosti - zapletanje, preobratna situacija, razpletanje - vzpostavljanje novega stanja, zaključna situacija - fiktivne posledice	spoznavanje konstitutivnih prvin dogajanja: dramskega in gledališkega lika, njegovega cilja, govora, dejanja, načina ravnanja, stanja (okoliščin);  spoznavanje vrst dramskega dogajanja (naraščajoče, padajoče, glavno, stransko, pokazano, pripovedovano, kolektivno, zasebno)
18.Razčlenjevanje dramske zgradbe ali kompozicije  1 ura	analitična, sintetična in linearna kompozicija, dramski prizor, slika, dejanje, povezovanje	spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje)
19.Razčlenjevanje dramskih in gledaliških likov  6 ur	dramski (brani) lik, uprizorjeni (opazovani) lik, vloge likov, vrste likov (glavni, stranski, epizodni, komitantni, alternativni), razčlenjevalni algoritmi (Brockett, Bradby, Short, Barlow, Pavis, Diklić), lastnosti likov, samo-označevanje likov, aktanti, konfiguracije, konfiguracijska gostota likov, konstelacije likov	spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje), aktantsko razčlenjevanje, uporabnost statistične dramaturgije (razčlenjevanje likov v več delih istega avtorja - P. Pavis)
20.Razčlenjevanje dramskega dialoga, kontekstov, medbesedilnih didaskalij in didaskaličnih prvin, jezika in sloga (figuriranja)  3 ure	dramski govor (dialog), replika, vsakdanji in dramski govor, govorna situacija, govor in dejanja, povezovanje replik, figure povezovanja, slogovno označevanje likov, didaskalije, kontekstno razčlenjevanje, simbolizacija, ironične dimenzije, dramsko podobje	spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje), razlik med vsakdanjim ni dramskim govorom, kredibilnosti in verjetnosti govora, govorjenje zapisanega dialoga, jezikovne funkcije, vrste podob (Vinaver)
21.Razčlenjevanje dramskih motivov, motivacijskih sil in tem 1 ura	dramski motiv, dramska tema, dramske motivacije	spoznavanje dramaturških funkcij (razčlembene vaje)
22.Ekspliciranje dramskega besedila  1 ura	eksplikacija dramskega besedila, dramski avtor, dramske zvrsti	funkcionalne informacijske eksplikacije (lokalizacija besedila, zgodovinski, biografski, bibliografski podatki) in motivacijske eksplikacije (pojasnila, razlage, pripombe)
23.Interpretacija in ovrednotenje dramskega besedila  1 ura	interpretacija: razumevanje celotnega besedila, ugotavljanje dramaturških funkcij razčlenih prvin, zgodb in idej, opomenjenje in osmišljenje razčlenjenih kategorij, ovrednotenje	razlaganje, utemeljevanje lastnih interpretacij in sodb ter primerjanje z razumevanji in sodbami drugih, oblikovanje interpretativnega algoritma

 

ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA (30 ur)

1.Začetki gledališča, mitološka in ritualna podstat, izhodišča/izviri, formiranje zbora, izločevanje solistov  2 uri	prve oblike gledališča, zbor, solisti, pojem, oblike in pomen rituala	spoznavanje prvih pojavnih oblik gledališkega, javnega uprizarjanja, rituala in navezave na sodobno »ritualno gledališče«
2.Antično gledališče: grško gledališče  2 uri	ilustracija: Ajshil - Uklenjeni Prometej Evripid - Medeja	spoznavanje antičnega gledališča, dramske produkcije, dramaturških, etičnih in estetskih kvalitet izbranega besedila, tem, motivov in inovacij izbranih dramatikov in besedil
3.Grška tragedija, izvor, značilnosti, tragičnost, uprizarjanje  3 ure	mogoče ilustracije: Sofoklej- Kralj Ojdip/Antigona, Sofoklejeve “dramaturške” reforme	spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil
4.Grška in rimska komedija - izvor, komičnost, komedijske strategije, rimsko gledališče  2 uri	mogoče ilustracije: Aristofan - Lizistrata, Plavt - Dvojčka, pomen P. komedije	spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil
5.Rojevanje teoretske misli o drami  2 uri	Aristotelova Poetika	spoznavanje antične dramske in gledališke teorije
6. Helenistično in srednjeveško gledališče  2 uri	podoba grškega in rimskega gledališča, primerjalna navezava na srednjeveško gledališče ilustracije: srednjevško uprizarjanje duhovnih iger v cerkvah in pred njimi (na trgih), izvor, oblike, duhovne, liturgične igre, farse, pasijonske igre, moralitete, misteriji	spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, uprizarjanje na prostem - simultanost -> ogled škofjeloškega pasijona, pojasniti pojme: propad klasičnih oblik, gledališče-kot-zabava
7.Renesančno gledališče (a)	osrednji in posebni dramski žanri: tragedije, komedije, interludiji, pastirske igre, šolske drame, mešani žanri, pastorale, jezuitske drame	spoznavanje renesačnih dramskih žanrov in možnosti za njihovo uprizarjanje
7.Renesančno gledališče (b)  12 ur	mogoče ilustracije: Lope de Vega in Calderon - španska renesansa Machiavellijeva komedija Mandragola, tehnike igranja - italijanska renesančna komedija commedia dell’arte - liki, improvizacije, tipi, maske, kostumi, vplivi, dramatika Marlowa in Bena Jonsona Shakespeare - elizabetinsko gledališče, podrobnejše razčlenjevanje enega dramskega besedila - Hamlet, Romeo in Julija, Otello, Kralj Lear, Beneški trgovec, Julij Cezar, Kakor hočete, Vihar	spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, podrobnejše dramaturško razčlenjevanje izbrane Shakespearove drame,

Dijaki: Obvezni in priporočeni ogledi slovenske in gledališke gledališke produkcije, spremljanje dramsko-gledališke kritiške misli v časopisju in na televiziji/internetu, pisanje dnevnika in lastnih kritiških refleksij o prebranem in videnem, zbiranje podatkov po enciklopedijah in leksikonih itd.

 

2. letnik

TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA (40 ur) 

TEME/URE	POJMI, PRVINE	OPERATIVNI CILJI
24.Razred kot dramsko-gledališka delavnica  1 ura	dramsko-gledališka delavnica, vaje, uprizoritveno-gledališki pristop k dramskemu besedilu	priprave na letnikno uprizarjanje, opredelitev razrednega/šolskega gledališča: možnosti, oblik, namena in pomena, oblik, metod dela, ciljev
25.Dramska umetnina – gledališka umetnina  3 ure	dramske kategorije, dramska virtualnost, gledališke kategorije, konkretiziranje	shematizirana primerjava, povzetki ugotovitev iz prvega letnika
26.Recepcija dramske in gledališke umetnine   2 uri	razlike v recepciji	shematizirana primerjava recepcije dramske in gledališke umetnine, recepcijske možnosti
27.Spoznavanje gledališča in gledališke umetnosti ter delnih gledaliških sistemov  4 ure	gledališče, temeljne prvine gledališča: avtor – besedilo - igralci - občinstvo, sooblikovanje uprizoritve, gledališki dogodek, konvencije, gledališki prostor/čas, gledališka situacija, vrste gledališča (dramsko, operno, plesno, lutkovno, gibalno, eksperimentalno, poulično, amtersko, profesionalno itd.), zunanja podoba gledališča, oder, sestavine gledališča, igralci, svetloba, uprizoritelji, gledališka gostota znakov; delni gledališki sistemi: govorjeno besedilo, govor, stavčnofonetična realizacija (dikcija, intonacija, ritem, hitrost, register, jakost, naglas), kinezija, mimika, geste, gibanje po odru ali proksemija, maskiranje (šminkanje, friziranje, kostumografijo), rekviziti oz. ikonizacija materialnega okolja, dogajanja,scenografija, razsvetljava, zvočni učinki, glasba, šumi itd.	spoznavanje gledališča, njegovih oblik, vrst, tehnik, konvencij, uprizoriteljev, pravil igre, recepcije (gledalčevi užitki), delni gledališki sistemi
28.Kako gledati uprizoritev  3 ure	gledališki kažipot, ogled, odrska oprema, igralec in igra, uprizorjeno besedilo, režija in režiser, ritem uprizoritve, dvorana, kritična diskusija po ogledu	spoznavanje ciljev gledalčevega pogleda, gledališko opismenjevanje, priprave na ogled gledališke uprizoritve, usmerjanje pozornosti mladih gledalcev, vzgoja mladega občinstva, kritičnega očesa, estetskega okusa
29.Uprizoritev dramskega besedila  1 ura	gledališče v razredu	načrtovanje vaj: uprizoritvene možnosti
30.Uprizoritev izbrane/ustvarjene dramske situacije  3 ure	razredno uprizoritveno besedilo, uprizoritveni načrt, razčlembene vaje, govorno-telesna interpretacija, druge vaje, gledanje, razumevanje, ocenjevanje, snemanje	simuliranje uprizoritvenega postopka, načrtovanje, virtualizacija (risanje hojnic), možnosti arhiviranja
31.Uprizoritelji  3 ure	režiser, dramaturg, igralec, inspicient, scenograf, kostumograf, skladatelj, lektor, producent, šepetalec, postavljalec luči, lučni vodja, tonski vodja, rekviziter, frizer, masker, lasuljar, garderober, odrski mojster, pomočniki, statisti	spoznavanje njihovih vrst in funkcij v postopkih kreiranja uprizoritve (učenci preizkušajo vloge v dramsko-gledališki delavnici)
32.Priprave na ogled gledališke uprizoritve  1 ura	kaj in kako gledati/razumeti gledalci sooblikujejo sporočila	spoznavanje vrst in govorice delnih gledaliških sistemov, načini gledanja/sodelovanja
33.Po ogledu  1 ura	problemsko-kritična diskusija	ovrednotenje gledališkega dogodka
34.Uprizoritveni algoritem (a)	vrste uprizoritvenih besedil, vrste scenarijev in njihovo oblikovanje	priprava na uprizarjanje v razredni dramsko-gledališki delavnici: oblikovanje skupnega uprizoritvenega besedila za razčlenjeno dramsko besedilo/situacijo, usklajevanje različnih uprizoritvenih zamisli, oblikovanje/kreiranje filmskega in videoscenarija, ovrednotenje, porazdelitev vlog - tehnični dogovori
Uprizoritveni algoritem (b)	uprizarjanje: avdicija	priprave na uprizarjanje, vrste uprizoritvenih vaj, izbor igralcev (avdicija) in nosilcev uprizarjanja
Uprizoritveni algoritem (c)	prva razčlembena vaja, dramaturg	spoznavanje, vaje, posebej: vloga dramaturga
Uprizoritveni algoritem (č)	aranžirka, mizanscenska razpostavitev, igra kot govorna in telesna interpretacija, kreacija lika	nadaljnje razčlembene vaje, dogovori, korekcije, igra kot govorna in telesno-gibalna interpretacija
Uprizoritveni algoritem (d)	tehnične vaje, sestavljanje uprizoritve, vloge umetniških in tehničnih sodelavcev	zamišljanje nalog in izvedbenih možnosti v razredu in izven njega, načrtovanje, porazdeljevanje vlog
Uprizoritveni algoritem (e)	snemanje dejavnosti v razredu kot dramsko-gledališki delavnici	primerjanje lastne uprizoritve z video-ilustracijami
Uprizoritveni algoritem (f)	generalka	sintetično povzemanje in vrednotenje postopkov v dramsko-gledališki delavnici
Uprizoritveni algoritem (g)  13 ur	dejavnosti po ogledu razredne uprizoritve	primerjalno ovrednotenje razredne in profesionalne uprizoritve

 

ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA (30 ur) 

8.Klasicistično in baročno gledališče  8 ur	mogoče ilustracije: Corneille - Cid, dramaturgija, liki Racine - Fedra, dramaturgija, liki Molière - Tartuffe, Ljudomrznik, Skopuh, Dom Juan, Namišljeni bolnik	spoznavanje dramske in gledališke teorije (D’Aubignac, Boileau) in prakse v obdobju klasicizma, baroka in rokokoja, njune družbene vloge in uprizarjanja, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil razčlenjevanje: Tartuffe
9.Začetki slovenskega gledališča  2 uri	ilustraciji: Romualdov pasijon, Devova Opereta	seznanjanje z začetki slovenskega gledališča; spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil
10.Razsvetljenstvo: rojstvo slovenskega gledališča  4 ure	ilustracija: Linhartovi komediji Županova Micka in/ali Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ogled)	spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, podrobnejše razčlenjevanje Linhartove komedije Ta veseli dan, vloga in pomen Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja: obisk muzeja, -> vloga in pomen spremnih gledaliških publikacij, npr. gledaliških listov,plakatov, časopisnega, radijskega in televizijskega oglaševanja ipd.)
11.Razsvetljensko gledališče  6 ur	mogoče ilustracije: prve meščanske drame: Lessing - Modri Natan komedije: Goldoni - Primorske zdrahe Beaumarchais - Figarova svatba Diderot - Paradoks o igralcu	spoznavanje dramsko-gledališke teorije (Lessing, Diderot) in prakse v obdobju razsvetljenstva, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil
12.Viharniška dramatika, predromantično in romantično gledališče  6 ur	mogoče ilustracije: Schiller – Razbojniki/Spletke in ljubezen Goethe - Faust Kleist - Razbiti vrč Puškin: Boris Godunov	spoznavanje dramsko-gledališke teorije (Hegel) in prakse v obdobju romantike, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil
13.Slovenska dramatika in gledališče v 19. stoletju  4 ure	Slovensko dramatično društvo in zbirka Talija ilustracije: Levstikov Juntez, Tugomer Stritarjevi pogledi na gledališče in dramatiko Vilhar - čitalniška dramatika	spoznavanje dramsko-gledališke teorije (Levstik, Stritar, dramatično društvo, zbirka Talija) in prakse v obdobju prehoda od romantike k realizmu, realizmu, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil
14.Slovenska dramsko-gledališka teorija  3 ure		spoznavanje slovenske dramsko-gledališke teorije: Nolli, Janežič, Grafenauer, Pivko, V. in L. Kralj, Koblar, Kalan, Vidmar, Inkret, Poniž

 

Dijaki: Obvezni in priporočeni ogledi slovenske in gledališke gledališke produkcije, spremljanje dramsko-gledališke kritiške misli v časopisju in na televiziji/internetu, pisanje dnevnika in lastnih kritiških refleksij o prebranem in videnem, zbiranje podatkov po enciklopedijah in leksikonih itd.

 

3. letnik

TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA (25 ur) 

TEME/URE	POJMI,PRVINE	OPERATIVNI CILJI
35.Praktična dramaturška razčlemba izbrane dramske situacije/dramskega besedila in priprave na uprizoritev v razredu   najmanj 25 ur	dramaturška razčlemba, uprizoritev v razredu, prikaz javnosti (op. izbor besedila, o katerem soodloča strokovni kolegij dramsko-gledališke gimnazije, mora biti primeren razvojni stopnji dijakov in povezan z učno snovjo)	vadenje in preizkušanje: domače in skupno branje, opomenjanje, ponovno branje, dramaturško razčlenjevanje izbranih situacij in kategorij (naslova, podnaslova, uvodnega seznama likov, dramskega prostora, dramskega časa, razčlenitve izbranih situacij in likov, spremnih nalog in vaj, dejavnosti), uprizoritvene zamisli, vaje, skupen ogled gledališke uprizoritve ali videoposnetka, dejavnosti po lastni uprizoritvi in/ali ogledu - op. delno v dramsko-gledališki delavnici

 

ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA (45 ur)

15.Moderne gledališke teorije  3 ure	mogoče ilustracije: Appia, Craig, Artaud, Mejerhold, Stanislavski, Tairov, Brecht, Grotowski, Brook, Kantor, Bausch, Pfister, Ubersfeld, Spolin, Gippius idr.	spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse
16.Moderna dramatika in gledališče  10 ur	mogoče ilustracije: realist drama: Büchner - Vojček realistična komedija: Gogolj - Revizor naturalistično-simbolistična dramatika: Ibsen - Strahovi (Nora, Divja račka), Strindberg - Gospodična Julija (Sonata strahov), Čehov: Striček Vanja/Češnjev vrt, simbolistična poetična drama: Wilde - Saloma	spoznavanje dramsko-gledališke prakse v obdobju realizma, naturalizma in moderne, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, podrobnejše razčlenjevanje izbranega dramskega besedila
17.Slovenska dramatika in gledališče ob prelomu stoletij - obdobje “moderne”  15 ur	mogoče ilustracije: realistična drama: Medved Kacijanar naturalistična drama: Kveder - Amerikanci, Kraigher - Školjka, ljudske igre: Finžgar - Veriga in Razvalina življenja Kristan - Kato Vranković Cankar - dramaturgija, teme, liki, razvoj, razmerje do gledališča: Hlapci, Kralj na Betjanovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski Župančičeva simbolistična drama Veronika Deseniška	spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse in vplivov v obdobju moderne, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, natančnejše razčlenjevanje izbranega dramskega besedila
18.Moderna dramatika in gledališče  2 uri	dramatika, gledališče in dramsko-gledališke teorije v času realizma in naturalizma	spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse na prelomu stoletij, ustvarjalci, gledališče, družbena vloga gledališča, uprizarjanje, dramsko-gledališke teorije: realistične in naturalistične koncepcije gledališča, simbolistično poudarjanje bralnih besedil/dram, funkcije režije, “totalno gledališče“ R. Wagnerja, Freytagova Teorija drame
19.Slovenska ekspresionistična dramatika  3 ure	mogoče ilustracije: Pregelj - Berači, Majcen - Kasija, Remec - Magda, Leskovec Dva bregova, Jarc - Vergerij	spoznavanje dramsko-gledališke teorije (Pregelj) in prakse v obdobju ekspresioznima, idejna drama, enodejanka, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil
20.Mešani žanr -modernizem  8 ur	ilustracija: Grum - Dogodek v mestu Gogi	podrobnejše dramaturško razčlenjevanje izbranega besedila, spoznavanje sodobnih odrskih tehnik, simultano uprizarjanje, groteskne prvine v Grumovi drami

Dijaki: Obvezni in priporočeni ogledi slovenske in gledališke gledališke produkcije, spremljanje dramsko-gledališke kritiške misli v časopisju in na televiziji/internetu, pisanje dnevnika in lastnih kritiških refleksij o prebranem in videnem, zbiranje podatkov po enciklopedijah in leksikonih itd.

 

4. letnik

TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA (25 ur) 

TEME/URE	POJMI, PRVINE	OPERATIVNI CILJI
36.Praktično dramaturško razčlenjevanje izbrane dramske situacije in  dramskega besedila in priprave na uprizoritev izbranega dramskega maturitetnega besedila v razredu/dvorani  najmanj 25 ur	dramaturška razčlemba, uprizoritev v razredu/dvorani (op. izbor besedila, o katerem soodloča strokovni kolegij dramsko-gledališke gimnazije, mora biti primeren razvojni stopnji dijakov in povezan z učno snovjo)	vadenje in preizkušanje: domače in skupno branje, opomenjanje, ponovno branje, dramaturško razčlenjevanje izbranih situacij in kategorij (naslova, podnaslova, uvodnega seznama likov, dramskega prostora, dramskega časa, razčlenitve izbranih situacij in likov, spremnih nalog in vaj, dejavnosti), uprizoritvene zamisli, vaje, skupen ogled gledališke uprizoritve ali videoposnetka, dejavnosti po lastni uprizoritvi in/ali ogledu - op. delno v dramsko-gledališki delavnici

 

ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA (45 ur) 

21.Socialnokritični realizem  7 ur	mogoče ilustracije: Kreft - Celjski grofje, Kranjski komedijanti, Potrčeva trilogija o Kreflih partizanska drama: Bor - Raztrganci, Klopčič - Mati	spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse v obdobju socialnokritičnega realizma in obdobja upora, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil
23.Povojna svetovna dramatika in gledališče, oblike gledališča, tv-igra, radijska igra  18 ur	mogoče ilustracije: moderne drame: O’Neill - Dolgega dne potovanje v noč, Shaw - Pigmalion ekspresionistična drama: Brecht - Mati Korajža in njeni otroci, Toller - Človek in množica, Pirandello - Šest oseb išče avtorja poetična drama: Eliot - Umor v katedrali, Lorca - Dom Bernarde Alba “briljantna drama”: Anouilh - Antigona fantastično-groteskna igra: Jarry - Kralj Ubu, drama krutosti: Genet - Balkon, eksistencialistična drama: Sartre - Zaprta vrata, absurdna tezna drama, “tragična komedija”: Dürenmatt - Obisk stare gospe drama absurda: Beckett - Čakajoč Godota, Ionesco - Plešasta pevka moderne in postmoderne drame: Osborne - Ozri se v gnevu, Mrožek - Tango, Miller - Lov na čarovnice, Albee - Kdo se boji Wirginije Woolf? (kultna igra)	spoznavanje oblik in vrst gledališkega uprizarjanja po drugi vojni: eksperimentalno, plesno, japonsko gledališče - prvine rituala (Schechner), lutke, kabaret, pantomima, projekti, spektakli, cestno gledališče, operno in operetno gledališče, spoznavanje dramsko-gledališke prakse v obdobju modernizma, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil
24.Slovenska povojna dramatika in gledališče  15 ur	mogoče ilustracije: skeči F. Milčinskega, Smole - Antigona in Zlata čeveljčka, Kozak - Dialogi poetične drame: Zajc - Otroka reke, Voranc Strniša - Samorog, Javoršek: Povečevalno steklo, I.Torkar: Pozabljeni ljudje, V. Zupan: Bele rakete letijo na Amsterdam P. Božič:Kaznjenci Jovanović kot dramatik in režiser: Bratje Karamazovi, Zid – jezero D. Jančar: Disident Arnož in njegovi mlajša dramatika: Jesih - Grenki sadeži pravice, Svetina - Šeherezada, specializirana slovenska periodika in knjižne zbirke (tiski) radijska igra (in scenarij zanjo) TV- drama (in scenarij zanjo)	spoznavanje slovenske dramsko-gledališke prakse v obdobju po drugi svetovni vojni, spoznavanje dramaturških, gledaliških, moralno-etičnih in estetskih kvalitet in posebnosti izbranih besedil, spoznavanje radijske in televizijske igre/drame in nastajanja scenarikjev zanju, Prisotnost in predstavljanje, zbirka Mestnega gledališča ljubljanskega, revija Maske idr.

Dijaki: Obvezni in priporočeni ogledi slovenske in gledališke gledališke produkcije, spremljanje dramsko-gledališke kritiške misli v časopisju in na televiziji/internetu, pisanje dnevnika in lastnih kritiških refleksij o prebranem in videnem, zbiranje podatkov po enciklopedijah in leksikonih itd.

 

1.3 STANDARD ZNANJ (KATALOG)

I. letnik

TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA

TEME	DIJAKI ZNAJO/POZNAJO:
1.Dramaturgija	razložiti pojme: dramaturgija besedilo, uprizoritev, predstava, dramaturški vir, tradicionalna in moderna dramaturgija, dramaturško razčlenjevanje
2.Drama	definirati dramo v ožjem in širšem pomenu besede, pojasniti sopomenke in razširitve osnovnega pojma
3.Gledališče	definirati gledališče v ožjem in širšem pomenu, njegove vrste, delovanje, pomen
4.Dramsko besedilo	pojem, zgradbo, specifike, literarni in dramaturški fenomen dramskega besedila
5.Prozno - dramsko besedilo	primerjati obe besedilni vrsti, dramatizirati prozno besedilo, razlike v besediljenju, avtorjevi perspektivi, recepciji
6.Dramsko besedilo – zapis	specifike zapisa in recepcije, obe vrsti besedila in njuno soobstajanje, besedilne praznine in odvečnosti, avtorjeve sugestije za uprizoritev (inscenacijo)
7.Vrste dramskih besedil	vrste besedil: avtorizirano, uprizoritveno in uprizorjeno
8.Branje-razbiranje dramskega besedila	znajo brati in razbirati dramsko besedilo, poznajo bralne strategije, tehnike in metodične postopke
9.Kako brati dramo	različne možnosti branja/razbiranja dramskega besedila
10.Vrste branj	bralne tehnike, možnosti in smeri (dvojno branje, branje-za-oder, literarno, dramaturško, imaginativno, problemsko, uprizoritveno, branje v sebi, prvo in ponovna branja, glasno in tiho branje, interpretativno branje, branje po vlogah, branje z ugotavljanjem sobesedila
11.Dramaturško razčlenjevanje	dramaturške kategorije in poti njihovega razčlenjevanja: dramski prostor in čas, situacije, like, dogajanje, dogodek, aktante, konstelacije, kompozicije, jezik, uprizorljivost besedila
12.Razčlenjevanje uvodnih didaskalij	dramaturške funkcije naslova, podnaslova, mota, seznama oseb/likov, avtorjevih nagovorov, spremnih besedil in manifestov
13.Razčlenjevanje dramskega prostora	dramaturške funkcije dramskega prostora/okolja, funkcije gledališkega prostora, vrste prostorov: realni, fiktivni, nevidni, vidni, “prostor igre”; teihoskopijo, heterotopijo, prostorsko simultanost
14.Gledališki prostor,	gledališki prostor: lokacijo igre, pomen razdalij, funkcije in simboliko  scenografije, predmetov, funkcijo svetlobe, dramaturška vozlišča prostora (vogal, kot, zid, vmesni prostor, horizont), zunaj in znotraj, levo in desno, sredina, portal, scenografijo (ikonizacija, predmeti v prostoru)
15.Vrste odrov	vrste odrov: iluzionistični, škatlasti, simultani, elizabetinski, abstraktni, gledališče v gledališču improvizirani, epsko gledališče, lutkovni,
16.Razčlenjevanje dramskega in gledališkega časa	dramaturške funkcije časa (realni in fiktivni dramski in gledališki čas, čas pisanja, čas branja, čas nastajanja uprizoritve, čas uprizoritve, pokazani in nepokazani čas)
17.Razčlenjevanje dramskega dogajanja in dramske zgodbe	konstitutivne prvine dogajanja: dramski in gledališki lik, govor; vrste dramskega dogajanja (naraščajoče, padajoče, glavno, stransko, pokazano, pripovedovano, kolektivno, zasebno), pojem in vlogo dramske situacije, dramskih likov, stopnje zapletanja in razpletanja dogajanja, fiktivne posledice
18.Razčlenjevanje dramske zgradbe ali kompozicije	vrste in funkcije kompozicije (analitično, sintetično in linearno), pojme: dramski prizor, slika, dejanje, povezovanje prizorov
19.Razčlenjevanje dramskih in gledaliških likov	dramaturške funkcije likov, aktantsko razčlenjevanje, uporabnost statistične dramaturgije, vrste likov: dramski (brani), uprizorjeni (opazovani), glavni, stranski, epizodni, komitantni, alternativni, razčlenjevalne možnosti, označevalne možnosti, konfiguracijske možnosti, konstelacije
20.Razčlenjevanje dramskega dialoga, kontekstov, znotrajbesedilnih didaskalij in didaskaličnih prvin, jezika in sloga (figuriranja)	dramaturške funkcije dramskega govora (dialoga), zgradbo dialoga, govorne možnosti, razlike med vsakdanjim in dramskim govorom, pojem govorne situacije, figure povezovanja, kontekstno razčlenjevanje, simbolizacijo, ironične dimenzije
21.Razčlenjevanje dramskih motivov, motivacijskih sil in tem	vrste dramskih motivov, zlasti vodilnega motiva, njegove funkcije, različic in estetskih učinkov v klasičnem in modernem dramskem besedilu, tem, motivacij
22.Ekspliciranje dramskega besedila	znajo funkcionalno in motivacijsko eksplicirati dramsko besedilo, ga zvrstno tipologizirati oz. klasificirati, poiskati bio-in bibliografske podatke in jih uporabljati pri interpretaciji
23.Interpretacija in ovrednotenje dramskega besedila	znajo besedilo interpretirati in ga ovrednotiti

 

2. letnik 

TEME	DIJAKI ZNAJO/POZNAJO:
24.Letnik kot dramsko-gledališka delavnica	delovati in sodelovati v dramsko-gledališki delavnici, vaditi, realizirati svoje in tuje uprizoritvene zamisli ter pri tem uporabljati teoretično znanje
25.Dramska umetnina – gledališka umetnina	znajo opredeliti in shematično prikazati obe vrsti umetnin, določiti in razložiti temeljne kategorije in načrtovati njihovo gledališko konkretizacijo
26.Recepcija dramske in gledališke umetnine	opaziti in razložiti razlike v recepciji dramske in gledališke umetnine
27.Spoznavanje gledališča in gledališke umetnosti	gledališče in temeljne gledališke prvine (avtorja, besedilo, igralce, občinstvo), bistvo in pomen gledališkega dogodka, temeljne gledališke konvencije in kategorije (prostor, vrste odrskih prostorov, scenografij, čas, situacijo, pomen in funkcijo razsvetljave, tipe in naloge uprizoriteljev)
28.Kako gledati uprizoritev	razumeti pomen izobraženega in vzgojenega gledalca, njegovega pogleda, užitkov, znajo ceniti fenomen gledališke uprizoritve, pridobivajo kritiške zmožnosti, vzgajajo svoj estetski okus
29.Uprizoritev dramskega besedila	predvideti uprizoritvene možnosti, načrtovati in uresničiti različne vaje
30.Uprizoritev izbrane/ustvarjene dramske situacije	simulirati in konkretizirati uprizoritveni postopek, arhivirati letnikno uprizoritev, gledati/videti, poslušati/slišati, razumeti, oceniti, snemati
31.Uprizoritelji	vrste uprizoriteljev in vloge ter naloge v postopkih kreiranja letnikne uprizoritve, ki jih opravljajo producent, režiser, dramaturg, lektor inspicient, scenograf, kostumograf, skladatelj, šepetalka, postavljalec luči, lučni vodja, tonski vodja, rekviziter, frizer, masker, lasuljar, garderober, odrski mojster, pomočniki, igralci, statisti
32.Priprave na ogled gledališke uprizoritve	vrste in govorice delnih gledaliških sistemov
33.Po ogledu	sodelovati v problemsko-kritični diskusiji, ovrednotiti videni gledališki dogodek
34.Uprizoritveni algoritem (a)	napisati uprizoritveno besedilo za razčlenjeno dramsko besedilo/situacijo in druge vrste scenarijev (za film, za video), prevideti tehnične rešitve
Uprizoritveni algoritem (b)	sodelovati pri izbiri igralcev (avdicija) in nosilcev uprizarjanja
Uprizoritveni algoritem (c)	vlogo in naloge dramaturga
Uprizoritveni algoritem (č)	aranžirno vajo, mizanscensko razpostavljanje, igro kot govorno in telesno interpretacijo vloge/lika
Uprizoritveni algoritem (d)	tehnične vaje, vloge in naloge tehničnih sodelavcev
Uprizoritveni algoritem (e)	načine in oblike arhiviranja dejavnosti v letniku kot dramsko-gledališki delavnici
Uprizoritveni algoritem (f)	povzeti in vrednotiti delo v dramsko-gledališki delavnici

 

3. letnik 

TEME	DIJAKI ZNAJO/POZNAJO:
35.Praktična dramaturška razčlemba izbrane dramske situacije in dramskega besedila in priprave na razredno uprizoritev	brati, razbirati, razčlenjevati, glasno brati, interpretirati, vaditi, uprizarjati, gledati, vrednotiti

 

4. letnik 

TEME	DIJAKI ZNAJO/POZNAJO:
36.Praktično dramaturško razčlenjevanje izbrane dramske situacije in  dramskega besedila in priprave na razredno uprizoritev izbranega dramskega maturitetnega besedila	poglabljajo znanje, razvijajo in utrjujejo spretnosti in sposobnosti

 

ZGODOVINA DRAME IN GLEDALIŠČA

1.      letnik 

TEME	DIJAKI ZNAJO/POZNAJO:
1.Začetki gledališča, mitološka izhodišča/izviri, formiranje zbora, izločevanje solistov	prve oblike gledališča, javnega uprizarjanja, vlogo zbora in solistov
2.Antično gledališče: grško gledališče	antično gledališče in bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Ajshilove tragedije Uklenjeni Prometej
3.Grška tragedija, izvor, značilnosti, tragičnost, uprizarjanje	bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete in posebnosti Sofoklejevih tragedij Kralj Ojdip in/ali Antigona
4.Grška in rimska komedija - izvor, komičnost, komedijske strategije, rimsko gledališče	bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Aristofanove komedije Lizistrata/Plavtovih Dvojčkov
5.Rojevanje teoretske misli o drami začetki dramaturgije	teoretično dramsko misel Aristotelova Poetika
6.Srednjeveško gledališče	srednjevško uprizarjanje duhovnih iger v cerkvah in pred njimi (na trgih), njihov izvor in oblike (duhovne, liturgične igre, farse, pasijonske igre, moralitete)
7.Renesančno gledališče (a)	glavne renesančne dramske žanre (tragedijo, komedijo, interludij, pastirsko igro, šolsko dramo, mešani žanr, pastoralo, jezuitsko dramo)
7.Renesančno gledališče (b)	bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (de Vege, Calderona, Machiavellijeve Mandragole, commedie dell’arte, Shakespearove drame (Hamlet, Romeo in julija, Otello, Kralj Lear, Beneški trgovec, Julij Cezar, Kakor hočete, Vihar)

 

2. letnik 

8.Začetki slovenskega gledališča in dramsko-gledališke teorije	začetke slovenskega gledališča, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Romualdovega Škofjeloškega pasijona in Devove Operete,
9.Razsvetljenstvo: rojstvo slovenskega gledališča	bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ogled); vlogo in pomen Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, spremnih gledaliških publikacij, časopisnega, radijskega in televizijskega oglaševanja ipd.
10.Klasicistično gledališče	dramsko-gledališko teorijo (D’Aubignac, Boileau) in prakso v obdobju klasicizma, baroka in rokokoja, njuno družbeno vlogo in uprizarjanje, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Corneillove tragikomedije Cid, Racinove tragedije Fedra in izbrane Molièrove komedije (Tartuffe, Ljudomrznik, Skopuh, Dom Juan, Namišljeni bolnik)
11.Razsvetljensko gledališče	dramsko-gledališko teorijo (Lessing, Diderot) in prakso v obdobju razsvetljenstva, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Lessingove meščanske drame Modri Natan, Goldonijeve komedije Primorske zdrahe, komedije Figarova svatba P. Beaumarchaisa)
12.Predromantično in romantično gledališče viharniška dramatika	spoznavanje dramsko-gledališke teorije in prakse v obdobju romantike, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Schillerjeve tragedije Maria Stuart, Goethejevega Fausta, Kleistovega Razbitega vrča, Puškinovega Borisa Godunova)
13.Slovenska dramatika in gledališče v 19. stoletju	slovensko dramsko-gledališko teorijo (Levstik, Stritar, dramatično društvo, zbirka Talija) in prakso v obdobju prehoda od romantike k realizmu, pomen Slovenskega dramatičnega društva in zbirke Talija, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete Levstikovega Junteza, Levstikovega Tugomerja in Vilharjevo dramatiko
14.Slovenska dramsko-gledališka teorija ob prelomu stoletij - obdobje “moderne”	glavne slovenske dramsko-gledališke teoretike (Nolli, Janežič, Grafenauer, Pivko, V. in L. Kralj, Koblar, Kalan, Vidmar, Inkret, Poniž)

 

3. letnik 

15. Moderne dramsko-gledališke teorije	dramsko-gledališke teorije: “totalno gledališče“ R. Wagnerja (gledališka uprizoritev kot celostna umetnina), Freytagova Teorija drame, Appia, Craig, Artaud, Mejerhold, Stanislavski, Tairov, Brecht, Grotowski, Brook, Kantor, Bausch, Pfister, Ubersfeld, Spolin, Gippius idr.
16.Moderna dramatika in gledališče	dramsko-gledališko prakso v obdobju realizma, naturalizma in moderne, bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Büchnerjeve realistične drame Vojček, Gogoljeve realistične komedije Revizor, naturalistično-simbolistične dramatike H. Ibsena (Strahovi, Nora, Divja račka), A. Strindberga (Gospodična Julija, Sonata strahov), P. Čehova (Striček Vanja/Češnjev vrt) in Wildove simbolistične poetične drame Saloma
17.Slovenska dramatika in gledališče ob prelomu stoletij	bistvene dramaturške, etične in estetske kvalitete izbrane/ih dram/e (Medvedove realistične drame Kacijanar, naturalistične drame Z. Kveder Amerikanci, Kraigherjeve Školjke, Finžgarjevih ljudskih iger Veriga in Razvalina življenja, Kristanovega Kata Vrankovića, Cankarjeve drame (Hlapci, Kralj na Betjanovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski), Župančičeve poetične drame Veronika Deseniška)razvoj in oblike slovenske dramske in gledališke produkcije med obema vojnama
18. Moderna slovenska dramatika in gledališče	spoznavanje teorije in prakse v obdobju modernizma, družbene vloge gledališča, uprizarjanja, specializirane slovenske periodike, knjižnih zbirk in tiskov (zlasti zbirke Mestnega gledališča ljubljanskega, revije Maska idr.)
19.Slovenska ekspresionistična dramatika	dramsko-gledališko prakso v obdobju ekspresioznima, idejno dramo, enodejanko, dramaturške, gledališke, moralno-etične in estetske kvalitete in posebnosti izbrane/ih dram/e (Pregljevih Beračev, Majcnove Kasije, Remčeve Magde, Leskovčevih Dveh bregov, Jarčevega Vergerija)
20.Mešani žanr	podrobneje dramaturško razčleniti izbrano besedilo, sodobne odrske tehnike (Tairov), simultano uprizarjanje, groteskne prvine v modernem slovenskem gledališču, Grumov Dogodek v mestu Gogi

 

4. letnik 

21.Socialnokritični realizem in obodbje upora	dramsko-gledališko teorijo in prakso v obdobju socialnokritičnega realizma in obdobja upora, dramaturške, gledališke, moralno-etične in estetske kvalitete in posebnosti izbrane/ih dram/e (Kreft - Celjski grofje, Kranjski komedijanti, Potrčeva trilogija o Kreflih partizanska drama: Bor - Raztrganci, Klopčič - Mati)
22.Povojna svetovna dramatika in gledališče, oblike gledališča	oblike in vrste gledališkega uprizarjanja po drugi vojni: eksperimentalno, plesno, japonsko gledališče (npr. japonsko gledališče no kot tradicionalno in butoh kot moderno); prvine rituala (Schechner), lutke, kabaret, pantomima, projekti, spektakli, cestno gledališče, operno in operetno gledališče; dramsko-gledališka praksa v obdobju modernizma; sistematizacija povojne dramatike in gledališča: evropsko, ameriško, azijsko, afriško gledališče; moderne tendence v gledališču: plesno, kinetično, neverbalno, ritualno idr. gledališče, smisel, cilj in tehnike teh gledaliških praks; dramaturške, gledališke, moralno-etične in estetske kvalitete in posebnosti izbrane/ih dram/e - mogoče ilustracije: moderne drame: O’Neill - Dolgega dne potovanje v noč, Shaw - Pigmalion ekspresionistična drama: Brecht - Mati Korajža in njeni otroci, Toller - Človek in množica, Pirandello - Šest oseb išče avtorja poetična drama: Eliot - Umor v katedrali, Lorca - Dom Bernarde Alba “briljantna drama”: Anouilh - Antigona fantastično-groteskna igra: Jarry - Kralj Ubu, drama krutosti: Genet - Balkon, eksistencialistična drama: Sartre - Zaprta vrata, absurdna tezna drama, “tragična komedija”: Dürenmatt - Obisk stare gospe drama absurda: Beckett - Čakajoč Godota, Ionesco - Plešasta pevka moderne in postmoderne drame: Osborne - Ozri se v gnevu, Mrožek - Tango, Miller - Lov na čarovnice, Albee - Kdo se boji Wirginije Woolf? (kultna igra)
23.Slovenska povojna dramatika in gledališče	slovensko dramsko-gledališko prakso v obdobju po drugi svetovni vojni, dramaturške, gledališke, moralno-etične in estetske kvalitete in posebnosti izbrane/ih dram/e – mogoče ilustracije: skeči F. Milčinskega, V. Zupan – Stvar Jurija Trajbasa, J. Javoršek – Veselje do življenja, I.Torkar: Pozabljeni ljudje, P. Božič - Kaznjenci Smole - Antigona in Zlata čeveljčka, Kozak - Afera, D. Poniž: Škof Hren poetične drame: Zajc -Otroka reke, Voranc Strniša - Samorog, Jovanović kot dramatik in režiser: Bratje Karamazovi, Zid – jezero D. Jančar: Veliki briljantni valček mlajša dramatika: Jesih - Grenki sadeži pravice, Svetina – Vrtovi in golobica radijska igra TV-drama ali nadaljevanka (M. Kmecl)

 

1.4 DIDAKTIČNO-METODIČNE IZPELJAVE, PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE 

Učne cilje dosegajo dijaki:

a) z naslednjimi metodami in metodični postopki:

- problemsko-hevrističnega, dejavnega, ustvarjalnega in raziskujočega učenja, vseh vrst branja, razbiranja, opazovanja, gledanja, poslušanja, raziskovanja, problemskega dialoga, opisovanja svojega razumevanja besedila, povzemanja, primerjanja, razvrščanja, prepoznavanja, sklepanja, predvidevanja, razlaganja, definiranja, dramaturškega razčlenjevanja, ekspliciranja in interpretiranja, vrednotenja, ponazarjanja, sodelovanja, poustvarjanja in kreativnega dograjevanja zapisane predloge, uprizarjanja (realiziranja medbralnih zamisli in predstav), kazanja, govornega in telesnega interpretiranja oz. izražanja, branja metatekstov, pisanja in oblikovanja lastnega in skupnega dramsko-gledališkega dnevnika (mape), igranja (igralskih tehnik, govora, dihanja, stavčnofonetičnega realiziranja, skladnega z zamislijo lika, gibov, premikanja, ritma), pri čemer razvijajo domišljijo in kreativnost, urijo svojo govorno in telesno izraznost in pridobivajo/urijo spretnosti gibanja, govorjenja, petja, igranja in vseh drugih oblik umetniškega izražanja;

b) in tako, da:

- spoznavajo predpisane učne vsebine in predvidene obvezne prvine,

- spremljajo, razčlenjujejo in vrednotijo tradicionalno in moderno dramsko ustvarjalnost, ob dramatiki kot avtonomni umetnosti pa tudi gledališko ustvarjalnost kot vizualno, heteronomno umetnost (s poudarki na slovenskem in sodobnem gledališču), ki za svoje izražanje potrebuje tudi oblike, tehnike in izrazna sredstva drugih vrst umetnosti,

- spoznavajo dramsko in gledališko zvrstno in estetsko neponovljivost, specifičnost in tipičnost, dramaturško strukturiranost in gledališko uprizorljivost,

- se učijo brati in izrekati (govoriti) dramska besedila, jih doživljati, opomenjati, osmišljati, vrednotiti in uprizarjati, pri čemer so poudarki na spoznavanju procesa nastajanja uprizoritve, na vadenju, cilj pa zadnja vaja ali generalka,

- se učijo spremljati in vrednotiti gledališko uprizoritev, spoznavati gledališče z lastno dejavnostjo in s pripravljenimi ogledi profesionalnih uprizoritev, iskati možnosti realizacije medbralnih zamisli, vaditi in spoznavati temeljne gledališke in druge umetniške sisteme,

- spoznavajo in se vživljajo v različne vloge, situacije, naloge likov in  uprizoriteljev,

- spoznavajo materialne in tehnične posebnosti in zahteve, prednosti in omejitve gledališča, ob tem pa tudi vse možnosti, ki jih gledališču nudijo druge vrste umetniškega izražanja,

- spoznavajo razvoj gledališča, odrov, uprizarjanja, igralskih tehnik, igralskih tehnik, režijskih tehnik, razmerij gledališče - družba, gledališče - druge vrste umetnosti (zlasti glasbe, plesa, likovnega izražanja),

- bogatijo svoj osebnostni ravoj in so pri tem posebno pozorni do vseh oblik in funkcij domišljijskega (razvijanje imaginacije) in estetskega (razvoj okusa in estetskih kriterijev). 

Medpredmetne povezave 

Spoznavanje učnih vsebin se navezuje na obvezno in fakultativno učno snov pri predmetih slovenski jezik s književnostjo, zgodovina, umetnostna zgodovina, psihologija, sociologija in drugi predmeti umetniške dramsko-gledališke smeri.

Dijaki spoznavajo korelativno tudi pomožne vede, kot npr. psihologijo posameznika, sociologijo, druge vrste umetnosti, potrebne pri oblikovanju uprizoritve: glasbeno (teoretične osnove, instrument, petje), plesno, likovno, arhitekturno in elektronsko (video, filmsko) izražanje in oblikovanje, improvizacijske discipline in tehnike, osnovne izrazne možnosti pantomimike, ter seveda pomen in oblike izranih možnosti teh umetniškoizraznih področij (improvizacij, video-umetnosti, filmske umetnosti, likovne, glasbene in plesne), teoretično dramsko-gledališko literaturo, aktualne televizijske oddaje o drami in gledališču, filmske eseje ipd.

 

 Potek programa vzgojno-izobraževalnega dela 

- v razredu, ki se ga spreminja v dramsko-gledališko delavnico, ali v posebni učilnici, v šolski knjižnici in dvorani, v prostorih bližnjega gledališča idr.,

- kot teoretično in praktično spoznavanje in delovanje dijakov in učiteljev-mentorjev,

- kot spoznavanje dramaturgije besedil, prostora igre, telesa (gibanja, izgovarjanja, čustev, reakcij in relacij do materialnega, duhovnega, čustvenega sveta v bližnjem okolju), izraznih možnosti, pravil, umetniških konvencij, kodov, možnosti oblikovanja lika, uprizoritvenega procesa (dramaturgije uprizoritev), gledališkega jezika (scenografskih dispozitivov, razmerij gledališča do iluzije in aktualne realnosti (kontekstualnosti), jezika drugih vrst umetnosti,

- kot razvijanje sposobnosti koncentracije (poslušanja), domišljije, sposobnosti improviziranja, petja, plesa in igranja, spoznavanje filma in videa,

- kot spoznavanje in razvijanje možnosti ohranjanja lastnih dramsko-gledaliških stvaritev in preprečevanja njihove efemernosti in

- kot natančno vodenje osebnega in skupnega dramsko-gledališkega dnevnika (mape).

 

1.5 OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Dijaki dokazujejo svoje znanje in sposobnosti z različnimi oblikami preverjanja in ocenjevanja. Ti so:

- ustni (preverjanje in ocenjevanje znanja ter spretnosti)

- pisni (preverjanje in ocenjevanje teoretičnega znanja)

- in kreativni (sodelovanje v uprizoritvenih dejavnostih, nastopi v obliki prikaza prvin posamezne faze dramsko-gledališke kreacije, dramskogledališka kreacija). 

 

1.6 ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI

 Predmet teorija in zgodovina drame in gledališča lahko uči diplomirani dramaturg, lahko pa tudi profesor slovenščine ali profesor primerjalne književnosti, ki imata dopolnilna znanja iz dramaturgije. 

 

1.7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

 Za uspešno izvajanje programa je potrebna specializirana učilnica in ustrezno opremljena knjižnica z videoteko in specializirano knjižnično zbirko (v nadaljevanju Šolska knjižnica).

V učilnici morajo biti: premične klopi, stoli, tabla, stojalo za zemljevide in grafne liste, videorekorder in televizija, diaprojektor, filmski projektor, računalnik, težje temne zavese, privzdignjeni kateder z možnostjo premika v sredino učilnice, osnovna gledališka razsvetljava (majhni reflektorji), kvaliteten radijski sprejemnik, glasbeni stolp s stereo ozvočenjem.

Učilnica naj bi imela tudi kabinet za pripravo na učne ure, priročno knjižnico, prostor za preoblačenje, izhodni prostor pri uprizoritvenih vajah v razredni dramsko-gledališki produkciji.

Tako opremljena učilnica je primerna tudi za dramsko-gledališko delavnico in uprizoritvene vaje.

1.8 LITERATURA IN VIRI

a) za dijake: 

Brecht, Bertold, 1972: Mali gledališki katekizem, prev. J. Moder, v: Andrej Inkret: Med Artaudom in Brechtom, Ljubljana: Knjižnica MGL 59.

Casson Herbert Newton 1995₂: Umetnost govora, prev. Franka Levstik, šola retorike, Ljubljana: Pravljično gledališče.

Inkret, Andrej, 1972_b: Gledališki feljtoni, Ljubljana, CZ.

- - 1988: Drama, Dramatika, Dramatizacija, Dramaturgija, gesla v Enciklopediji RS 2, Ljubljana, MK.

- - 1996: Dramaturgija ali dramska/gledališka teorija, v: Zbornik Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana: AGRFT.

KMECL, Matjaž 1976: Mala literarna teorija, priročnik za učitelje slovenščine na osnovnih in srednjih šolah, Zavod RSŠŠ, Ljubljana, Borec, 1976.

Kos, Janko, 1975: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana, DZS.

- - 1983, 1994₂: Očrt literarne teorije, Ljubljana: DZS.

- - 1999: Književnost 1, Obzorja.

Kralj, Lado - Predan, Vasja, 1997: 500 dramskih zgodb: vodnik po svetovni in domači dramatiki, geslovnik, Ljubljana, MK, zbirka Cicero.

Kralj, Vladimir, 1984₂: Dramaturški vademekum, Ljubljana, MK.

Lukan, Blaž, 1996: Gledališki pojmovnik za mlade, Maribor: Aristej.

Pavis, Patrice, 1997: Gledališki slovar, prev. Igor Lampret, Ljubljana: Knjižnica MGL 124.

Poniž, Denis, 1994: Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike od antike do postmodernizma, Ljubljana, Mihelač.

- - 1995: Komedija in mešane dramske zvrsti, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, Sophia 2.

- - 1996_b: Anatomija dramskega besedila, Ljubljana, Mala edicija ZPS.

Predan, Vasja, 1989: Gledališče, v: Enciklopedija Slovenije, zv. 3, Ljubljana. Mladinska knjiga.

- - 1996: Slovenska dramska gledališča, kratek oris, Ljubljana: Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 122.

Štih, Bojan, 1981: Slovenski theater gori postaviti, o pomenu in namenu slovenskega gledališča, Ljubljana, MK, 1981, Kondor 198.

Štrancar, Marjan,

- - 1996_b: Maturitetna dramska besedila, gradiva za medbesedilne šolsko-dramaturške primerjave, Ljubljana, Zavod RSŠŠ.

- - 1997_b: Šolska ura z Molièrovim Tartuffom, Ljubljana, Zavod RSŠŠ.

-- 1999: Od drame h gledališču (v pripravi).

Švacov, Vladan, 1980: Temelji dramaturgije, Zagreb, Školska knjiga; prev. I. Lampret, Ljubljana: Knjižnica MGL 82.

Zupančič, Zdravko, 1993: Mali gledališki vedež, Ljubljana, Pravljično gledališče.

Berilo 1, P. Kolšek - J. Kos - A. Lah - T. Logar - S. Šimenc, prenovljena izdaja, Maribor, Obzorja, 1993.

Berilo 2, P. Kolšek - J. Kos - A. Lah - T. Logar - S. Šimenc, prenovljena izdaja, Maribor, Obzorja, 1993.

Berilo 3, P. Kolšek - J. Kos - A. Lah - T. Logar - S. Šimenc, 1993, prenovljena izdaja, Maribor, Obzorja, 1993.

Berilo 4, P. Kolšek - J. Kos - A. Lah - T. Logar - S. Šimenc, popravljena izdaja 93.

zbirki Klasje in Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega.

 

b) za izvajalce: 

Ahačič, Draga - Pignarre, Robert, 1985: Dramsko gledališče, Ljubljana: Knjižnica MGL 97.

Appia A. 1998: Glasba, igralec, prostor, Knjižnica MGL 126.

Artaud, Antonin, 1938: Le théâtre et son double, Paris; prev.: Gledališče in njegov dvojnik A. Berger, Ljubljana: Knjižnica MGL 119, 1994.

Asmuth, Bernhard, 1994₄: Einführung in die Dramenanalyse, Verlag J. B. Metzler, Stuttgart-Weimar.

Barlow, Steve - Skidmore Steve, 1994: Dramaform, A Practical Guide to Drama Techniques, Hodder and Stoughton Educational, London.

Batušić, Nikola, 1991: Uvod v teatrologiju, Zagreb, Grafički zavod Hrvatske.

Batušić, Nikola - Švacov, Vladan, 1986: Drama, dramaturgija, kazalište; v: Z. Škreb - A. Stamać, Uvod v književnost, Zagreb, Globus.

Bentley, Eric, 1983₈: The Life of the Drama, New York: Atheneum printing.

Bergson, Henri, 1924: Le Rire, Essai sur la signification du comique; prev. Esej o smehu, Janez Gradišnik, Ljubljana, Slovenska matica, 1977.

Bradby, David - Thomas, Philip - Pickering, Kenneth, 1983: Studying Drama, A Handbook, London: Canberra, Croom Helm.

Brook, Peter, 1968: The Empty Space, MacGibbon and Kee, London; prev. Prazen prostor, Rapa Šuklje, Ljubljana, 1971. Ljubljana: Knjižnica MGL 52.

Burgess, Roma - Gaudry, Pamela, 1986₂: Time for Drama - A Handbook for Secondary Teachers, Open University Press, Milton Keynes, Philadelphia.

Carlson M. 1992, 1993,1994: Teorije gledališča 1 - 3, Knjižnica MGL 115, 116, 117.

Collie, Joanne - Slater, Stephen, 1990: Literature in the Language Classroom, A resource book of ideas and activities, Cambridge University Press, Third printing.

Courtney, R., 1968: Play, Drama and Thought: The Intellectual Background to Drama in Education, London, Cassell.

Craig, Edward Gordon, 1957: On the Art of the Theatre, Theatre Arts Books, New York 1911; prev. O gledališki umetnosti, prev. Lado Kralj, Ljubljana: Knjižnica MGL 1995, 120.

ČEHOV, Mihail 1999: O igralski umetnosti, Ljubljana: Knjižnica MGL.

D’Amico, Silvio, 1960: Storia del teatro drammatico, Milano, prev. Povijest dramskog teatra, Frano Čale, Zagreb, 1972.

Diklić, Zvonimir, 1990₂: Lik u književnoj, scenskoj i filmskoj umjetnosti, metodički aspekti, Zagreb, Školska knjiga.

DiYanni, Robert, 1994₃: Literature: Reading Fiction, Poetry, Drama, and The Essay, Pace University, Pleasantville.

Drama, rađanje moderne književnosti, prir. Mirjana Miočinović, Beograd, Nolit, 1975. 

Esslin, Martin, 1976: An Anatomy of Drama, New York.

- - 1987, 1991₄: The Field of Drama. How the Signs of Drama Create Meaning on Stage and Screen. London: Methuen.

Fischer-Lichte, Erika, 1983: Theater als semiotisches System, v: Semiotik des Theaters, Band 1, Gunter Narr Verlag, Tübingen 1983, 180-197; prev. Špela K. Virant, Gledališče kot semiotični sistem, v: Prisotnost ... 1996.

Fleming, Michael, 1994, 1995₂: Starting Drama Teaching, London: David Fulton Publishers.

Frangeš, Ivo - Šicel, Miroslav - Rosandić, Dragutin, 1962: Pristup književnom djelu, priručnik za nastavnike uz čitanku za I. letnik gimnazije, Zagreb, Školska knjiga.

Freytag, Gustav, 1922₁₃: Die Technik des Dramas, Leipzig; Tehnika drame, prev. Bruno Hartman, Ljubljana: Knjižnica MGL 71, 1976.

Gantar, Jure, 1993: Dramaturgija in smeh, Ljubljana: Knjižnica MGL 118.

Geiger, Heinz - Haarmann, Hermann, 1996₄: Aspekte des Dramas, Eine Einführung in die Theatergeschichte und Dramenanalyse, Opladen, Westdeutscher Verlag.

Grabes, Herbert, 1991: Staging plays in the theatre of the mind, v: Reading plays: interpretation and reception, Cambridge University Press, Cambridge, 1991.

GRabnar Boris 1973: Televizijska drama, Knjižnica MGL 60.

Grosman, Meta, 1989: Bralec in književnost, Ljubljana, DZS.

Grotowski, Jerzy, 1968: Towards a Poor Theatre, London; prev.: Revno gledališče, T. Kralj, Ljubljana: Knjižnica MGL 61, 1973.

Hamburger, Käte, 1957: Die Logik der Dichtung, Stuttgart; Logika književnosti, Beograd, Nolit; prev. i predgovor S. Grubačić.

Hayman, Ronald, 1977: How to read a Play, London: Methuen.

Hilton, Julian, 1991: Reading letters in plays: short courses in practical epistemology? Reading plays: interpretation and reception, Cambridge University Press, Cambridge, 1991.

Hočevar, Meta, 1998: Prostori igre, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, zv. 127.

Hodgson, John, 1969: Improvisation and Literature; v: Drama and Theatre in Education, London: Heinemann, 1971.

Horacij, 1963: Pismo o pesništvu, prev. A. Sovre, v: K. Gantar: O pesništvu, Ljubljana.

Hornbrook, David, 1991: Education in Drama: Casting the Dramatic Curriculum, London, The Falmer Press Library on Aesthetic Education.

Hrvatin, Emil, 1996: Uvod, v: Prisotnost, predstavljanje, teatralnost, Ljubljana: Maska.

Ingarden, Roman, 1965₃: Von den Funktionen der Sprache im Theaterschauspiel, v: Das Literarische Kunstwerk, Tübingen: Max Niemeyer Verlag (1931); Literarna umetnina, prev. Frane Jerman, Ljubljana, ŠKUC, FF, 1990.

Inkret, Andrej, 1972_b: Gledališki feljtoni, Ljubljana, CZ.

- - 1986_b: Drama in gledališče, Literarni leksikon, študije, zv. 29, Ljubljana, DZS; prim. prevod: Gojko Janjušević, Predmet i princip dramaturgije (O pitanjima drame i pozorišta), Biblioteka Sterijinog pozorja, Dramaturški spisi XXII, Novi Sad 1987.

- - 1988: Drama, Dramatika, Dramatizacija, Dramaturgija, gesla v Enciklopediji RS 2, Ljubljana, MK.

- - 1996: Dramaturgija ali dramska/gledališka teorija, v: Zbornik Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana: AGRFT.

Jauss, Hans Robert, 1978: Estetika recepcije, izbor studija, Beograd.

Kalan, Filip, 1990: Znano in neznano, Ljubljana, Založništvo slovenske knjige.

Kase-Polisini, Judith, 1989: Creative Drama Book: Three Approaches, College Audience Trade Cloth. Anchorage.

Kelsall, Malcolm, 1985: Studying Drama, London: Edward Arnold Press.

Kermauner, Taras, 1979: Cankarjeva dramatika, Ljubljana.

- - 1983: Drama, gledališče in družba, Ljubljana, SM.

Kyriacou, Chris, 1997: Vse učiteljeve spretnosti, prev. J. Erčulj, I. Ilich, J. Kešpret, Regionalni Izobraževalni center Radovljica.

Klotz, Volker, 1992₁₃: Geschlossene und offene Form im Drama, München; prev.: Zaprta in odprta forma v drami, Mojca Kranjc, Ljubljana: Knjižnica MGL 121, 1996.

Koblar, France, 1972: Slovenska dramatika, I, Ljubljana, Slovenska matica.

- - 1973: Slovenska dramatika II, Ljubljana, Slovenska matica.

Korun, Mile, 1997: Režiser in Cankar, Ljubljana: Knjižnica MGL 125.

Koruza, Jože, 1997: Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, literarnozgodovinske razprave, Ljubljana, Mihelač.

Kos, Janko, 1975: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana, DZS.

- - 1978: Literatura, Ljubljana, Literarni leksikon 2.

- - 1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature, Ljubljana, Partizanska knjiga.

- - 1996_a: Duhovna zgodovina Slovencev, Ljubljana, SM.

- - 1996_c: K vprašanju o bistvu tragedije, Primerjalna književnost XIX, 1.

- - 1997_a: K vprašanju o bistvu komedije, SR, letnik 45, št. 1-2.

- - 1997_b: Vprašanje o dramatiki, v: Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Bernika, ur. J. Pogačnik, Ljubljana

Kowzan, Tadeusz, 1968: Le signe au théâtre. Introduction à la sémiologie de l’art du spectacle, Diogène 61, 35 - 59; prev. Znak u kazalištu, Uvod u semiologiju kazališne umjetnosti, Milena Bekić, Prolog 44/45.

Kozak, Primož, 1980: Temeljni konflikt Cankarjevih dram, Ljubljana, CZ.

Krakar-Vogel, Boža, 1991: Skice za književno didaktiko, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.

- - 1993: Didaktična struktura in uporabna načela pouka književnosti, v: Književnost v prvem letniku srednje šole, priročnik za učitelja, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo in šport.

- - 1995: Teme iz književne didaktike, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.

- - 1995/96_a: Pouk književnosti v srednji šoli, JiS XLI, Ljubljana, 1-2.

Kralj Lado 1995: Rojstvo odrske utopije, v: E. G. Craig, O gledališki umetnosti, prev. L. Kralj, Ljubljana: Knjižnica MGL 120.

- - 1998_b: Teorija drame, Ljubljana, DZS, Literarni leksikon 44.

- - 1998_c: Drama in prostor, v: Primerjalna književnost, Ljubljana, letnik XXI, št. 2.

Lessing, Gotthold Ephraim, (1868): Hamburška dramaturgija, prev. uvod in komentar France Koblar, Ljubljana, CZ, 1956.

Lešić, Zdenko, 1977 in 1979: Teorija drame I, II, Sarajevo.

Lipnik, Jože - Rosandić, Dragutin, 1991: Metodika književne vzgoje, prevod in priredba, Maribor: Obzorja.

Lukacs, Gyorgy, 1978: Istorija razvoja moderne drame, Beograd.

Marin, Marko, 1999: Škofjeloški pasijon, v: Škofjeloški pasijon, Ljubljana: MK.

Martin, Alex - Hill, Robert, 1995: Modern Plays, Hemel Hempstead: Prentice Hall.

Mednarodni slovarček tehničnih gledaliških izrazov, Knjižnica MGL 40, 1967.

Millett, Fred Benjamin, 1950, 1970₂: Reading Drama, a Method of Analysis with Selections for Study, New York, Books for Libraries Press.

Miočinović, Mirjana, 1975: Drama. Rađanje moderne književnosti, predgovor i izbor tekstova, Beograd, Nolit.

- - 1981: Predgovor, v: Moderna teorija drame, Beograd, Nolit.

Moravec, Dušan, 1960: Meščani v slovenski drami, Ljubljana, CZ.

- - 1974: Slovensko gledališče Cankarjeve dobe (1892 - 1918), Ljubljana, CZ.

- - 1980: Slovensko gledališče od vojne do vojne (1918 - 1941), Ljubljana, CZ.

- - 1990: Temelji slovenske teatrologije, Ljubljana, CZ.

Nietzsche, Friedrich, 1995: Rojstvo tragedije iz duha glasbe, prev. J. Moder, Ljubljana, Karantanija.

Novak-Popov, Irena, 1997: Priročnik se priporoča bralcu, v: D. Ambrož - M. Poznanovič - Antigona in Hamlet za maturante, Ljubljana: Rokus.

O’Neill, Cecily - Lambert, Alan, 1982: Drama Structures, A Practical Handbook for Teachers. London: Hutchinson.

Perrine, Laurence - Arp, Thomas R. 1993₆: Literature, Structure, Sound and Sense, Harcourt Brace Jovanovich, Fort Worth.

Peršak, Tone, 1978: Pogovori z režiserji, Ljubljana: Knjižnica MGL 77.

Pivko, Ljudevit, 1921: Dramatsko pesništvo, Slovenska šolska matica, Maribor.

Pfister, Manfred, 1977: Das Drama (Theorie und Analyse), München; trans. by John Halliday: The Theory and Analysis of Drama, Cambridge: Cambridge University Press, 2. izd, 1991.

Plut-Pregelj, Leopoldina, 1990: Učenje ob poslušanju, Ljubljana: DZS, Pedagoška obzorja.

Podbevšek, Katja, 1994/95: Interpretativno branje kot del učiteljevega govornega nastopa, Jezik in slovstvo 1994/95.

Poniž, Denis, 1994: Tragedija, Literarni leksikon, študije, zv. 42, Ljubljana, DZS.

- - 1994: Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike od antike do postmodernizma, Ljubljana, Mihelač.

- - 1995: Komedija in mešane dramske zvrsti, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, Sophia 2.

- - 1996_a: Kaj je interpretacija literarnega besedila ali: interpretiram, torej razumem! v: Kako interpretiram povest in roman ter preživim maturo, Ljubljana, Mala edicija ZPS 2.

- - 1996_b: Anatomija dramskega besedila, Ljubljana, Mala edicija ZPS.

Predan, Vasja, 1989: Gledališče, v: Enciklopedija Slovenije, zv. 3, Ljubljana. Mladinska knjiga.

- - 1996: Slovenska dramska gledališča, kratek oris, Ljubljana: Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 122.

Prisotnost, predstavljanje, teatralnost, razprave iz sodobnih teorij gledališča, iz. in ur. Emil Hrvatin, Ljubljana: Maska, 1996.

Reading plays: interpretation and reception, ed. by Helena Scolnicov and Peter Holland, Cambridge University Press, Cambridge, 1991.

Rosandić, Dragutin, 1986: Metodički pristup dramskoj i scenskoj umjetnosti, v: Metodika književnog odgoja i obrazovanja, Zagreb, Školska knjiga.

Schechner, Richard, 1994_2: Performance Theory, New York and London; deloma prev.: K poetiki predstave, v: Prisotnost, predstavljanje, teatralnost, prev. Vesna Jurca Tadel, Ljubljana, Maska, 1996.

Serpieri et. al., 1981: Toward a segmentation od the dramatic text. Poetics Today, 2-3.

Short, Mick, 1981: Discourse Analysis and the Analysis of Drama, Oxford, Applied Linguistics 11, 2.

- - 1996: Exploring the Language of Poems, Plays and Prose, New York: Longman.

Slovenski gledališki leksikon 1 - 3, Knjižnica MGL 1972.

Solar, Milivoj, 1996₁₇: Teorija književnosti, Zagreb, Školska knjiga.

Stamać, Ante - Škreb, Zdenko, 1986₄: Uvod u književnost - teorija, metodologija, četvrto, poboljšano izdanje, Zagreb, Grafički zavod Zagreb, Globus.

stanislavski K. Sergejivić 1983: Sistem III, IV, prev. J. Moder, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega zv. 90.

Strmčnik, France, 1992: Problemski pouk v teoriji in praksi, Radovljica, Didakta.

Styan, J. L., 1960: The Elements Of Drama, Cambridge University Press; Elementi drame, prev. Nadežda Vuković in Svetozar Ignjačević, Umetnička akademija u Beogradu, Beograd, 1970.

- - 1975: Drama, Stage and Audience, Cambridge: Cambridge University Press.

Swartz, Larry, 1989: Dramathemes: A Practical Guide for Teaching Drama, College Audience Paper text, Heinemann.

Szondi, Peter, 1987: Theory of the Modern Drama, ed. in trans. by Hays, M., Cambridge: Polity Press.

ŠKARIĆ, dr. Ivo 1996: V iskanju izgubljenega govora, šola retorike, Ljubljana: Pravljično gledališče.

Škreb, Zdenko - Stamać, Ante, 1986₄: Uvod u književnost, Teorija,  metodologija, Zagreb, Globus.

Štih, Bojan, 1981: Slovenski theater gori postaviti, o pomenu in namenu slovenskega gledališča, Ljubljana, MK, 1981, Kondor 198.

Štrancar, Marjan, 1994: Ivan Cankar Hlapci, v: Književnost v drugem letniku srednje šole, priročnik za učitelja, Zavod RSŠŠ, Ljubljana.

- - 1995_a: Sartrova Zaprta vrata, v: Književnost v tretjem letniku srednje šole, priročnik za učitelja, Zavod RSŠŠ, Ljubljana.

- - 1995b: Šolska ura z Grumovim Dogodkom v mestu Gogi, Zavod RSŠŠ, Ljubljana.

- - 1996_a: Razbiranja Smoletove Antigone, v: Književnost v četrtem letniku srednje šole, priročnik za učitelja, Zavod RSŠŠ, Ljubljana. 

- - 1996_b: Maturitetna dramska besedila, gradiva za medbesedilne šolsko-dramaturške primerjave, Ljubljana, Zavod RSŠŠ.

- - 1997_b: Šolska ura z Molièrovim Tartuffom, Ljubljana, Zavod RSŠŠ.

- - 1999: Didaktični model problemsko-hevrističnega in dramaturškega pristopa k dramski in gledališki umetnini v splošni gimnaziji, magistrsa naloga, Nova Gorica.

Švacov, Vladan, 1976: Temelji dramaturgije, Zagreb, Školska knjiga; prev. I. Lampret: Temelji dramaturgije, Ljubljana: Knjižnica MGL 82, 1980.

Ubersfeld, Anne, 1978: Lire le théâtre, Éditions sociales, Paris; prev. Čitanje pozorišta, M. Miočinović Beograd, Zodijak, 1982.

Vatovec, dr. Fran 1968: Retorika ali govorništvo in javno nastopanje, Maribor: Obzorja.

Vidmar, Josip, 1968: Gledališke kritike, Ljubljana, CZ.

Vinaver, Michel, 1993: Méthode d’approche du texte théâtral, v: Écritures dramatiques, Essais d’analyse de textes de théâtre, sous la direction de M. Vinaver, Actes Sud.

Vodnik, France, 1946: Osnovni pojmi dramaturgije, NS.

- - 1968: Kritična dramaturgija, Ljubljana, SM.

Wells, Stanley, 1991: To read a play: the problem of editorial intervention, v: Reading plays: interpretation and reception, ed. by Helena Scolnicov and Peter Holland, Cambridge University Press, Cambridge.

Wiliams, Raymond, 1968: Drama from Ibsen to Brecht, London.

Wootton, M., 1982: New Directions in Drama Teaching, London: Heinemann.

Zadravec, Franc, 1970: Nova romantika in mejni obliki realizma, v: Zgodovina slovenskega slovstva, V, Maribor, Obzorja.

Zuppa, Vjeran, 1995: Uvod v dramatologiju, Zagreb: Izdanja Antibarbarus.

 

c) periodika in zbirke:

- revija Maske in tuje dramske in gledališke revije

- gledališki listi, kritike ipd.

- knjige Kjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega

- zbirke: Kondor, Klasje idr.

 

2. UMETNOST GOVORA

2.1 OPREDELITEV IN SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Delo pri predmetu Umetnost govora bo sestavljeno iz treh delov: teorije, prakse in lastnega ustvarjanja. Vse troje se bo prepletalo, poudarek pa bo predvsem na praktičnem delu. 

Dijak dramsko-gledališke smeri bo pri tem predmetu najprej poslušal teoretična predavanja s področja govornega sporazumevanja, retorike in odrskega govora. Ker mora dijak razsežnosti pojma umetnost govora v štirih letih šolanja razumeti skozi svojo izkušnjo, bo delo pri predmetu predvsem praktične narave in bodo tudi teoretična predavanja podkrepljena z vajami v obliki raznih manj zahtevnih improvizacij. Dijaki bodo tako odkrivali svoje govorne značilnosti, posebnosti in pomanjkljivosti. Učili se bodo opazovati in poslušati sebe in druge, kar je temeljno izhodišče za ustvarjalno samozavest, gonilno silo napredovanja. Znanje, ki ga bodo dijaki pridobivali s tehničnimi vajami, bodo tako lahko počasi vključevali v ustvarjalno delo pri podajanju najprej lahkih neumetnostnih, kasneje umetnostnih besedil, ki jih bo učitelj izbiral v sodelovanju z dijaki in drugimi profesorji, glede na stopnjo znanja dijakov in na vzporedno delo pri drugih predmetih. Dijaki bodo v zadnjem letniku pripovedovali tudi besedilo, ki ga bodo sami napisali.

Dijaki se bodo naučili, da je obvladanje veščine odrskega govora odraz spoštovanja do občinstva in da je govor slika človekove osebnosti, njegove ustvarjalnosti, marljivosti, odgovornosti, etike, stališč in znanja.

 

2.2 SPLOŠNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI 

Dijaki se zavedajo:

·vloge, pomena in namena odrskega govora kot izraznega igralskega sredstva, vloge in pomena govorne kulture.

Dijaki razvijajo:

·sposobnost kritičnega opazovanja in poslušanja, sposobnost zbranosti, govorni posluh, sposobnost pomnjenja.

Dijaki nadgrajujejo:

·znanje pisnega izražanja in se učijo jezik prevajati v govor ter tako nadgrajujejo znanje govornega izražanja.

Dijaki razvijajo:

·zmožnosti urejenega prostega pripovedovanja, razpoznavanja in odpravljanja mašil ter odvečnih kretenj, zvočnega urejanja zapisanega besedila, podajanja neumetnostnih in umetnostnih besedil.

Dijaki spoznavajo:

·svojo izvirnost in neponovljivost, zvočne in vidne elemente govora, retorične vrste, zakonitosti odrskega govora, zakonitosti nastopanja.

Dijaki si pridobivajo:

·znanje tehnike diha, glasu in izgovorjave, govorni posluh.

Dijaki se učijo:

·omikanega sporazumevanja, kritičnega branja, gledanja, poslušanja, negovanja in spodbujanja svoje domišljije in ustvarjalnosti, nastopanja v javnosti.

Dijaki si pridobivajo:

·igralski pogum, temeljno znanje veščine govora, ustvarjalno samostojnost in odgovornost, spoštljiv odnos do občinstva.

 

2.3 UČNE VSEBINE, POJMI, PRVINE IN OPERATIVNI CILJI

1. letnik ( 1 ura tedensko)

VSEBINE, TEME	OPERATIVNI CILJI	POJMI, PRVINE
1. Uvod	Seznanjanje s programom, načinom dela, zahtevami in pričakovanji učitelja. Razlaga kriterijev za ocenjevanje.	Razlaga osnovnih pojmov: kultura govora, retorika, odrski govor, umetniška beseda.
2. Pravorečje	opredelitev, primeri vaje	samoglasniki, soglasniki zveneči, nezveneči glasovi naglaševanje, naglasna znamenja glasovne premene prilikovanje
3. Stavčna fonetika	opredelitev, primeri vaje za spreminanje poudarkov v stavku vaje s poudarjanjem na različne nač ine (s spreminjanjem intonacije, registra, hitrosti, glasnosti) vaje za »barvanje« glasu	stavčno poudarjanje stavčna intonacija register hitrost govora, govorni ritem glasnost barva premori
4. Knjižnopogovorna zvrst	opredelitev, primeri govorne improvizacije v različnih zvrsteh jezika	knjižni jezik – zborna in pogovorna zvrst zemljepisna narečja neknjižni pogovorni jezik sleng in žargon
5. Tehnika diha in glasu	teoretična izhodišča dihalne vaje in vaje za glas (vaje za »preponski dih«, vaje za sprostitev grla) spoznavanje razsežnosti glasu (glasovne improvizacije: vaje z izmišljenimi besedami in zlogi, barvanje glasu, spreminjanje miselnega ozadja, posnemanje različnih zvokov in šumov)	pljuča in prepona prsni (pektoralni) in trebušni (abdominalni) dih resonatorji glasilke šolanje in nega glasu anatomija in higiena govora
6. Tehnika govora	teoretična izhodišča vaje za izgovarjavo vaje za nebesedno sporočanje (premori, kretnje, gib, mimika, očesni stik) opazovanje in poslušanje zvočnih in vidnih mašil pri sebi in drugih, vaje za odpravljanje mašil	izgovarjava govorne napake -        govorne razvade zvočna in vidna mašila
7. Trema	pogovor vaje za obvladovanje treme(vaje za sprostitev, nizanje utrinkov na vprašanje »Česa se na odru bojim«, ozaveščanje treme	strah pred izpostavitvijo

 

DODATNE VAJE:

· vaje za zbranost (skupinske vaje za ritem ipd.)

· gimnastika čutil (igralec oz. pripovedovalec si mora znati priklicati v spomin slike dogodkov, vzdušje prostorov, slušne vtise, vonj, otip in okus stvari),

· bralne vaje – začetna stopnja raziskovanja besedila – basni.

OPOMBA:

O anatomiji in higieni govora predavajo gostujoči strokovnjaki – logoped, foniater ali otorinolaringolog.

 

2. letnik (1 ura tedensko )

VSEBINE, TEME	OPERATIVNI CILJI	POJMI PRVINE
1. Ponovitev	dijaki ponovijo učne vsebine iz prvega letnika.	iz prvega letnika.
2. Teorija retorike	opredelitev, primeri improvizacijske vaje – kratke uprizoritve različnih govornih vrst pripravljanje govora	antične govorne vrste sodobne govorne vrste:  pogovori (uradni pogovor, anketa, intervju, debata, nizanje idej, pogovor na izbrano temo)  kratki monologi (uvodna beseda, izjava, novica, diskusija, komentar, poroč ilo)  govori v ožjem pomenu  posebne govorne vrste (vodenje, napoved, prevajanje, prenos, pripovedovanje, recitiranje) priprava govora (pisanje, učenje, priprava na nastop) razlika med jezikom in govorom razmerje med govorcem in poslušalcem značilne retorične figure
3. Umetnost govora	razlaga pojmov primeri vaje	glasno branje pripovedovanje interpretacija
4. Govorniška etika	pogovor	Nemo orator nisi vir bonus. (prev. Samo pošten človek sme biti govornik.)
5. Nastop	Spoznavanje značilnosti	Obvladovanje prostora Obnašanje Zunanji videz Čas na odru

 

DODATEK

VAJE iz prvega letnika:

· dihalne vaje in vaje za glas, vaje za širjenje glasovnega obsega (glasovne improvizacije), vaje za izgovarjavo, vaje za nebesedno sporočanje, vaje v prostem govorjenju; kritično opazovanje sebe in drugih, vaje za obvladovanje treme, vaje za zbranost, gimnastika čutil.

V drugem letniku učitelj zviša zahtevnost vaj. Dijaki se vadijo v OPAZOVANJU. Vsaki vaji sledi pogovor. Tudi pogovarjanje v skupini je vaja v prostem govorjenju. Predvsem zahteva strpno POSLUŠANJE, kar je dostikrat težje od govorjenja.

DODATNA VAJA:

Samostojen govorni nastop, ki ga dijak vsebinsko sam pripravi. To je osnovna stopnja pripovedovanja. Dijak si izmisli preprost govor in ga zapiše. Sledijo improvizacije v skupini, ko dijak pripoveduje o tistem, kar mu je ostalo v spominu. Tako njegov govor postane bolj naraven, kakor če bi se takoj naučil na pamet zapisano besedilo. Sledi proces popravljanja in piljenja zapisane predloge. Ko je zapis dokončan, se začnejo bralne vaje v skupini, da se dijaki naučijo osnov zvočnega oblikovanja besedila. Potem se govor naučijo na pamet. Vadijo ga najprej doma, kasneje v šoli, v prisotnosti skupine, da lahko učenci poslušajo in opazujejo drug drugega ter si pomagajo med sabo z ustvarjalnimi pripombami. Zaključni nastop je sestavljen iz teh kratkih govorov. To je interni nastop, da se učenci preizkusijo v izpostavitvi ožjemu krogu poznanega občinstva. 

OPOMBA:

Govorne improvizacije in pripravljeni govori se snemajo na videotrak, da se jih potem v skupini pogleda in se o njih pogovori.

 

3. letnik (3 ure tedensko)

V tretjem letniku ni več samostojnih teoretičnih predavanj. V prvih urah učitelj ob sodelovanju dijakov obnovi temeljne vsebine iz prvih dveh letnikov. Vse, kar so se dijaki iz teh predavanj naučili, bodo v naslednjih dveh letnikih vključevali v svoje ustvarjalno delo pri predmetu UMETNOST GOVORA in v DRAMSKO-GLEDALIŠKI DELAVNICI. Pri vsakem pogovoru učitelj opozarja na zakonitosti govorjenja in nastopanja.

Predvsem pa se na tej stopnji šolanja začne prestopati mejo med veščino in umetnostjo. Dijak je v prvih dveh letnikih spoznaval tehnične zakonitosti veščine, zdaj pa bo začel vstopati v področje igralske umetnosti. Ta prehod ni nenaden – že pri navadnem branju besedila si vsakdo ustvari svoje mnenje in svoj odnos do zapisanega. Igralčeva umetnost je poglobitev tega odnosa, popolna odprtost do vsebine, sposobnost upodobitve lastnega stališča do zapisanega ali popolnoma nasprotnega, igranega stališča. Oboje mora igralec znati izvajati enako pristno.

V tretjem letniku bodo dijaki skušali podajati isto besedilo na različne načine – z vživljanjem v različne situacije in različne osebe. Vendar je končni cilj predmeta UMETNOST GOVORA pristno pripovedovanje umetnostnih besedil s svojim lastnim, poglobljenim stališčem do zapisanega.

VSEBINE, TEME	OPERATIVNI CILJI	POJMI, PRVINE
1. Pripovedovanje	opredelitev, razločevanje pojmov vaje	prosto pripovedovanje pripovedovanje na pamet pripovedovanje pravljic in basni
2. Besedilo	seznanjanje z besedilom (avtor, časovna opredelitev, zgodovinsko ozadje, razlaga neznanih besed) branje	tiho branje glasno (ne)interpretativno branje
3. Bralna vaja	jezikovna raziskava besedila govorni zapis (grafično označevanje za poudarke, naglase, intonacije, premore) logično branje pripovedovanje »za mizo« vaje za pomnjenje	členitev besedila uzvočenje pisnega jezika igra »za mizo« - igranje vlog
4. Prostor	vaje za obvladovanje prostora	mesto izpostavitve oder svetloba
5. Občinstvo	nastop pred občinstvom	spoštovanje do občinstva vzdušje poč utje napake

 

DODATEK

VAJE iz prvih dveh letnikov:

· dihalne vaje in vaje za glas, vaje za izgovarjavo, govorne improvizacije z vključevanjem različnih zvočnih in vidnih elementov govora, vaje za odpravljanje mašil, vaje za obvladovanje treme, vaje za zbranost, gimnastika čutil.

OPOMBA:

V tretjem letniku bo glavna naloga dijaka pripovedovanje besedil. Najprej lažjih, neumetnostnih besedil (vremenska napoved, časopisni članek, šala ipd.), kasneje preprostih kratkih zgodb, ob koncu šolskega leta pa bodo pripravili nastop v PRIPOVEDOVANJU BASNI in PRAVLJIC.

 

4. letnik (3 ure tedensko) 

VSEBINE, TEME	OPERATIVNI CILJI	POJMI, PRVINE
1.Umetniška beseda	razlaga pojma ustvarjalni postopki opredelitev vloge čustev pri podajanju besedila pripovedovanje leposlovnih besedil povezovanje besede z gibom, prostorom, predmetom in zvokom nastop	nevezana beseda (proza) vezana beseda - pesniško slovstvo (poezija – lirika, epika, dramatika), ritem in metrum recitacija deklamacija poezija v drami poetična drama
2.Ustvarjalno pisanje	ustvarjalni postopki poglobitev doživljanja lastnega besedila vaje za premagovanje strahu pred lastnimi čustvi pripovedovanje v prvi osebi pripovedovanje v tretji osebi nastop	resnična zgodba izmišljena zgodba prispodobe, simboli sporočilo izvirnost
3.Nastop	ponovitev značilnosti nastopanja opredelitev odnosa do elementov odrskega prostora opredelitev odnosa do soigralca opredelitev odnosa do občinstva	izpostavitev igralski pogum elementi odrskega prostora vzdušje, počutje, napke dvorana, občinstvo

 

DODATEK:

VAJE iz prejšnjih letnikov:

· dihalne vaje in vaje za glas, vaje za izgovarjavo, govorne improvizacije, vaje za odpravljanje mašil, vaje za obvladovanje treme, vaje za zbranost, gimnastika čutil.

OPOMBE:

V drugi polovici šolskega leta se bodo dijaki preizkusili v pripovedovanju zgodbe, ki jo bodo sami napisali. Takšno delo zahteva še večjo odprtost učenca, saj se ne more več skrivati za besedilom pisca. To je koristna naloga predvsem zaradi izkušnje, kajti igralec mora vsako besedilo na odru pripovedovati tako, kakor da si ga je sam izmislil.

Ob koncu četrtega letnika bo zaključni nastop v obliki VEČERA UMETNIŠKE BESEDE. Program bo obsegal nekaj pripovedi, nekaj pesmi in nekaj izvirnih zgodb tistih dijakov, ki bodo to želeli. Nastop bo na manjšem gledališkem odru.

 

2.4 STANDARD ZNANJ (KATALOG) 

TEME:	UČENCI ZNAJO/ SPOZNAJO / POZNAJO:
1. Pravorečje	Znajo razložiti pojme: zveneči, nezveneči glasovi; samoglasniki, soglasniki; naglaševanje, naglasna pravorečna znamenja; glasovne premene; prilikovanje. Znajo naučeno uporabljati pri zvočnem oblikovanju besedila.
2. Stavčna fonetika	Znajo s premeščanjem poudarkov spreminjati pomen besedila. Znajo poudarjati besede na različne načine: s spreminjanjem intonacije, registra, hitrosti govora, glasnosti, barve. Znajo uporabljati premore kot del govora.
3. Zvrsti jezika	Znajo ločevati med zvrstmi jezika: knjižni jezik (zborno in knjižnopogovorno zvrst), zemljepisna narečja, neknjižni pogovorni jezik, sleng in žargon.
4. Tehnika diha in glasu	Poznajo delovanje govoril: pljuča, prepona, prsni (pektoralni) in trebušni (abdominalni) dih, resonatorji, glasilke. Poznajo pomen nege in higiene glasu. Poznajo dihalne vaje in vaje za glas ter njihov pomen. Poznajo vaje za raziskovanje razsežnosti človeškega glasu.
5. Tehnika govora	Poznajo pojme: izgovarjava, govorne napake, govorne razvade (oblizovanje, slinjenje, šobljenje ...), zvočna in vidna mašila. Poznajo vaje za izgovorjavo. Poznajo vaje za nebesedno sporočanje. Znajo opazovati in poslušati vidna in zvočna mašila pri sebi in pri drugih.
6. Trema	Znajo obvladati strah pred izpostavitvijo.
7. Teorija retorike	Poznajo antične in sodobne govorne vrste. Znajo pripraviti govor – ga napisati, se ga naučiti, ga povedati. Poznajo razliko med jezikom in govorom. Spoznajo razmerje med govorcem in poslušalcem. Poznajo značilne retorične figure.
8. Umetnost govora	Znajo ločevati pojme: glasno (ne)interpretativno branje, pripovedovanje, interpretacija.
9. Govorniška etika	Poznajo pravila govorniške etike.
10. Nastop	Znajo obvladovati prostor. Se znajo obnašati na izpostavljenem mestu. Poznajo pomen zunanjega videza nastopajočega. Spoznajo pomen časa na odru.
11. Pripovedovanje	Poznajo pojme: prosto pripovedovanje, pripovedovanje »na pamet«, recitacija, deklamacija.
12. Besedilo	Poznajo proces seznanjanja z besedilom v širšem in ožjem pomenu besede.
13. Bralna vaja	Poznajo proces jezikovne raziskave besedila. Znajo uporabljati grafične znake za govorni zapis. Znajo razčleniti besedilo. Poznajo pojem »pripovedovanje za mizo«.
14. Prostor	Poznajo pojem »mesto izpostavitve« Se znajo prilagoditi različnim odrom. Spoznajo pomen odrske osvetlitve.
15. Občinstvo	Znajo spoštovati občinstvo. Se znajo prilagoditi vzdušju med občinstvom. Znajo sprejemati svoje napake na odru.
16. Umetniška beseda	Znajo ločevati pojme: proza, poezija. Znajo pripovedovati leposlovna besedila Poznajo ustvarjalne postopke.

 

2.5 DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE

Praktično delo se začne s spoznavanjem tehničnih vaj, ki so osnova vsemu kasnejšemu ustvarjalnemu delu: dihalne vaje, vaje za glas, vaje za izgovarjavo, vaje za zbranost, vaje za obvladovanje treme in gimnastika čutil. Obvladovanje temeljne tehnike je igralska obrt, je snov, iz katere oblikuje igralec svojo ustvarjalno govorno podobo. Zato se bodo te vaje ponavljale v vseh letnikih, seveda v vedno večjem obsegu in z vedno večjo zahtevnostjo, odvisno od sposobnosti, potreb, marljivosti in napredovanja dijakov. Dijaki bodo vajam, ki so same zase suhoparne, dodajali svoje lastne zamisli, tako, da se bodo iz tehničnih vaj lahko na osnovi improvizacije razvile prve manjše govorne uprizoritve.

Nekatere zahtevnejše vaje bodo dijaki delali v dvojicah ali posamezno, skupaj z učiteljem. Vaje v dvojicah: vaje za izgovorjavo, dodatne vaje za »preponski dih«, dodatne vaje za odpravljanje mašil in odvečnih kretenj. Vaje s posameznikom: dodatno delo na besedilih, s katerimi ima posameznik težave in ga pri odpravljanju teh težav izpostavitev v skupini ovira.

Predmet UMETNOST GOVORA je povezan z DRAMSKO – GLEDALIŠKO delavnico. Nekatere vaje, opisane v tem programu, se bodo izvajale tudi v procesu nastajanja uprizoritve, znotraj drugih delavnic (npr. dihalne vaje, vaje za obvladovanje treme ipd.).

Prav tako lahko dijak prinese k predmetu UMETNOST GOVORA besedilo, s katerim ima pri vajah za uprizoritev znotraj DELAVNICE težave (težave z razčlenitvijo, ritmom, izgovorjavo ipd.). V tem primeru učitelj dela z dijakom individualno.

V povezavi s predmetovm ZGODOVINA IN TEORIJA DRAME IN GLEDALIŠČA se za vsak letnik sproti usklajuje izbor besedil.

 

2.6 OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

TEORIJA:

Pri teoretičnih vsebinah se znanje preverja in ocenjuje s pisnimi nalogami, seminarskimi nalogami in ustnim izpraševanjem.

NASTOP

Pri ocenjevanju ustvarjalnega procesa je potrebno razločevanje med nadarjenostjo in marljivostjo. Dijak, ki je zelo nadarjen in nedelaven, naj ne bi dobil enake ocene kot tisti dijak, ki je manj nadarjen in se zelo trudi, četudi bi bil njun izdelek enako dober. Tako ravnanje bi prvega učenca podprlo v nedelavnosti, drugi pa bi bil prizadet in bi izgubljal voljo. Zato je važno, da se opisno ocenjuje napredek učenca, ne samo končni vtis nastopa. Ocenjuje se trud, vloženo delo, izvirnost. Dijaku se oceno natančno obrazloži. Razlaga vsebuje utemeljitev ocene ter smernice za nadaljevanje šolanja – na kaj naj bo dijak vnaprej pozoren, katere napake naj skuša odpraviti, kje je njegova prednost in kje šibka točka.

Dijaki imajo ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja interni nastop, ki si ga ogledaljo tudi ostali učitelji dramsko-gledališkega oddelka. Ocene predlaga mentor in jih tudi utemelji pred komisijo.

 

2.7 ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI

Predmet lahko poučuje diplomirani igralec.

 

2.8 PROSTORSKI IN DRUGI POGOJI

Predmet se izvaja v večji zračni in svetli učilnici.

Zaključni nastopi se pripravljajo v manjši šolski/gledališki dvorani.

Občasno se potrebuje video opremo ter snemalca.

 

2.9 LITERATURA IN VIRI

a) za dijake: 

 

b) za izvajalce: 

 

c) viri: 

3 UMETNOST GIBA 

3.1 OPREDELITEV PREDMETA

Predmetu umetnost giba je v štirih letih namenjenih 280 ur.

Umetnost giba je ključnega pomena pri oblikovanju bodočega gledališkega ustvarjalca.

Delo je praktične narave in poteka kontinuirano vsa štiri leta.

Različne gibalne tehnike se izmenjujejo in stopnjujejo v težavnosti. 

Osnovni splošni cilj predmeta je razviti gibalno telo in tako zgraditi fizično moč in odrsko prezenco pri dijakih. Osvojiti morajo močno gibalno bazo, ki bo trdna osnova različnim sodobnim režiserskim in koreografskim izrazom (formam).

Osvojiti morajo tudi različne plesne in gibalne tehnike, ki jih bodo znali funkcionalno uporabiti pri ustvarjalnem procesu in na odru, hkrati pa tudi plesno - gibalno izrazoslovje, ki je del splošne izobrazbe.

 

3.2 SPLOŠNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI

Pri predmetu umetnost giba uresničujemo ob upoštevanju navedenih didaktičnih načel in ustreznih metodah ter metodičnih postopkih naslednje specifične vzgojno - izobraževalne cilje:

- širok gibalni besednjak,

- telesno pripravljenost (gibljivost, koordinacijo, hitrost, vzdržljivost, moč, ravnotežje),

- naravnost gibanja,

- izraznost telesa,

- obvladovanje telesa,

- obvladovanje prostora in smeri v prostoru,

- pravilno postavitev telesa v mirovanju in gibanju,

- ozaveščanje in odpravljanje telesnih napetosti in omejitev,

- razvijanje občutka za ritem in zvočno spremljavo,

- razvijanje sposobnosti opazovanja,razčlembe...

- plesnost,

- interpretacijo,

- individualno in skupinsko delo,

- stimuliranje in bogatenje gibalnega in čutnega spomina,

- čustveno in razumsko dojemanje giba in plesne umetnosti.

- prepoznavanje nadarjenosti in spodbujanje ustvarjalnosti,

- spoštovanje enkratnosti vsakega dijaka,

- posamezniku prilagojen razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti,

- usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje,

- spodbujanje domišljije, iznajdljivosti, psihofizičnega samozavedanja,

- praktične osnove preventive poškodb,

- plesno - gibalno izrazoslovje,

- zadovoljitev estetskih in kreativnih interesov,

- sposobnost opazovanja, razčlembe, samostojnega kritičnega presojanja in vrednotenja, odgovornega ravnanja,

- sposobnost abstraktnega razmišljanja,

- sprejemanje odgovornosti za zdrav način življenja z razumevanjem vplivov telesne aktivnosti, nege in zdrave prehrane,

- krepitev zdravega občutka samozavesti in zaupanja vase,

- medsebojno sodelovanje, samopotrjevanje, zdravo tekmovalnost, strpnost in sprejemanje drugačnosti,

- razumevanje vsebin predmeta umetnost giba in funkcionalno uporabo znanj, pridobljenih pri drugih strokovnih predmetih programa: umetnost govora, zgodovina in teorija drame in gledališča, glasba in inštrument, video in film, dramska, gledališka, gibalna in zvočna delavnica, likovna delavnica. Stopnja zahtevnosti poučevanja predmeta umetnost giba je prilagojena srednješolski ravni, upoštevajoč sposobnosti posameznega dijaka in zahtevnostno stopnjo celotnega učnega programa.

Dijaki si oblikujejo stališča in vrednotni odnos do umetnosti giba kot kulturne sestavine človekovega življenja.

 

3.3 UČNE VSEBINE, POJMI, PRVINE IN OPERATIVNI CILJI

Umetnost giba združuje znanja in veščine različnih plesnih in gibalnih tehnik:

a) sinteza sodobnih plesnih tehnik

Pedagog pri svojem pristopu k tehniki gibanja črpa iz bogate zakladnice plesnih in gibalnih tehnik, ki jih je razvil sodobni ples: Cunningham, Graham, Limon, Hawkins, Horton, študije Labanove metode, sodobni ekspresionistični ples, Alexander tehnika, Feldenkrais metoda, new dance (novi ples)...,

b) druge gibalne veščine: borilne veščine: tai-chi-chuan, aikido..., akrobatika, streching - raztegovanje, joga, butoh...,

c) balet/ stilni in balet/karakterni plesi.

Različne plesne in gibalne tehnike spodbujajo naravno gibanje posameznika.

Prav to pa je temelj za doseganje kreativnega stanja duha. 

 

K a) sinteza sodobnih plesnih tehnik

Pedagog črpa gibalni besednjak in vaje iz različnih tehnik sodobnega plesa. Pri tem pripravi svojo sintezo, ki obsega vaje na tleh, stoje in v prostoru. Vaje se izvajajo individualno in/ali skupinsko. 

Opisi posameznih tehnik sodobnega plesa

 

CUNNINGHAM sodobna plesna tehnika:

1. Vaje za hrbet:

- curve, bounce, twist, tilt, projecting in the space, rotate,

- v teh vajah postavimo osnovo za povezavo hrbtenice in nog (z uporabo trebušnih mišic kot centra in "povezovala" med ostalimi deli telesa),

- pridobi in ohranja pravilno vertikalno postavitev telesa, kar vodi v postavljanje ravnotežja zgornjega dela telesa in razmerja do ostalih. Tako vzpostavi zgornji del telesa kot ravnotežni center ali kot motor gibanja.

2. Vaje za noge:

- pliés, dégagés, dévelopés, extensions, leg circles, ki so spet skozi center povezane z zgornjim delom telesa,

- uporaba elementov gibanja telesa (curve, arch) istočasno z delom nog.

3. Vaje povezav - variacije:

- ritmično zahtevnejše vaje skokov, obratov, uporabe ravnotežij in drugih elementov (vaje na pet, šest...- neobičajni ritmični obrazci).

 

GRAHAM sodobna plesna tehnika

Pristop:

Vaje so narejene v obliki tem in variacij. Tema vaje je odrešena vseh nepomembnih gibov in okraskov. Variacije na te teme pa nastanejo s širitvijo od izoliranega oziroma posameznega giba k splošnemu z uporabo celega telesa. Variacija ne glede na težavnost ohrani odnos do teme.

Temeljni princip giba je ukvarjanje s posameznimi deli telesa: trup, roke, hrbet, stopala, noge... 

Tehnika:

Dijaki praktično in teoretično spoznajo osnove Graham plesne tehnike:

- poseben način uporabe hrbtenice (contraction - release princip gibanja),

- uporaba zemeljske težnosti, kot dinamičnega principa med plesalčevim telesom in težnostjo,

- tekoče, organsko gibanje iz centra v pelvisu.

1. Vaje na tleh so osnova za nadaljevanje stoje. Vaje na tleh zajemajo:

bounces, breathing on two and four counts, breathing on the spiral, leg openings, flexion and extension in second, deep stretches, turns around the back, back extensions, contractions with the leg around the knee, knee exercises, exercise on six.

2. Vaje stoje

parallel brushes to all sides and with the contractions, contractions over with deep plies, walks through second, side stretches, shifts, leg swings, prances, preparations for the jumps.

3. Vaje v prostoru

walks, triplets, triplet turns, step draws, prances, prances with turns, preparation for brush leap, contraction and reliese pivot turns, skips, skips to second, travelling step.

4. Vaje padcev

 Niz padcev vstran, naprej, nazaj v različnih ritmih in hitrostih.

 5. Variacije

Krajše plesne sekvence, ki zajemajo v tehničnih vajah naučeni gibalni besednjak.

 

HAWKINS sodobna plesna tehnika

je način dela s telesom, s katerim dosežemo:

- da se dijak lahko v vsakem trenutku zaveda položaja svojega centra telesa (medenice) in je gibanje posledica sprememb v legi centra,

- da sta dijak in gib lahko v medsebojnem ravnovesju, katerega ne ohranja  napetost in moč mišic, temveč sposobnost nenaprezanja,

- da lahko koeksistira velika hitrost gibanja z ohranjanjem ravnotežja v mirovanju (pri hitrih spremembah v vse smeri in kratkih časovnih enotah),

- da dijak lahko pridobi kvaliteto gibanja, opredeljeno kot "bound flow" in "free flow"; subtilno, intenzivno in neagresivno gibanje značilno za plesni stil Erica Hawkinsa. 

Tehnika:

1. Vaje na tleh:

- ogrevanje centra telesa z nihanjem, kontrakcijo, raztegnitvijo in relaksacijo,

- kombinacija vaj leže, sede in spreminjajoč lego za pridobivanje hitrosti gibanja ob prehodu iz napetega v sproščeno stanje (ki se ponavlja),

- sklop vaj ogrevanja nog,

- vaje za koordinacijo gibanja nog, rok in trupa z vrtilnim momentom in odrivom.

2. Vaje stoje:

- nadaljevanje ogrevanja nog s kombinacijo počepov v repetativnih serijah,

- vaje ravnotežja, stoja in gibanje zgornjega dela telesa s stojo na eni nogi,

- koordinacija gibanja izven ravnotežja,

- vaje za izravnavo intenzitete gibanja zgornjega in spodnjega dela telesa,

- gibalna analiza kombinacije na mestu, katero pozneje pripravljamo v prostoru.

3. Vaje v prostoru:

- vaje za pridobivanje občutka potovanja medenice po prostoru,

- skoki z enostavno koordinacijo hitrosti gibanja in mirovanja,

- kombinacije vaj, povezane v plesno celoto (poudarek na dinamiki sprememb v gibanju in mirovanju).

 

NEW DANCE (novi ples) tehnika

Novi ples - new dance (na zahodu poimenovan ples devetdesetih) vsebuje veliko različnih pristopov poučevanja tehnike. To so izpeljanke starejših plesnih tehnik, novih pristopov, borilnih veščin, elementov akrobatike, tradicionalnih plesov, predvsem pa vedno novih metod ustvarjalcev sodobnega plesa. Skozi te individualne pristope učiteljev bodo dijaki seznanjeni z najaktualnejšimi plesno - gibalnimi tokovi pri nas in v svetu. Skupno tem pristopom je, da iščejo vire in impulze gibanja v telesu samem (refleks, telesni položaj, natančnosti v gibanju sklepov, dihanju...), praktičnih in estetskih obrazcih, energičnih akcijah, sproščenosti, spreminjanju stanj, gestah...

V vajah pa razvijajo in raziskujejo poleg ostalih že prej navedenih še :

- pozornost (živo telo, ki reagira na zunanje in notranje spodbude),

- poglobljeno delo na tleh. 

Tehnika:

Zaradi različnih metod poučevanja bomo tu opredelili le posamezne možne sklope, ki jih pedagogi organizirajo glede na svoj pristop.

1. Relaksacija:

- vaje dihanja,

- masaža, kot priprava telesa za vadbo,

- raztegovanje.

2. Vaje na tleh so namenjene:

- postavitvi centra telesa,

- ogrevanju in zaščiti vseh izpostavljenih delov dijakovega telesa ,

- osvojitvi in analizi besednjaka plesa na tleh,

- razvijanju moči in koordinacije ob drugačni razporeditvi teže.

Priporočila:

V začetku izvajamo vaje počasi, da bi dijaki osvojili spretnost in koristnost stika s tlemi, kasneje pa vaje pospešimo in povežemo v krajše sklope. Dijake je potrebno seznanjati o pravilnosti in varnosti pri vadbi.

3. Vaje stoje

Sklopi vaj koordinacije in pravilne vertikalne postavitve telesa kot pri ostalih tehnikah: pliés, twist in rotacije, vaje za stopalne sklepe, vaje za hrbet in vrat, vaje za noge, swings - za noge, roke ter kombinacije obojih, extensions.

4. Vaje v prostoru:

- gibanje po prostoru - vaje za razvijanje občutka potovanja po prostoru,

- plesne kombinacije, sestavljene iz prej obdelanih sklopov vaj.

 

Primer sinteze sodobnih plesnih tehnik:

Predstavljena sinteza temelji na Cunningham, Graham, Limon in New dance sodobni plesni tehniki in raztegovalnih vaj iz joge. Možne in priporočljive so dopolnitve in različni pristopi k tehniki ter različne sinteze. Obsegati morajo delo na tleh, stoje in v prostoru.

1. Relaksacija

- vaje dihanja: ozaveščanje dihanja in gibanja kot posledice dihanja,

- koordinacija dihanja in gibanja, npr. pozdrav soncu,

- streching (raztegovanje) večjih sklopov mišic. 

2. Vaje na tleh

- ogrevanje centra telesa z nihanjem nog in rok,

- vaje za trebušne mišice, prsne mišice in hrbet,

- sklop vaj ogrevanja nog,

- povezava gibanja in dihanja,

- uporaba zemeljske težnosti, kot dinamičnega principa med dijakovim telesom in težnostjo,

- razvijanju moči in koordinacije ob drugačni razporeditvi teže. 

3. Vaje stoje

- prehod v stoječi položaj: roll up, roll down,

- pravilna vertikalno postavitev telesa, postavitev centra telesa,

- pliés, dégagés, dévelopés, extensions, leg circless, grands battement v osnovnih položajih nog: paralelna pozicija, 1. in 2. odprta pozicija,

- koordinacija spodnjega in zgornjega dela telesa,

- krivulje v telesu: curve, twist, tilt, rotate,

- zamahi in nihanja nog in zgornjega dela telesa,

- prehodi v tla in niz padcev vstran, naprej, nazaj,

- vaje ravnotežja,

- gibalna kombinacija na mestu, ki jo pozneje izvedemo v različici v prostoru.

4. Vaje v prostoru

- diagonale: walks, triplets, triplet turns, nihaji nog, grands battement...,

- kombinacije vaj iz sredine povežemo v plesno celoto po prostoru (krajše plesne

 sekvence, ki zajemajo v tehničnih vajah naučeni gibalni besednjak),

- gibanje po prostoru - vaje za razvijanje občutka potovanja po prostoru,

- vaje za stopala,

- skoki na mestu in po prostoru,

- vaje v dvojicah in skupini (kontaktna improvizacija),

- relaksacija in stretching (raztegovanje).

 

Priporočila:

V začetku izvajamo vaje počasi, da bi dijaki osvojili spretnost in koristnost stika s tlemi, zavedanje pravilne drže stoje in obvladovanje prostora. Kasneje pa vaje pospešimo in povežemo v krajše sklope ter vpeljemo vaje v dvojicah, skupini (kontaktna improvizacija). Dijake je potrebno seznanjati s pravilnostjo in varnostjo pri vadbi.

 

K b) druge gibalne veščine

Druge gibalne veščine so: akrobatika, borilne veščine: tai-chi-chuan, aikido..., akrobatika, streching - raztegovanje, joga, butoh...

Druge gibalne veščine se poučujejo v 1. ocenjevalnem obdobju 2. letnika ter 1. in 3. ocenjevalnem obdobju 3. letnika. Šola lahko samostojno izbira med naštetimi gibalnimi veščinami in sicer tako, da se v posameznem ocenjevalnem obdobju odloči samo za eno izmed gibalnih veščin.

Akrobatika pozitivno vpliva na osnovne motorične in psihofizične sposobnosti. Razvija telesno koordinacijo, koncentracijo, orientacijo v prostoru, moč, eksplozivnost, hitrost in gibljivost.

Borilne veščine; tai - chi - chuan je stara kitajska borilna veščina. Sčasoma je izgubila svoj prvotni borilni značaj in se ohranila kot oblika telesnega gibanja. To je zaporedje stiliziranih ritmičnih vaj, njihovi gibi pomenijo borbo z namišljenimi nasprotniki. Vsaka vaja prične v določenem začetnem položaju in ima svoje ime. 

Streching - raztegovanje je nujna sestavina vsakršnega plesnega, gibalnega in telesnega treninga. Pred vadbo je potrebno telo učinkovito pripraviti na napore. Po vadbi pa učinek treninga bistveno povečamo s pravilno izvedenimi raztegovalnimi vajami. Raztegovanje sprošča in krepi mišice in celoten gibalni aparat. 

Joga je indijska praksa koncentracije in meditacije, ki želi s popolnim obvladovanjem telesa in duševnosti obvladati duha. Dijak se seznani z osnovnimi principi in oblikami telesnih položajev (asan), načini sproščanja in pomenom dihanja, ki ga joga zelo poudarja (pranajama).

Butoh je japonska tehnika gibanja, ki dijaku omogoča poglabljanje lastne pozornosti in popolno koncentracijo na detajlu. Vaje gradimo na principu popolnega miru - pozornost in na principu presenečenja - eksplozivnost, energičnost, akcija.

Naštete specifične vsebine dopolnjujejo in razširjajo gibalni besednjak, pridobljen pri sintezi sodobnih plesnih tehnik. Druge gibalne veščine lahko poučuje zunanji, gostujoči pedagog v prvem in tretjem trimesečju drugega letnika in drugem trimesečju tretjega letnika; dve šolski uri oz. eno plesno uro na teden.

 

K c) balet/ stilni in balet/karakterni plesi

Balet, stilne ali karakterne plese se poučuje v 3. ocenjevalnem obdobju 2. in drugem ocenjevalnem obdobju 3. letnika. Šola poskrbi za izvajanje kombinacije balet/stilni plesi ali balet/karakterni plesi.

Prvine baleta pripomorejo k pravilni drži, krepijo mišični ustroj telesa, vzpostavljajo disciplino, gojijo čut za estetiko in koordinacijo gibov. Dijak osvoji osnovne pozicije telesa in osnovno baletno koordinacijo.

Stilni plesi seznanjajo dijaka z držo, pokloni, koraki zgodovinskih plesov od XVI. do XIX. stoletja (npr. menuet, gavotte, sarabande, valček...) in obvladovanjem rekvizitov, kot so npr. pahljača, meč, klobuk, pokrivalo - pripomočkov značilnih za to obdobje. 

Karakterni plesi vpeljejo dijaka v poznavanje drže, gestikulacije, poklonov in predvsem ritma ter značilnosti plesov drugih narodov (npr. ruski, madžarski, italjanski, poljski, španski...), kar se navezuje na dramatiko XIX. in XX. stoletja. 

Naštete vsebine so pomembna dopolnitev gibalnega repertoarja bodočega gledališkega ustvarjalca. Poučuje jih lahko zunanji, gostujoči pedagog v drugem in tretjem trimesečju drugega letnika; dve šolski uri oz. eno plesno uro na teden.

 

RAZPOREDITEV PLESNIH/GIBALNIH TEHNIK GIBANJA: 

	prvo ocenjevalno obdobje		drugo ocenjevalno obdobje		tretje ocenjevalno obdobje
1. letnik	sodobna 1/1		sodobna 1/1		sodobna 1/1
II. letnik		gibalne 2/2	sodobna 2/2			balet 2/2
III. letnik	sodobna 2/3	gibalne 1/3	sodobna 2/3	balet 1/3	sodobna 2/3	gibalne 1/3
IV. letnik	sodobna 2/2		sodobna 2/2		sodobna 2/2

 

I. letnik

35 šolskih ur sinteze sodobnih plesnih tehnik

1 šolska ura tedensko

 

II. letnik

70 šolskih ur: 24 šolskih ur: sinteza sodobnih plesnih tehnik, 23 šolskih ur: druge gibalne veščine, 23 šolskih ur: balet, stilni in karakterni plesi

2 šolski uri tedensko

1 plesna ura

 

III. letnik

105 šolskih ur: 70 šolskih ur: sinteza sodobnih plesnih tehnik, 24 šolskih ur: druge gibalne veščine, 11 šolskih ur: balet, stilni in karakterni plesi

3 šolske ure tedensko

1 plesna ura in 1 šolska ura

 

IV.letnik

70 šolskih ur sinteze sodobnih plesnih tehnik

2 šolski uri tedensko

1 plesna ura

 

3.4 VSEBINE PREDMETA UMETNOST GIBA PO LETNIKIH:

I.letnik

VSEBINE, TEME	OPERATIVNI CILJI	POJMI, PRVINE
sinteza sodobnih plesnih tehnik	pridobivanje osnovnega gibalnega besednjaka, telesne pripravljenosti(gibljivost, koordinacija, hitrost, vzdržljivost, moč, ravnotežje), obvladovanje prostora in smeri v prostoru, pravilna postavitev telesa v mirovanju in gibanju, ozaveščanje in odpravljanje telesnih napetosti in omejitev, individualno delo, stimuliranje in bogatenje gibalnega in čutnega spomina, plesno – gibalno izrazoslovje, povezava dihanja in gibanja, preventiva poškodb, disciplina.	center telesa, koordinacija, raztegovanje, pozdrav soncu, nihanje nog in rok, pravilna postavitev teles v mirovanju, sproščena drža, napetost, sprostitev, osnovni položaj na tleh, krivulje hrbta , težnost, moč, vzdržljivost, hitrost, gibljivost, ravnotežje, orientacija v prostoru, vertikala, horizontala, vaja, kombinacija, sekvenca, vaje po diagonali, vaje v prostoru, roll up, roll down, torzo, vertikalna postavitev telesa, paralelna pozicija, 1. in 2. odprta pozicija nog, zamah, prehod v tla, padec, plesna tehnika, Graham, Cunningham, New Dance, sinteza plesnih tehnik, contraction – release princip gibanja, preventiva poškodb, varna vadba, profil (od strani), on face (od spredaj), hrbtna orientacija (od zadaj), ritem, tempo , dinamika, ravni gibanja: tla, stoje, v zraku, ogrevanje, ohlajanje, odriv, skok, doskok, zrcalna slika.

 

II. letnik

VSEBINE, TEME	OPERATIVNI CILJI	POJMI, PRVINE
sinteza sodobnih plesnih tehnik	operativnim ciljem iz 1. letnika dodamo še razvijanje občutka za ritem in zvočno spremljavo, plesnost, delo v dvojicah in skupini, čustveno in razumsko dojemanje giba in plesne umetnosti, obvladovanje telesa.	pravilna postavitev telesa v gibanju, push – pull (potisk – poteg), kvalitete gibanja, tema, variacija, walks, triplets, triplet turn, kontaktna  improvizacija, čutni spomin, manipulacija, prenos teže, osnove dvigovanja, masaža, solo, duet, uporabna anatomija, izolacija, notranja orientacija – v telesu, zunanja orientacija – prostorska, glasbena spremljava, poudarek, impulz, težišče ter vsi pojmi iz 1. letnika.
druge gibalne veščine   balet, stilni in karakterni plesi	Bogatenje gibalnega besednjaka, gibalnega in čutnega spomina, naravnost gibanja, koordinacija hitrost, ravnotežje, gibljivost.   bogatenje gibalnega besednjaka, gibalnega in čutnega spomina, ravnotežje, gibljivost.	borilne veščine, joga, akrobatika, butoh, streching – raztegovanje, refleks, reakcija   plies, degages, developes, exstension, leg, circles, grandsbattement, osnovne pozicije rok in nog, gesta, balet, stilni plesi, karakterni plesi, mimika, harmonija, skladnost.

 

III. letnik 

VSEBINE, TEME	OPERATIVNI CILJI	POJMI, PRVINE
sinteza sodobnih plesnih tehnik             druge gibalne veščine balet, stilni in karakterni plesi	nadgradnja operativnih ciljev iz 1. in 2. letnika, improvizacija, kompozicija, interpretacija, funkcionalna uporaba znanj pridobljenih pri drugih strokovnih in obveznih predmetih – medpredmetne povezave, širok gibalni besednjak, samostojnost ustvarjalnost, izraznost telesa.   poglabljanje znanja iz 2. letnika.   poglabljanje znanja iz 2. letnika.	Improvizacija, kompozicija, vodena improvizacija, interpretacija, intenzivnost, koncentracija, odrska prezenca, izraznost telesa ter vsi pojmi iz 1. in 2. letnika.

 

IV. letnik 

VSEBINE, TEME	OPERATIVNI CILJI	POJMI, PRVINE
sinteza sodobnih plesnih tehnik	nadgradnja operativnih ciljev iz 1., 2. in 3. letnika, analiza giba, kritično presojanje in vrednotenje, funkcionalna uporaba znanj, pridobljenih pri predmetu umetnost giba, sproščeno obvladovane giba in prostora.	Samoiniciativa, racionalna uporaba moči mišic ter vsi pojmi iz 1., 2. in 3. letnika.

 

3.5 DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Učnociljna naravnanost učnega načrta dopušča določeno stopnjo avtonomije šole in učitelja ter sočasno zahteva prevzem strokovne odgovornosti za ustrezno izbiro vsebin, metod in oblik dela. Sinezo sodobnih plesnih tehnik se poučuje kontinuirano skozi vse štiri letnike, medtem ko se druge gibalne veščine poučujejo v prvem ocenjevalnem obdobju 2. letnika ter prvem in tretjem ocenjevalnem obdobju 3. letnika. Šola lahko samostojno izbira med posameznimi gibalnimi veščinami in sicer tako, da se v posameznem ocenjevalnem obdobju odloči samo za eno izmed gibalnih veščin. Balet ali stilne plese ali katakterne plese se poučuje v tretjem ocenjevalnem obdobju 2. in drugem ocenjevalnem obdobju 3. letnika. Šola lahko samostojno izbira med baletom, stilnimi plesi ali karaktenimi plesi in sicer tako, da se v posameznem ocenjevalnem obdobju odloči samo za eno izmed možnosti.

Pedagog mora spoštovati predpisane standarde in normativna izhodišča ter poskrbeti za varnost pri vadbi. Dijaki se delijo v skupine najmanj po 17 dijakov (seveda pa je pri tem potrebno upoštevati mnoge dejavnike, npr. vpis, velikost kraja, šole ipd.).

Število ur namenjenih predmetu umetnost giba mora biti sodo in ne liho, ker traja plesna/gibalna ura 90 minut in ne 45 minut kot ostale šolske ure. Plesna/gibalna ura ima namreč svojo strukturo, logiko ogrevalnih in drugih specifičnih vaj, kar ni možno uresničiti v krajšem času.

Da bi lahko dosegli vse zastavljene cilje v zadovoljivi meri, se je potrebno v 1. in 2. letniku z vso pozornostjo posvetiti sledečim ciljem:

- ozaveščati in odpravljati telesne napetosti in omejitve,

- pravilna postavitev telesa v mirovanju in gibanju,

- izboljšati telesno pripravljenost (gibljivost, koordinacijo, hitrost, vzdržljivost, moč, ravnotežje),

- praktične osnove preventive poškodb,

- obvladovanje prostora in smeri v prostoru.

Znanja, pridobljena pri predmetih umetnost giba in gibalna delavnica se dopolnjujejo in povezujejo s praktičnimi in teoretičnimi vsebinami drugih obveznih, strokovnih in izbirnih predmetov in učnih vsebin.

 

3.6 OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Ocenjevanje poteka ob zaključku posameznega ocenjevalnega obdobja. Učitelj upošteva dejanski napredek dijaka in ne le njegove nadarjenosti.

 

3.7 ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA (kadrovski pogoji)

Predmet umetnost giba lahko poučuje:

- učitelj, ki ima najmanj srednjo izobrazbo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in ima najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa,

- druge gibalne veščine lahko poučuje učitelj športne vzgoje.

Ob poučevanju sodobnih plesnih tehnik, pri urah baleta, stilnih in karaternih plesov je potreben korepetitor: v 1. letniku opravi 35 šolskih ur, v 2. letniku 47 šolskih ur, v 3. letniku 81 šolskih ur, v 4. letniku 70 šolskih ur. Pri urah gibalnih veščin korepetitor ni potreben.

Korepetiror je lahko:

 

3.8 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

Standard znanj je opredeljen z operativnimi cilji in vsebinami. 

 

3.9 MATERIALNI POGOJI

- večja plesna dvorana (100 m2), ki ima po tleh ladijski pod ali posebno plastično prevleko (plesni pod), ki jo pregrnemo preko lesenih tal,

- blazine za osebno uporabo,

- tolkala in klavir,

- Orfov inštrumentarij,

- avdio/video oprema,

- ustrezne garderobe, tuši in sanitarije,

- predpisana literatura.

 

3.10 LITERATURA IN VIRI

a) za dijake:

- Sachs, Curt: SVETOVNA ZGODOVINA PLESA (Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, Zbirka Sophia, 1997),

b) za izvajalce:

- Anderson, Jack: BALLET AND MODEREN DANCE (A Dance Horizons Books, Princeton, New Yersey, 1992),

- Banes, Sally: Democracy's body - Judson Dance >Theatre 1962-1964 (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Banes, Sally: Terpsichore in Sneakers, Post - modern dance (Houghton Mifflin Company, Boston 1980),

- Cohen, Selma Jeanne: Dance as a theatre art (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Cohen, Selma Jeanne: Moderen dance, 7 statements of belief (Dance Books Ltd., London, 1996).

- Sorell, Walter: DANCE IN ITS TIME (Columbia University Press, New York, 1981),

- M.Clarkson, Priscilla and Skrinar, Margaret: SCIENCE OF DANCE TRAINING (Human Kinetics Books, Champain, Illinois, 1989),

- D. Arnheim, Daniel: DANCE INJURIES, Their prevention and care (A Dance Horizons Books, Princeton, New Yersey, 1986),

- Alter, Judy: STRETCH ANS STRENGTHEN (Houghton Mifflin Company, Boston, 1986),

- S. Lockhart, Aileene and E.Pease, Esther: MODERN DANCE - building and teaching lessons (WM.C. BROWN COMPANY PUBLISHERS, Dubuque, Iowa, 1966),

- Acoccella, Joan: Mark Morris (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Adamson, Andy, Lindbury, Clare: Kurt Jooss, 60 years of The Green Table (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Adshead, Janet - Lansdale & Layson, June: Dance History, An Introduction (Routledge, London & New York 1994),

- Cunningham, Merce (in conversation with Jacquleine Lasschaeve): The Dancer and the Dance (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Humprey, Doris: THE ART OF MAKING DANCES, (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Jamison, Judith: Dancing spirit, an autobiography, (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Laban, Rudolf: A VISION OF DYNAMIC SPACE, (Dance Books Ltd., London, 1996)

- Lewis, Daniel: The illustrated dance technique of Jose Limon (Dance Books Ltd, London, 1985),

- Manning, Susan: ECSTASY AND THE DEMON (MARY WIGMAN) (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Novack, Cynthia j.: SHARING THE DANCE, CONTACT IMPROVISATION AND AMERICAN CULTURE, (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Sherman, Jane: Denishawn (Dance Books Ltd, London, izdane do leta l985),

- Siegel , Maricia: Days on Earth (Doris Humprey) (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Stodelle, Ernestine : Deep Song: The Dance Story of Martha Graham (Collier Macmillan, 1984),

- Taylor, Paul: PRIVATE DOMAIN, AN AUTOBIOGRAPHY, (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Twyla Tharp: PUSH COMES TO SHOWE, (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Warren, Larry: LESTER HORTON, (Dance Books Ltd., London, 1996),

- Zimmer, Elisabeth: BODY AGAINST BODY, THE LIVES AND WORK OF B.T. JONES AND A. ZANE, (Dance Books Ltd., London, 1996). 

c) revije:

- Maska,Ljubljana,

- Dance Theatre Journal - Laban Centre,

- Performance Research - Wales, Great Britain,

- Ballet international - Tanzaktuel, Berlin,

- Theaterschrift, Bruxelles,

- Nouvelles de la Danse, Contredanse, Bruxelles,

- Marsyas, Paris. 

č) viri:

Programi:

- AGRFT Ljubljana, Katedra za plesno in gibno izraznost, predmet UMETNOST GIBA,

- Umetniška gimnazija , plesna smer, modul sodobni ples,

- Umetniška plesna vzgoja na osnovnošolski stopnji, modul sodobni ples - učni načrt v nastajanju,Mednarodne primerjave,

Navedena literatura za izvajalce.

 

4. FILM IN VIDEO

4.1 OPREDELITEV PREDMETA IN SPLOŠNI CILJI

Film in video sta tehnologiji za vizualni zapis realnosti, hkrati pa tudi umetniško izrazni sredstvi. Obe komponenti se skladno dopolnjujeta v številnih aplikativnih oblikah sodobne vizualne komunikacije, kamor sodi tudi gledališče.

Pouk predmeta bo razdeljen na razredni in delavniški del. V posameznem letniku bo predstavljena zgodovina filma in videa s posebnim poudarkom na metodologiji dokumentarnega vizualnega zapisa.

 

4.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA

Predmet ima več ciljev. Vsi se združujejo v prizadevanju, da bi bili dijaki ob koncu šolanja usposobljeni za samostojno produkcijo strukturiranega vizualnega zapisa, oz. za praktično poznavanje vseh faz tega dela.

1.   Seznanjanje dijakov z zgodovino in razvojem filma, videa in televizije s stališča tehnologije, estetike, metod in uporabnosti. Ta cilj bo dosežen s predavanji, z diskusijami, s študijem literature in z ogledom izbranih filmov.

2.   Seznanjanje s filmskimi, televizijskimi in video- izraznimi sredstvi. Poznavanje filmskega jezika je predpogoj za praktično delo in za sporazumevanje med režiserjem in člani filmske ekipe.

 

4.3 UČNE VSEBINE PREDMETA

3. in 4. letnik (2X35 ur)

TEME/URE	POJMI, PRVINE	OPERATIVNI CILJI
Zgodovinski razvoj filma, televizije in videa (svet)         (domovina)	Kinematograf Pionirji Dokumentarni, fikcijski, igrani, animirani film Žanri in zvrsti Avtorji, nacionalne šole in usmeritve Televizija Videoart Pionirji Producenti, avtorji in filmi Televizija Amaterski film	Spoznavanje zgodovine in razvoje kinematografije.   Spoznavanje in razumevanje različnih vizualnih pristopov in govoric.       Spoznavanje različnih produkcijskih načinov.
Filmska, televizijska in video izrazna sredstva:	Določila pozicije kamere (rakurz, plan, smeri in rampa)	Spoznavanje osnov filmskega jezika.
Priprava in produkcija filmskega, televizijskega oz. video-dela	Zamisel, sinopsis, scenarij, organizacija proizvodnje, snemalna in montažna knjiga, različne vrste snemanj, montaža, predstavitev in prodaja filma in videa.	Spoznavanje organizacije filmske in video proizvodnje.
Tehnologija filma in videa:	Podobnosti in razlike (snemalna in montažna tehnologija, laboratorij, predvajanje)	Spoznavanje tehnološke podlage vizualnih tehnologij.
Sodobna elektronska tehnologija:	Digitalizacija, DVD	Uvod v tehnologijo interaktivnih medijev in virtualne vizualne podobe.
Film in gledališče: (svet in domovina)	Gledališče na filmu Filmi o gledališču Film in video v gledališču	Spoznavanje prepletanja treh medijev.
Spisek obveznih filmov (kasneje):	svetovni film domači film	Ogled filmov kot bistven način spoznavanja medija.
Obvezno domače čtivo:	opis in problematizacija gledanih filmov.	Pisanje o filmu oz. o vizualnem izdelku – učenje analize in esejistike.

 

4.4 MEDPREDMETNA POVEZAVA

Snemanje aktivnosti pri drugih predmetih (izven rednih ur delavnice!)

 

4.5 OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Pri teoretičnem pouku se ocenjujejo odgovori na učiteljeva vprašanja, šolske naloge in obvezno berivo (opis gledanih filmov).

 

4.6 ZNANJE IZVAJALCEV PREDMETA

Predmet Film in video lahko uči učitelj, ki ima končan univerzitetni študijski program z dodatnimi znanji iz filmske in elektronske montaže ali tečaj za snemalce ali diplomirani gledališki in filmski režiser.

 

4.7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI, OZ. MATERIALNI POGOJI

Teoretični del pouka predmeta Film in video lahko poteka v običajnem razredu, ki je opremljen z video projektorjem, nekaj monitorji, video rekorderjem in nekaj računalniškimi terminali s priključki na internet. Del pouka bo potekal s pomočjo informacij z medmrežja.

Šola mora posedovati več snemalnih kompletov (4—5) v izbrani tehnologiji (najbolje v digitalni).

Konfiguracijo snemalnih in montažnih enot bo treba še določiti po posvetovanju s strokovnjaki.

Na šoli mora biti vsaj ena predavalnica (za okoli 60 ljudi), opremljena s projekcijskimi napravami za video in en video studio, opremljen za slikovno in tonsko snemanje. Potreben bo za snemalne vaje in za snemanje manjših gledaliških produkcij. 

 

Rekapitulacija tehničnih zmogljivosti:

 

4.8 LITERATURA

a) za dijake:

Brenk, France (1979), Kratka zgodovina filma na Slovenskem. DDU Univerzum,

Ljubljana

Sadoul, George (1962), Zgodovina filma. Cankarjeva založba, Ljubljana.

b) za izvajalce:

Barnabash, Ilsa and Taylor, Lucien (1997), Cross-Cultural Filmmaking. University of

California Press.

Barnouw, Erik (1974), Documentary. A History of the Non-Fiction Film. Oxford

University Press.

Bromhead, Toni de (1996), Looking Two Ways. Intervention Press.

Hesketh, Bernard and Yorke, Ivor (1993), An Introduction to ENG. Focal Press,

Oxford.

Tanhofer, Nikola (1981), Filmska fotografija. Filmoteka 16, Zagreb.

 

Opomba: Literatura se bo še dopolnjevala, zlasti z lokacijami na WWW!

 

5 DRUGE OBLIKE SAMOSTOJNEGA ALI SKUPINSKEGA DELA - DELAVNICE

Dijaki se glede na svoje interese vključujejo v spodaj navedene delavnice. Obvezno pa morajo izbrati dramsko-gledališko, inštrument in osnove teorije glasbe in likovno delavnico v tretjem letniku.

 

PREDMETI	1.letnik		2.letnik		3. letnik		4. letnik		skupaj
	št. ur na		št. ur/min na		št. ur/min na		št. ur/min na
	teden	leto	teden	leto	teden	leto	teden	leto
Delavnice:	5	175	4	140	8	280	5	175	770
-dramsko- gledališka	1	35	2	70	2	70	4	140	315
-inštrument z osnovami teorije glasbe	2	47	15'	12	15'	12	15'	12	83
-zvočno-glasbena					1	35	1	35	70
-impro	2	70	1	35	1	35	1	35	175
-gibalna	1	35			2	70	2	70	175
-video—filmska					2	70	2	70	140
-likovna delavnica					2	70	2	70	140

5.1 DRAMSKO – GLEDALIŠKA DELAVNICA

 

OPREDELITEV

Dramsko-gledališka delavnica je oblika sintetičnega in praktičnega apliciranja teoretičnih znanj in medbralnih uprizoritvenih zamisli, pridobljenih pri predmetih teorija drame in gledališča ter umetnost govora - njen cilj so lahko samo postopek in orodja, ki jih morajo dijaki spoznati in obvladati, da bi sploh lahko pripravili uspešno delavnico (D. Poniž).

V dramsko-gledališki delavnici udeleženci preizkušajo uresničevanje teoretičnega znanja, si pridobivajo razčlenjevalne in uprizoritvene spretnosti, domišljajo medbralne zamisli in njihovo odrsko podobo ter tako oblikujejo zavest o tesni prepletenosti in povezanosti dramskih in gledaliških umetnin. Pri tem razvijajo svoje sposobnosti in spretnosti, aplicirajo teoretična znanja, bogatijo z aktivnim in ustvarjalnim delovanjem svoje izkušnje, krepijo zdravi občutek samozavesti in zaupanja vase, sprejemajo odgovornost za zdrav način življenja z razumevanjem vplivov telesne aktivnosti, nege in zdrave prehrane, spodbujajo medsebojno sodelovanje, samopotrjevanje, zdravo tekmovalnost, strpnost in drugačnost, ohranjajo in razvijajo lepo in pravilno telesno držo in oblikujejo skladno postavo.

Z lastnimi dejavnostmi spoznavajo vloge in naloge posameznih uprizoriteljev: režiserja, lektorja, dramaturga, tehnikov, šepetalca, scenografa, lučnega mojstra, tonskega mojstra, kostumografa, video mojstra in se učijo/naučijo snemanja lastne produkcije (priprava elektronskega besedila).

 

SPLOŠNI CILJI

Dijaki v delavnici po svojih interesih in zmožnostih skupaj z mentorji:

uprizarjajo svoja in tuja dramska besedila, posamezne dramske situacije ali celotna besedila, pri čemer uporabljajo med poukom (zlasti pri predmetih teorija in zgodovina drame in gledališča, pri umetnosti giba in igre idr.) in v drugih delavnicah pridobljena znanja, sposobnosti in spretnosti.

Končna operativna cilja dramsko-gledališke delavnice v letniku sta zadnja vaja ali generalka uprizoritve in priprava maturitetne stvaritve: kreacije izbranega lika, režije, dramaturgije, glasbenega, gibalnega oz. koreografskega, scenografskega, kostumografskega idr. opremljanja uprizoritve, izvedba celotnega dizajna uprizoritve ipd.

 

STROKOVNA IN DIDAKTIČNO-METODIČNA POJASNILA

Osnovna igralska tehnika (OIT) pomeni osnovne korake praktičnega dela poučevanja gledališke igre, ki je žlahtna sinteza odrskega giba, umetnosti govora in kreativne sposobnosti gledališkega ustvarjalca. Deleži posameznih umetniških disciplin nihajo v korist enega ali drugega, saj je celotno gledališko ustvarjanje težnja po sintezi vseh zvrsti umetnosti, od dramske literature, arhitekture, slikarstva, glasbe, plesa, pa do umetnosti oblačenja, govora, gibanja. Vse te žlahtne prvine se povežejo v novo umetniško vrednost, ki jo imenujemo gledališka uprizoritev. Generalka gledališke uprizoritve je končni cilj naših prizadevanj, ne glede na to, ali smo izhajali iz dramske književnosti, improvizacije, gibalnega dela ali govornih spretnosti. Šele sinteza daje novo vrednost, ki je lahko temelj ocene dramsko-gledališke stvaritve kot vršnega cilja dramsko-gledaliških delavnic. Zaradi njene kompleksnosti jo ocenimo z ocenami iz:

- umetnosti govora,

- umetnosti giba in

- kreativnosti.

Delo poteka individualno in v manjših skupinah, pri čemer je potrebno k sodelovanju pritegniti vse dijake, upoštevajoč njihove interese. Pomembna prvina pedagoškega procesa je tudi kritično opazovanje dela in sposobnost ustreznega pozitivnega in negativnega vrednotenja procesa dela.

V dramsko-gledališki delavnici dijaki uporabljajo tudi znanja, sposobnosti in spretnosti, pridobljene v drugih delavnicah (gibalni, zvočni, likovni)(korelacije).

Dijaki naj bi tudi sodelovali v tistih izvenšolskih dejavnostih, ki so povezane z razrednimi in šolskimi dramsko-gledališkimi dejavnostmi, v pripravah šolskih dramskogledaliških projektov, pri drugih gledaliških uprizoritvenih projektih.

 

IZVEDBENI STANDARDI 

Dramsko-gledališki delavnici je namenjenih ur:

1. letnik: dramsko-gledališka (1 ura),

2. letnik: dramsko-gledališka (2 uri),

3. letnik: dramsko-gledališka (2 uri),

4. letnik: projektno delo (4 ure), pri katerem sodelujejo vsi mentorji delavnic in v kateri se pripravlja in izvede vsakoletni dogovorjeni uprizoritveni projekt.

 

POTEK DELA V DELAVNICI:

- priprava na uprizarjanje dramskega besedila (dramaturško razčlenjevanje),

- vadenje osnovne igralske tehnike (OIT),

- uprizarjanje izbranega besedila ali dramske situacije v letniku, pri čemer dijaki prevzemajo različne vloge in naloge.

 

VSEBINE DRAMSKO- GLEDALIŠKE DELAVNICE 

1.      letnik (1 ura) 

Teme/ure	pojmi, prvine	operativni cilji
Razčlenjevanje dramske situacije	dramsko besedilo, dramska situacija, branje, razčlenjevanje besedilne dramaturgije	dijaki aplicirajo na izbranem besedilu teoretična spoznanja, pridobljena pri predmetu teorija drame
OIT	načini memoriranja besedila	dijaki spoznajo temeljne načine in tehnike memoriranja besedila

Op. Besedilo določi za vsako šolsko leto strokovni kolegij dramsko-gledališke smeri.

 

2. letnik (1 ura) 

Teme/ure	pojmi, prvine	operativni cilji
Razčlenjevanje dramskega besedila	dramsko besedilo, branje, razčlenjevanje besedilne dramaturgije	dijaki aplicirajo na izbranem besedilu teoretična spoznanja, pridobljena pri predmetu teorija drame
OIT	- odrski prostor-pozicije, odpiranje in zapiranje igralca v odnosu do občinstva in kamere, poimenovanje pozicij - jaz in … namišljeni odrski rekvizit, zgodba o njem, lastnosti – ugodje, ki ga prinaša, nevarnost … - jaz in … namišljena žival, odnos do partnerja, ki je v svojih reakcijah nepredvidljiv - jaz in … soigralec osnovno ustvarjanje občutka za odrsko kompozicijo, predaja pozornosti soigralcem v odnosu do občinstva oz. kamere, odpiranje in zapiranje odrskih partnerjev po teži in pomembnosti vloge - izvajalci in rekviziti, predaja predmetov, rokovanje z njimi, prenos pozornosti na njih.	Spoznavanje odrskega prostora, vzpostavitev prvih stikov z njim       - orientacija v prostoru z namišljenim predmetom ob upoštevanju odrskih zakonitosti - spoznavanje prostora in odrske kompozicije po koordinatah, ki jih določa nepredvidljiv partner - občutek za kompozicijo v prostoru med partnerjema/i

 

3. letnik (2 uri) 

Teme/ure	pojmi, prvine	operativni cilji
Razčlenjevanje dramskega besedila	dramsko besedilo, branje, razčlenjevanje besedilne dramaturgije	dijaki aplicirajo na izbranem besedilu teoretična spoznanja, pridobljena pri predmetu teorija drame
OIT (dalje)	- retrospektivni spomin na predmet, podzavestno in zavestno – uporaba na odru - vstop na oder, prva predstavitev in uveljavitev lika, - dialog kot OIT, hierarhija na odru, uveljavljanje igralcev po pomembnosti nalog - posnemanje glasov v naravi, bolezen, deviacije, starost, nervoza, značajske obarvanosti – skopost, požrešnost, pobožnost, svetohlinstvo ipd. - igralec kot poklic in kot realna oseba in osebnost (vživljanje v različne vloge)	vzpostavljanje čustvenih stanj, ki jih sprožijo določeni predmeti, hitre spremembe stanj - pomembnost prvega vtisa na gledalca ob učinkovitem vstopu - upoštevanje funkcij sodelavcev in gradnja scenske in dramaturške kompozicije - principi transformacije in identifikacije v gledališču       - spoznavanje specifik igralskega poklica in družbenega odnosa do gledaliških poklicev

 

 4.letnik (4 ure) 

Teme/ure	pojmi, prvine	operativni cilji
razčlenjevanje in uprizarjanje maturitetnega dramskega besedila	razčlenjevanje besedilne dramaturgije in uprizarjanje (vse vaje do generalke)	dijaki aplicirajo na izbranem besedilu teoretična spoznanja, pridobljena pri predmetu teorija drame

 

OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA 

Na predlog vodje delavnice razredni učiteljski zbor enkrat v ocenjevalnem obdobju pretvori dijakovo uspešnost v tej in drugih delavnicah v ustrezno oceno, ki upošteva dijakov delež v skupnem projektu, njegovo izvirnost, estetski vtis, pokazane spretnosti in znanja. 

 

ZNANJA IZVAJALCEV

Dramsko-gledališko delavnico izvajajo diplomirani igralec, režiser in diplomirani dramaturg, pomagajo pa jim tudi mentorji drugih delavnic.

 

LITERATURA IN VIRI

So navedeni pri predmetih dramsko-gledališke smeri.

 

5.2 INŠTRUMENT Z OSNOVAMI TEORIJE GLASBE

 OPREDELITEV DELAVNICE

 Delavnica se izvaja kot teorija v obsegu 35 ur v 1. letniku in predstavlja osnovo ter izhodišče za učenje izbranega inštrumenta. Pouk inštrumenta se začne v 1. letniku. Dijak 15 minut na teden samostojno dela z učiteljem, oziroma trije dijaki na uro predvidenega pouka.

 Dijaki :

- razvijajo glasbeni posluh in se usposobijo za zavestno zaznavo, reprodukcijo ter analizo tonskih odnosov,

- spoznajo osnovne zakonitosti in tehniko estetskega oblikovanja ( oblikujejo zvok), razumejo in osvojijo zakonitosti glasbene teorije,

- znajo praktično in teoretično glasbeno znanje uporabiti pri izvajanju primerov iz glasbene literature,

- aktivno poslušajo glasbo in prepoznavajo glasbene elemente in strukture,

- spoznajo del glasbene literature ter pomen vrednotenja in selektivnega sprejemanja glasbenih zvrsti.

 

 VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI

VSEBINE	OPERATIVNI CILJI	POJMI, PRVINE UMETNIŠKE SPODBUDE
TEME	OPERATIVNI CILJI	POJMI, PRVINE,UMETNIŠKE SPODBUDE
1.Glasbena znanja Teoretične zakonitosti                   Glasbeni pojmi	DIJAKI : - spoznavajo osnove notnega zapisa in drugih teoretičnih zakonitosti                   - spoznajo se z nekaterimi glasbenimi pojmi ter interpretirajo vokalna in inštrumentalna dela po zapisu in osebnem doživetju	- notno črtovje, note, pavze, ključi - tonska abeceda in obseg : C – c3 - višanje in nižanje tonov ( predznaki ) - enharmonični toni - sistem durovih in molovih lestvic – kvintni krog - glavne in stranske stopnje v durovi in molovi lestvici - intervali - durovi in molovi kvintakordi z obrati - D7   - oznake za glasnost ( pp, p, mp, mf, f, ff, crescendo, decrescendo ) in hitrost izvajanja glasbe ( adagio, largo, grave, andante, allegro, vivace, presto )
2. Izvajanje Ritmična vzgoja           Melodična vzgoja       Vzgoja sozvočij	- seznanijo se z osnovnimi notnimi vrednostimi in taktovskimi načini - izvajajo ritmične vsebine z ritmičnimi zlogi in v igrani obliki   - osvojijo tonske odnose po absolutni metodi poimenovanja tonov   - razvijajo interes za pevsko kulturo in jo vrednotijo	- ritem, metrum - osnovne notne vrednosti : četrtinka, polovinka, osminka,… in noti odgovarjajoča pavza - osnovni taktovski načini - ritmične vaje   - tonski odnosi, intervali - melodične vaje - pesmi ob spremljavi glasbil   - sozvočje - terčno dvoglasje - kanon - dvoglasne in večglasne pesmi
2.4. Pravilno petje	- spoznavajo osnove zdravega in estetskega petja	- dihanje, intonacija, dikcija
3.Poslušanje glasbe	- poslušajo zvočne posnetke različnih glasbenih zvrsti	- vokalna, inštrumentalna, vokalno-inštrumentalna glasba - izbor skladb

 

DIDAKTIČNO – METODIČNA PRIPOROČILA

Pri izbiri in časovni razvrstitvi učne snovi je potrebno upoštevati kompleksno razvrstitev področij. Njihova prisotnost, časovni obseg in razporeditev so odvisni od smotrov posamezne učne ure.

Ker je ur relativno malo, predmet omogoča vpogled le v osnovne pojme teorije glasbe in predvsem glasbenega opismenjevanja, ki ga bodo dijaki praktično uporabili pri izbranem inštrumentu.

Glasbeni pouk na umetniški gimnaziji dramsko-gledališke smeri lahko deloma nadgrajuje znanje, ki so ga učenci pridobili pri glasbenem pouku v osnovni šoli.

Petje: 

Izvajanje glasbenih vsebin je temelj, na katerem dijaki pridobivajo glasbene izkušnje in si ob tem razvijajo glasbeno mišljenje. Petje pesmi in krajših melodičnih vsebin je pomemben del učnega procesa, pri katerem učenci sočasno zaznavajo različne izrazne prvine (besedno vsebino in kompleksne glasbene vsebine).

V začetni fazi izvajamo vaje na solmizacijo, uvajamo pa tudi absolutni način poimenovanja tonov (pojemo lažje tonske zveze, manjše intervale ter dvoglasje).

Ritem:

Ritmične vsebine beremo z ritmičnimi zlogi, nevtralnimi zlogi ali pa jih igramo na Orffova glasbila. Poslušane ritmične vsebine analiziramo z ritmičnimi zlogi in jih poizkusimo zapisati.

Poslušanje:

To področje seznanja dijake z glasbeno literaturo in z informacijami o njej, specifično pa omogoča vzgojo pozornega poslušanja in na tej osnovi tudi doživljanja ter vrednotenja. Izbor skladb naj zajame različne zvrsti žive in posnete glasbe. Učitelj mora zagotoviti kvalitetno reprodukcijo, saj tehnične motnje in slabi posnetki motijo prijetne občutke in odvračajo pozornost.

 

OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Učitelj ocenjuje dosežke dijakov tako, da sproti preverja razvoj glasbenih sposobnosti in znanj. Preverjanje se izvaja v obliki pisnih testov in ustnega preverjanja.

Dijak lahko pri predmetu dokaže obvladovanje ciljnih dosežkov enega izmed predpisanih predmetov, v tem primeru je oproščen obiskovanja tega predmeta. Kljub temu pa dijak lahko nadaljuje z učenjem predmeta na sebi ustrezni težavnostni stopnji, če si tega želi. V tem primeru šola v dogovoru z učencem pripravi individualni načrt dela.

 

ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI

Delavnico vodijo profesorji glasbe, profesorji za ustrezne inštrumente ali akademski glasbeniki vseh smeri.

 

MATERIALNI POGOJI

Pouk poteka v zračni in zvočno izolirani učilnici z ustrezno opremo. Ta obsega AV sredstva za posredovanje zvočnih posnetkov ( kasete, zgoščenke, radio ), klavir, slikovno gradivo in priročno knjižnico z glasbeno, zvočno, notno in knjižno literaturo.

 

LITERATURA IN VIRI

a) za izvajalce :

- Mihelčič P. : Teorija glasbe, DZS Ljubljana, 1993

- Jurca M. : 300 ritmičnih vaj, DZS Ljubljana ( izbor )

- Debevc M. : zbirka za šest letnikov Priročnik za solfeggio, samozaložba, Maribor

( izbor )

- Markovič A. : 555 izbranih tem za solfeggio, Zagreb, 1980 ( izbor )

- Pesmi sveta ( zbrala in uredila Breda Oblak ) – ( izbor )

- Prek sveta odmeva pesem 1, 2 ( zbral in uredil Miro Kokol ) – ( izbor )

- Habe T. : Nauk o glasbi 1, 2, 3,… ( izbor )

b) za dijake :

- Mihelčič P. : Teorija glasbe, DZS Ljubljana, 1993

- Izbor ritmičnih in melodičnih vaj ( skripta )

c) viri :

- Učni načrt za Nauk o glasbi, 1980

- Osnutek učnega načrta za Nauk o glasbi, 1997

 

INŠTRUMENT: KLAVIR, KITARA, FLAVTA

OPREDELITEV POSAMEZNIH PODROČIJ IN SPLOŠNI CILJI

Inštrument ( klavir, kitara, flavta ) je eden izmed obveznih vsebin v delavnicah na umetniški gimnaziji – dramsko-gledališka smer, ki se izvaja vsa štiri leta šolanja.

Dijaki se bodo seznanili predvsem z osnovami igranja na inštrument, spoznavanjem izvajalskih tehnik ter se usmerjali v lastno ustvarjalnost.

Znanje določenega inštrumenta bo dijakom razvilo nov, drugačen odnos do glasbe nasploh. Vplivalo bo na razvoj pozitivnega mišljenja mladega človeka ter na njegov odnos do okolice in družbe, ki ji pripada. Skozi glasbo bodo dijaki izražali svoje potrebe in hotenja, ki so značilna za to mladostniško obdobje.

Vsebine se široko povezujejo z drugimi umetnostnimi zvrstmi, tako da bodo dijaki znanje določenega inštrumenta lahko uporabili v svojem bodočem poklicu.

Splošni cilji:

- razvijati zanimanje za inštrument

- seznaniti z osnovami tehnike igranja na inštrument

- ob igri na inštrument uporabljati, širiti in poglabljati glasbena spoznanja. Oblikovati glasbeni okus z izvajanjem vrednih del iz glasbene literature

- glasbena dela, ki jih izvajajo, doživljati in svoja doživljanja izraziti z ustrezno interpretacijo.

Pogoji izvedbe

Pouk inštrumenta poteka individualno 15 min tedensko. Dijak izbere enega od inštrumentov.

 

VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI POSAMEZNIH INŠTRUMENTOV

1., 2., 3. in 4. letnik :

 

KLAVIR 

ELEMENTI KLAVIRSKE IGRE	OPERATIVNI CILJI
UVOD V KLAVIRSKO IGRO	- seznanjanje z inštrumentom, sedenje pri klavirju, postavitev rok in prstov ( 1. letnik )
TEHNIČNE PRVINE  - nevezana igra ( non legato, staccato), vezana igra ( legato ) - odtegljaj - vaje na petih tonih     - priprava za lestvice - durove lestvice   - molove lestvice     - kromatična lestvica - priprava na akorde	- obvladati oba načina igranja - igrati vaje na petih tonih legato, non legato, stacatto, skupaj z obema rokama v istem artikulacijskem načinu ( 2. letnik )   - igrati vaje na petih tonih skupaj, vsaka roka igra drugačen artikulacijski način ( 3. letnik ) - vaditi podlaganje palca - lestvice igrati v eni oktavi posamezno, do štirih predznakov ( 1. letnik ) - igrati durove lestvice skupaj v eni oktavi vzporedno in protipostopno do štirih predznakov ( 2. letnik ) - igrati durove lestvice v eni oktavi vzporedno in protipostopno v različnih artikulacijskih načinih ( 3. letnik ) - igrati molove lestvice v eni oktavi, posamezno ( 3. letnik ) - igrati durove lestvice čez dve oktavi skupaj, molove lestvice čez eno oktavo skupaj ( 4. letnik ) - igrati kromatično lestvico čez eno oktavo posamezno ( 4. letnik ) - igrati tonični kvintakord v durovih lestvicah do štirih predznakov, posamezno, razloženo in sozvočno ( 1. letnik )
- igranje akordov             - igranje kadenc	- igrati durov kvintakord z obrati v eni oktavi razloženo in sozvočno, posamezno ( 2. letnik ) - igrati durov kvintakord z obrati v eni oktavi skupaj, vzporedno, razloženo in sozvočno - igrati tonični kvintakord v molovih lestvicah razloženo in sozvočno, posamezno in skupaj ( 3. letnik ) - igrati durov kvintakord čez dve oktavi, razloženo in sozvočno, skupaj - igrati molov kvintakord z obrati v eni oktavi razloženo in sozvočno, posamezno in skupaj ( 4. letnik ) - igrati vezavo glavnih stopenj skupaj : T-S-T, T-D-T, T-S-D-T ( 3. letnik ) - igrati kadence v duru, vezava glavnih in stranskih stopenj - igrati kadence v molu, vezava glavnih stopenj ( 4. letnik )
-- vaje za pedal	- igrati vaje za pedal ( 3. in 4. letnik )
MUZIKALNE PRVINE - oblikovanje tona, motiva in fraze - dinamična diferenciacija           - tempo       - interpretacija	- ugotoviti enodelno, dvodelno, tridelno pesemsko obliko   - izvajati mf, p, f ( 1. letnik )   - izvajati p, mp, mf, f, crescendo in decrescendo ( 2. letnik )   - upoštevati fraziranje, dinamiko in agogiko v skladu z notno sliko ( 3. in 4. letnik ) - tempo uskladiti z naravo skladbe ali pesmi ( 1., 2., 3., 4. letnik ) - pri tehničnih vajah tempo prilagoditi zmožnostim ( 1. letnik zmerno počasi ), ( 2., 3., 4. letnik hitreje ) - skladbo interpretirati glede na njeno notranjo vsebino in stilno obdobje
PESEMSKO GRADIVO - slovenske ljudske pesmi in skladbe jazza in zabavne glasbe	- igrati slovenske ljudske pesmi in skladbe jazza in zabavne glasbe po posluhu, enoglasno posamezno in enoglasno z menjavanjem rok, skupno v oktavah, vzporednih decimah in sekstah; izvedba pesmi je združena s petjem ( 1. letnik ) - igrati slovenske ljudske pesmi in skladbe jazza in zabavne glasbe po posluhu in notnem zapisu; k pesmim oblikovati in zapisati spremljavo v oktavi z ritmično in ritmično-melodično variacijo v obeh rokah in le v levi roki; v decimi z ritmično in ritmično-melodično variacijo; v kombinaciji decimske in sekstne lege ; izvedba pesmi je združena s petjem ( 2. letnik ) - igrati slovenske ljudske pesmi in skladbe jazza in zabavne glasbe po posluhu in notnem zapisu; izbrati pesmi v duru in molu; ugotoviti harmonsko osnovo in oblikovati spremljavo na tej osnovi z uporabo glavnih stopenj v duru in molu; izvedba pesmi je združena s petjem ( 3. letnik ) - igrati slovenske ljudske pesmi in skladbe jazza in zabavne glasbe po posluhu in notnem zapisu ; oblikovati in zapisati spremljave; izbrati pesmi v duru in molu ; ugotoviti harmonsko osnovo in oblikovati spremljavo na tej osnovi z uporabo glavnih in stranskih stopenj v duru in molu; kombinacija različnih že znanih načinov med seboj; izvedba pesmi je združena s petjem ( 4. letnik )
USTVARJALNOST - improvizacija   - oblikovanje lastnih skladb	- izvajati proste izmišljije, ki so lahko vezane na vsebino ali pa ne ( vsi letniki ) - ustvariti in zapisati ob pomoči učitelja več lastnih skladb ( vsi letniki )

KITARA 

ELEMENTI IGRE NA KITARO	operativni cilji
UVOD	- seznanjanje z inštrumentom, sedenje in drža pri kitari - postavitev desne in leve roke ter prstov ( 1. letnik )
TEHNIČNE PRVINE - osnovni udarec desne roke brez naslona - osnovni udarec desne roke z naslonom - menjalni udarec z naslonom in brez naslona - postavitev leve roke       - enoglasje   - večglasje	- obvladati oba načina igranja ( 1. letnik )       - vaje za menjalni udarec ( 1. letnik ) - vaje za pritisk prstov ob ubiralko z uporabo kapodastra ali brez v različnih legah ( 1. letnik )   - igranje enoglasnih vaj po vseh strunah ( 1. letnik )   - igranje večglasnih vaj – linearno večglasje ( 2. letnik ) - igranje večglasnih vaj – akordično večglasje ( 3., 4. letnik )
- lestvice       - igranje akordov   - igranje kadenc	- igrati C – dur, a – mol lestvici v eni oktavi ( 1. letnik ) - igrati G – dur, e – mol lestvici čez dve oktavi; igrati D – dur lestvico ( 1. lega ) v eni oktavi ( 2. letnik ) - igrati E – dur, A – dur lestvici čez dve oktavi ( 3. letnik ) - igrati F – dur, d – mol lestvici čez dve oktavi ( 4. letnik ) - spoznavanje osnovnih akordičnih prijemov v 1. legi  ( 2. letnik ) - igranje osnovnih kadenc, ki pripadajo igranim lestvicam ( 3., 4. letnik )

 

MUZIKALNE PRVINE  - oblikovanje tona, motiva in fraze     - dinamična diferenciacija         - tempo   - interpretacija	- ugotoviti enodelno, dvodelno in tridelno pesemsko obliko ( 1., 2., 3., 4. letnik )     - izvajati f in p ( 1. letnik ) - izvajati p, mp, mf, f, crescendo in decrescendo ( 2. letnik ) - upoštevati fraziranje, dinamiko, agogiko ( ritardando ) v skladu z notno sliko ( 3., 4. letnik ) - tempo uskladiti z naravo skladbe ali pesmi ( 1., 2., 3., 4. letnik ) - pri tehničnih vajah tempo prilagoditi zmožnostim ( 1., 2. letnik zmerno počasi, 3., 4. letnik hitreje ) - skladbo interpretirati glede na njeno notranjo vsebino in stilno obdobje
PESEMSKO GRADIVO   - slovenske ljudske pesmi, skladbe jazza in zabavne glasbe	- igranje pesmi po posluhu in po notnem zapisu enoglasno ; izvedba pesmi je združena s petjem ( 1., 2. letnik ) - igranje preprostih akordičnih spremljav z uporabo glavnih in stranskih stopenj v duru in molu ; izvedba pesmi je združena s petjem ( 3., 4. letnik )
USTVARJALNOST - oblikovanje lastnih spremljav	- dijaki oblikujejo lastne akordične spremljave k pesmim ali skladbam, ki si jih sami izberejo ( 3., 4. letnik )

 

FLAVTA

ELEMENTI IGRE NA FLAVTO	operativni cilji
UVOD	- seznanjanje z inštrumentom ( zgodovina inštrumenta )
TEHNIČNE PRVINE - dihanje  - pihanje in artikulacija - postavitev in drža	- obvladati preponsko dihanje ( 1. letnik ) - seznanjanje z nastavkom oz. pihanjem v inštrument - vaje za artikulacijo z jezikom ( 1. letnik ) - seznanjanje s pravilno držo pri flavti - postavitev prstov na inštrument ( 1. letnik )
- prijemi   - lestvice                 - akordi       - D7	- spoznavanje prijemov d1 – d3 ( 1. letnik ) - spoznavanje prijemov d3 – b3 ( 2. letnik ) - igrati C, G, D, F, B – dur lestvice čez eno oktavo ( 1. letnik ) - igrati C, G, D, F, B – dur in vzporedne molove lestvice čez eno oktavo ( 2. letnik ) - igrati A, E, Es, As – dur in vzporedne molove lestvice čez dve oktavi ( 3. letnik ) - igrati vse lestvice čez dve oktavi ( 4. letnik ) - lestvice igramo na različne artikulacijske načine ( vsi letniki ) - igrati akorde C, G, D, F, B – dur lestvic čez eno oktavo ( 1. letnik ) - igrati akorde C, G, D, F, B – dur in vzporednih molovih lestvic čez eno oktavo  ( 2. letnik ) - igrati akorde A, E. Es. As – dur in vzporednih molovih lestvic čez dve oktavi ( 3. letnik ) - igrati akorde vseh lestvic čez dve oktavi ( 4. letnik ) - igranje D7 ( 3., 4. letnik ) - akorde igramo na različne artikulacijske načine ( vsi letniki )

 

MUZIKALNE PRVINE - dinamična diferenciacija     - tempo     - interpretacija	- izvajati mf, p, f ( 1. letnik ) - izvajati p, mp, mf, f, crescendo, decrescendo ( 2. letnik ) - upoštevati fraziranje, dinamiko in agogiko v skladu z notno sliko ( 3., 4. letnik ) - tempo uskladiti z naravo skladbe ali pesmi ( vsi letniki ) - pri tehničnih vajah tempo prilagoditi zmožnostim ( 1. letnik zmerno počasi, 2., 3., 4. letnik hitreje ) - skladbo interpretirati glede na njeno notranjo vsebino ali obdobje
GRADIVO PESEMSKO   - slovenske ljudske pesmi in skladbe jazza in zabavne glasbe	- igrati slovenske ljudske pesmi in skladbe jazza in zabavne glasbe po posluhu in po notnem zapisu ( 1., 2. letnik ) - igrati slovenske ljudske pesmi in skladbe jazza in zabavne glasbe po posluhu in po notnem zapisu ; skladbe transponirati v različne tonovske načine ( 3., 4. letnik )
USTVARJALNOST - improvizacija - oblikovanje lastnih skladb	- izvajati proste izmišljije, ki so lahko vezane na vsebino ali pa ne ( vsi letniki ) - ustvariti in zapisati ob pomoči učitelja več lastnih skladb ( 3., 4. letnik )

 

DIDAKTIČNO – METODIČNE IZPELJAVE, PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Naloge, ki jih morajo učitelji izpolniti s pomočjo tega učnega načrta so: razvijanje ljubezni do glasbe, spodbujanje potrebe po muziciranju in lastni ustvarjalnosti.

Izbira metode vodenja učnega procesa in izbira literature je v celoti v rokah učitelja.Upoštevati je treba, da je čas, ki je namenjen temu predmetu relativno kratek, zato mora biti vsako srečanje učitelja z dijakom skrbno in precizno načrtovano. V začetni in končni fazi učenja določenega inštrumenta je treba upoštevati posebnosti vsakega dijaka, njihov intelektualni potencial ter motivacijo za samostojno delo.

Vsako glasbeno delo je potrebno najprej natančno prebrati, pojasniti in analizirati.

Dejavnosti in vsebine delavnice so povezane z naslednjimi področji :

- vokalna glasba z materinščino in tujimi jeziki

- glasbeni izrazni elementi in sredstva z akustiko in biologijo

- glasbene vsebine z geografskimi okolji in zgodovino

- glasbena percepcija, recepcija in ustvarjalnost s psihologijo

- glasba z gibno- plesnim izražanjem

- glasba z dramsko in filmsko umetnostjo

- glasbena literatura s knjižničnimi in informacijskimi znanji

- zvočna kvaliteta z ekologijo

 

OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

KLAVIR : Preverjanje igranja klavirja.

KITARA : Preverjanje igranja kitare.

FLAVTA : Preverjanje igranja flavte.

 

ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI ZA POSAMEZNE INŠTRUMENTE

KLAVIR:

Predmet lahko poučuje učitelj z visoko izobrazbo :

 - profesor klavirja, akademski glasbenik – pianist.

 KITARA :

Predmet lahko poučuje učitelj z visoko izobrazbo :

- profesor kitare, akademski glasbenik – kitarist.

 FLAVTA :

 Predmet lahko poučuje učitelj z visoko izobrazbo:

- profesor flavte, akademski glasbenik – flavtist.

 

MATERIALNI POGOJI

Pouk mora potekati v primerno velikem, zračnem in zvočno izoliranem prostoru.

Učilnica mora biti opremljena :

- s klavirjem ( pianino, klavinova ), ki mora biti uglašen in redno vzdrževan

- z metronomom

- s pručko za kitaro

- s stojalom za note

- z glasbeno literaturo ( notno gradivo in pesmarice ).

 

LITERATURA IN VIRI

Klavir

a) za dijake: 

 - izbor skladb iz predpisane literature

b) za izvajalce:

- KLAVIRSKE ZAČETNICE ( po izbiri in najboljši kombinaciji )

J. Kršič : Klavirska začetnica

Kvartič : Začetnica za klavir

Bartok : Mikrokozmos 1,2

Nikolajev : Klavirska šola 1

- Duvernoy op. 176 ( Etude )

- Lemoine op. 37 ( Etude )

- Prvi koraki 1A, 1B

- Pogumno naprej 1., 2., 3. zvezek

- J. Thompson : Skladbe za klavir 1., 2. zvezek

- Male skladbe mojstrov 1A, 1B

- Slovenske klavirske skladbe za mladino 1A, 1B

- Jack Butler : All that jazz !

- John Brimhalls : Adult jazz piano course - complete

- Christopher Norton : Microjazz for starters 1, 2

c) viri :

 Osnutek učnega načrta za klavir, 1997

- Učni načrt – Izobraževalni program : Predšolska vzgoja, predmet Inštrument-klavir

 

Kitara 

a) za dijake :

- izbor skladb iz predpisane literature

b) za izvajalce :

- T. Šegula : Mladi kitarist 1 – Začetnica za kitaro

- T. Šegula : Mladi kitarist 2 – Tehnične vaje

- T. Šegula : Mladi kitarist 2 – Skladbe ( 1. del )

- Pesmi sveta ( zbrala in uredila B. Oblak )

- Prek sveta odmeva pesem ( zbral in uredil Miro Kokol )

- J. A. Muro : Basic pieces ( vol. 1 )

 

Flavta 

a) za dijake:

- izbor skladb iz predpisane literature 

b) za izvajalce:

- M. Moyse : Flavtist – začetnik  ( Le debutant flautist )

- G. Garibaldi : Vaje – Etude

- Zbirke skladb priznanih mojstrov ( Mozart, Beethoven, Bach, Chopin,…) – priredbe

- Zbirke slovenskih narodnih pesmi – priredbe

- Zbirke skladb zabavne glasbe ( rock in pop glasbe )

 

SOLOPETJE

OPREDELITEV POSAMEZNIH PODROČIJ IN SPLOŠNI CILJI

Posebnost solopetja je ta, da morajo biti začetniki izobraževanja stari že najmanj 16 do 17 let (ženske) in 17 do 18 let (moški). Pomembna je biološka zrelost vokalnih organov. Temu je treba prilagoditi trajanje in intenziteto izobraževanja. Pogoji za vpis in uspešno učenje so naslednji:

- zdrav vokalni organ in ustrezen glasbeni posluh, ritem ter glasbeni spomin

Morda bi lahko v tem poglavju spregovorili še o zgodovini solopetja, pomenu in vlogi,…

 

SPLOŠNI CILJI:

- seznaniti z osnovami pevske tehnike in njene praktične uporabe v govoru in petju

- glasbena dela, ki jih izvajajo, doživljati in svoja doživljanja izraziti z ustrezno interpretacijo

 

POGOJI IZVEDBE

Pouk solopetja poteka individualno 15 minut tedensko v 3. in 4. letniku.

 

VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI

PROGRAM 1 – KLASIČNO SOLOPETJE (3. in 4. letnik)

Teme	operativni cilji
TEHNIČNE PRVINE - fiziologija pevskega organa   - načini dihanja       - dihalne vaje     - opora v zvezi z združenim dihanjem   - artikulacija       - nastavek   - zastavek     - rezonanca   - nepravilnosti in napake   - samoglasniki in soglasniki   - staccato in martellato   - legato   - rulade     - trizvoki in intervali	- spoznavajo vokalni organ in njegove lastnosti (3. letnik)     - spoznavajo načine dihanja(ključnično, klavikularno, prsno, kostalno, preponsko, abdominalno, združeno, kostoabdominalno) (3. letnik)   - izvajajo dihalne vaje (3. letnik) - izpopolnjujejo dih in ton (4. letnik)   - spoznavajo prsno in hrbtno oporo (3. in 4. letnik)       - izvajajo vaje za sprostitev jezika, spodnje čeljusti, mišičevja vratu in prsnega koša (3. in 4. letnik)     - spoznavajo ploski, nebni, pravi nastavek (3. in 4. letnik)   - spoznavajo trdi, aspirirani, mehki zastvek - impostacija (3. in 4. letnik)   - seznanijo se s prsno in lobanjsko rezonanco (3. in 4. letnik)   - naučijo se odpravljati napake (3. in 4. letnik)     - oblikujejo izgovorjavo samoglasnikov in soglasnikov (3. in 4. letnik)   - izvajajo staccato in martellato v obsegu kvinete (3. letnik); v večjem obsegu (4. letnik)   - izvajajo legato (4. letnik)   - izvajajo male rulade v obsegu kvinte (3. letnik); rulade v obsegu kvinte in oktave (4. letnik)   - izvajajo trizvoke in manjše intervale (3. letnik); trizvoke, D7 in večje intervale (4. letnik)
MUZIKALNE PRVINE - fraziranje - ritardando   - dinamična diferenciacija   - oblikovanje zvoka	- izvajajo krajše motive (4. letnik) - izvajajo ritardando (3. letnik)   - izvajajo mezzoforte in mezzopiano (3. letnik)     - skladbi ustvarjajo primeren glasbeni izraz (3. in 4. letnik)
PESEMSKO GRADIVO -slovenske ljudske pesmi in črnske duhovne pesmi	- naučijo se tri lažje pesmi na pamet ob spremljavi klavirja (3. lentik) - Vaccai – Metodo pratico (obvezno), 2 lažji pesmi klasičnega in romantičnega sloga, lažje arie antiche iz 17. in 18. stoletja (4. letnik)
USTVARJALNOST - skupinsko muziciranje	- pojejo duete, tercete, kvartete (3. in 4. letnik) - sodelujejo s korepetitorjem na klavirju, pa tudi z drugimi inštrumenti (3. in 4. letnik)
- improvizacija in priredbe	- ustvarjajo glasbo, ki se povezuje s pomenom besedila (3. letnik)

 

PROGRAM 2 – KLASIČNO SOLOPETJE (3. letnik)

- JAZZ IN ZABAVNA GLASBA (4. letnik)

Teme	operativni cilji
TEHNIČNE PRVINE   - fiziologija pevskega organa   - načini dihanja       - dihalne vaje     - opora v zvezi z združenim dihanjem   - artikulacija       - nastavek     - zastavek     - rezonanca   - nepravilnosti in napake   - samoglasniki in soglasniki   - staccato in martellato   - legato   - rulade     - trizvoki in intervali   - ritmično-melodični vzorci	- spoznavajo vokalni organ in njegove lastnosti (3. letnik)     - spoznavajo načine dihanja(ključnično, klavikularno, prsno, kostalno, preponsko, abdominalno, združeno, kostoabdominalno) (3. letnik)   - izvajajo dihalne vaje (3. letnik) - izpopolnjujejo dih in ton (4. letnik)   - spoznavajo prsno in hrbtno oporo (3. in 4. letnik)       - izvajajo vaje za sprostitev jezika, spodnje čeljusti, obraznih mišic, mišičevja vratu in prsnega koša (3. in 4. letnik)     - spoznavajo ploski, nebni, pravi nastavek (3. letnik) - spoznavajo jazzovski nastavek in falzet (4. letnik)   - spoznavajo trdi, aspirirani, mehki zastavek - impostacija (3. in 4. letnik)   - seznanijo se s prsno in lobanjsko rezonanco (3. in 4. letnik)   - naučijo se odpravljati napake (3. in 4. letnik)     - oblikujejo izgovorjavo samoglasnikov in soglasnikov (3. in 4. letnik)   - izvajajo staccato in martellato v obsegu kvinete (3. letnik)     - izvajajo legato (4. letnik)   - izvajajo male rulade v obsegu kvinte (3. letnik)     - izvajajo trizvoke in manjše intervale (3. letnik); trizvoke, D7 in večje intervale (4. letnik)   - izvajajo ritmično-melodične vzorce na harmonski osnovi II. in V. stopnje (npr. d7 – G7) (4. letnik)
MUZIKALNE PRVINE   - fraziranje     - ritardando   - rubato (interludij)   - dinamična diferenciacija   - mikrofon   - oblikovanje zvoka	- izvajajo krajše motive (3. letnik) - napisano frazo po svoje interpretirajo (4. letnik)   - izvajajo ritardando (3. letnik)   - izvajajo rubato (4. letnik)   - izvajajo mezzoforte in mezzopiano (3. letnik) - izvajajo vse nianse dinamike (4. letnik)   - izvajajo dinamiko z uporabo mikrofona (4. letnik)   - skladbi ustvarjajo primeren glasbeni izraz (3. in 4. letnik)
PESEMSKO GRADIVO   - slovenske ljudske pesmi in črnske duhovne pesmi   - skladbe jazza in zabavne glasbe	- naučijo se tri lažje pesmi na pamet ob spremljavi klavirja (3. in 4. letnik)
USTVARJALNOST   - skupinsko muziciranje	- pojejo duete, tercete, kvartete (3. in 4. letnik) - sodelujejo s korepetitorjem na klavirju, pa tudi z drugimi inštrumenti (3. in 4. letnik)
- improvizacija in priredbe	- ustvarijo glasbo, ki se povezuje s pomenom besedila (3. letnik) - improvizirajo na osnovi harmonske zgradbe skladbe ( v realnem času ustvarijo melodijo, ki je kompatibilna na določen akord – z zlogi po izbiri) (4. letnik)
ANALIZA NOTNEGA MATERIALA	- analizirajo melodijo in harmonijo (4. letnik)

 

DIDAKTIČNO-METODIČNE IZPELJAVE IN PRIPOROČILA

Naloge, ki jih morajo učitelji izpolniti s pomočjo tega učnega načrta so: razvijanje ljubezni do glasbe, spodbujanje potrebe po muziciranju in lastni ustvarjalnosti.

Izbira metode vodenja učnega procesa in izbira literature je v celoti v rokah učitelja. Upoštevati je treba, da je čas, ki je namenjen temu predmetu relativno kratek, zato mora biti vsako srečanje učitelja z dijakom skrbno in precizno načrtovano. V začetni in končni fazi učenja je treba upoštevati posebnosti vsakega dijaka, njihov intelektualni potencial ter motivacijo za samostojno delo.

Vsako glasbeno delo je potrebno najprej natančno prebrati, pojasniti in analizirati.

V okviru te delavnice predlagam dva programa:

- PROGRAM 1 – KLASIČNO SOLOPETJE (3. in 4. letnik)

- PROGRAM 2 – KLASIČNO SOLOPETJE (3. letnik)

 –JAZZ IN ZABAVNA GLASBA (4. letnik)

Če bo šola, kjer se bo program izvajal, uspela pridobiti učitelja z ustrezno izobrazbo za poučevanje jazza in zabavne glasbe predlagam, da izvaja program številka 2. V nasprotnem primeru pa program številka 1.

 

OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

- preverjanje petja

 

ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI

- profesor solopetja, akademski glasbenik – solopevec

 

MATERIALNI POGOJI

Pouk mora potekati v primerno velikem, zračnem in zvočno izoliranem prostoru.. Učilnica mora biti opremljena:

- s klavirjem,

- z ogledalom,

- z glasbeno literaturo,

- z glasbenim stolpom in mikrofonom,

- z videorekorderjem.

 

LITERATURA IN VIRI

a)      za dijake:

- izbor skladb iz predpisane literature

b)      za izvajalce:

- 50 Cancone op. 9 ali Abt (vokalize)

- Slovenske narodne iz zbirk S. Preka, M. Tomca, P. Rančigaja, Z. Prelovca

- E. Adamič: Mladinske pesmi

- Pojte z nami!

- H. Volarič: Samospevi

- M. Kozina: ABC

- Kdor zlate strune brati zna

- Male pjesme velikih majstora

- Unterrichtslieder (v prevodih)

- Narodne pesmi drugih narodov (tudi lažje ameriške ali črnske)

- Stare italijanske pjesmi i arije

- Tirnanič: Pesme i arije starih majstora

- Parisotti: Arie antiche

- A dal (madžarska zbirka svetovne vokalne literature) – lažje pesmi 1. – 4. zvezek

- Zbornik slovenskih samospevov (lažje)

- Real book, Fake book (jazz skladbe)

- Jamey Aebersold: g. Aebersold: Različne zbirke jazzovskih standardov s priloženimi zgoščenkami

- P Amalietti: Zgodbe o jazzu

c)      viri:

- Osnutek učnega načrta za solopetje, 1997

- Učni načrt za solopetje, 1980

Pri izdelavi programa sta sodelovala še prof. Majda Luznik in g. Ivo Špacapan.

 

5.3 ZVOČNO – GLASBENA DELAVNICA

OPREDELITEV ZVOČNO – GLASBENE DELAVNICE

Zvočno – glasbena delavnica v okviru Umetniške gimnazije dramsko-gledališke smeri podpira ostale strokovne predmete ( dramsko-gledališke vsebine ) v smislu razvijanja celostne umetniško-humanistično usmerjene osebnosti, ponuja in razvija pa tudi ožje, za specifične na gledališče vezane poklice potrebne vsebine, sposobnosti in znanja.

 

SPLOŠNI CILJI DELAVNICE

( predlagane teme )

teme, vsebine	operativni cilji
- tehnika sodobne glasbe - tehnika snemalnega studia - značilnosti sodobnega glasbenega aranžmaja	- spoznajo el. kitaro, el. klaviaturo, efekte - seznanijo se z digitalno obdelavo zvoka ( mešalna miza ) - spoznajo se z glasbenimi aranžmaji v različnih obdobjih zabavne glasbe
- Orffov inštrumentarij	- ustvarjajo glasbo
- ljudska glasba in ljudski inštrumenti	- spoznavajo se z domačo in tujo ljudsko glasbo - igrajo na ljudske inštrumente

 

ŠTEVILO UR

Izvaja se v obsegu 70 ur, 35 v tretjem letniku in 35 v četrtem.

 

NAČINI IZVAJANJA DELAVNICE

Delo poteka strnjeno v večjih sklopih (popoldanske ali poldnevne aktivnosti).

 

KRAJ IZVAJANJA DELAVNICE

- snemalni studio

- učilnica.

 

OBLIKA IZVAJANJA DELAVNICE

- individualno in skupinsko delo, predavanja in razgovori.

VELIKOST SKUPIN : do 17 dijakov.

 

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Smiselna je povezava z gibalno delavnico in s predmetom video in film.

 

DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

Teme, ki jih vsebuje zvočno-glasbena delavnica so namenjene spoznavanju nekaterih načinov ustvarjanja sodobne in ljudske glasbe.

Del ur je namenjen iskanju povezav med glasbo ter besedno in plesno umetnostjo.

Postavitev zvočne kulise je le poskus oz. iskanje, ne pa končni izdelek.

Zaželjeni so, če možnosti dopuščajo, obiski različnih gostov, strokovnjakov s področij, ki se vežejo na izbrane teme ( tonski mojstri, ljudski godci, izdelovalci glasbil).

 

UČNI PRIPOMOČKI

Osnovni pogoj je primerno velik in zvočno izoliran prostor, ki mora biti opremljen :

- s klavirjem ( pianino, klavinova )

- Orffovim inštrumentarijem

- z glasbeno literaturo ( notno gradivo, pesmarice ).

 

KADROVSKI POGOJI

Delavnico vodijo profesorji glasbe ali akademski glasbeniki vseh smeri.

 

5.4 IMPRO DELAVNICA

Impro delavnica je ena od delavnic na bodoči umetniški gimnaziji – dramsko-gledališka smer. Skupaj z ostalimi strokovnimi delavnicami in strokovnimi predmeti ter v povezavi z osnovnimi gimnazijskimi predmeti bo vzgajala in izobraževala gledališke talente v gledališko – umetniškem, humanističnem duhu. Izhodišče impro delavnice je posebna zvrst improvizacijskega gledališča – theatre sports, ki se v procesu dela oplemeniti z doktrinami impro theatre in impro comedy (kot zvrsti improvizacijskega gledališča originalno poimenujemo). Impro delavnica bo dijakom omogočala na izhodišču gledaliških družabnih iger (gledaliških vaj, »theatre games«), ki jih imenujemo impro discipline, in se psihološko razlikujejo v stopnji, ne pa v vrsti dramskega igranja in omogočajo in zahtevajo stalno zavzetost in osebno svobodo, pridobiti in razvijati osebne tehnike in spretnosti, ki so potrebne za igro v improvizacijskem ali dramsko igro v neimprovizacijskem gledališču. Dijakom bo omogočila povečati osebne zmožnosti doživljanja na fizični in intelektualni ravni, predvsem pa jih bo na intuitivni ravni, s pomočjo intuitivnega odziva, ki je lahko samo takojšen, vrnila k spontanosti, kjer se sproščata osebna svoboda in lastni ustvarjalni izraz. Z zmožnostjo v domišljiji ustvariti situacijo in v njej igrati vlogo, kar je izredna izkušnja, ki jo lahko doživi vsak, bodo dijaki pridobili temeljne igralske izkušnje, spoznali bodo odrski prostor in zakonitosti igranja v njem, razširjali estetska, intelektualna obzorja, se usposobili za kritično – analitični odnos do sebe ter ustvarili tudi lastni gledališko – predstavitveni, idejni in estetski svet. Psihološka svoboda v impro delavnici ustvarja pogoje, v katerih sta prisila in konflikt odpravljena, zmogljivosti pa sproščene v spontanem naporu, da bi zadostili potrebam situacije. Delavnica bo dijake s pomočjo intuitivnega vedenja, kjer domiselnost in iznajdljivost lahko rešita vsak problem, naučila mnogih delovnih navad, disciplin, postopkov, tehnik in metod, ki so povezane z gledališko, improvizacijsko ali neimprovizacijsko prakso. 

OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE DELAVNICE 

SPLOŠNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI 

Dijaki samostojno in s sošolci:

-  v razredu, spremenjenem v impro-gledališko delavnico vadijo osnovne improvizacijske spretnosti, aktivno, organizirano in strokovno pridobivajo znanje o gledaliških tehnikah in navadah, ki prihajajo spontano ob igranju impro disciplin- gledaliških (družabnih) iger (igralskih vaj, »theatre games«); spoznavajo improvizacijsko gledališče kot pot, kjer se umetniška in intuitivna svoboda ne izključujeta,

-  se s pomočjo vaj v obliki družabnih iger poučujejo tudi za neimprovizacijsko gledališče; dijaki delajo za improvizacijsko in neimprovizacijsko gledališče,

-  zelo hitro doživijo neposredno gledališko izkušnjo, preko iger spoznavajo zakonitosti odrskega igranja, razvijajo svoje sposobnosti, nadarjenost oziroma aktivno spoznavajo dejavnosti, ki jih zanimajo,

-  s pomočjo igranja impro disciplin dosegajo večje osebne zmožnosti doživljanja, znajo »pronikniti« v okolje in se zavejo popolne organske povezanosti z njim,

-  se zavedajo, da je spontanost cilj h kateremu mora biti usmerjeno vsako dejanje; v tej spontanosti se sprosti osebna svoboda in človek se ves prebudi: telesno, intelektualno in intuitivno,

-  se zavedajo, da je potrebna stalna in neposredna komunikacija: Pokaži, ne pripoveduj; pokazati pomeni neposreden stik, neposredno komunikacijo, ne pomeni le pasivnega kazanja,

-  ne vidijo sebe kot učence temveč kot delujoče igralce, ki igrajo za skupni cilj, ne glede na posamezne interese; v impru ni pravega ali napačnega odgovora, tukaj je samo ena pot – iskanje; dijaki sistematično in funkcionalno spoznajo, da je duša improvizacije spreminjanje, preobrazba,

-  se osvobajajo predvidljivih reakcij in naučenih odgovorov; prehod od intelektualiziranaja v obvladovanje praznega prostora omogoča dijaku- igralcu, da novo začuti z vsem telesom,

-  ob učenju »tekmovalnih« in »netekmovalnih« impro disciplin ter daljših improviziranih gledaliških uprizoritev razvijajo zmožnost logičnega mišljenja, sklepanja in utemeljevanja,

-  spoznajo, kako se tvori energija, ki se sprošča ob reševanju naloge; skupina posameznikov, ki skupaj igrajo, se sporazumevajo in sodelujejo, ustvarja moč in sprošča znanje, ki presegata delež posameznih članov; to velja tudi za vodjo skupine,

-  spoznajo, da je improviziranje eden od rezultatov učenja; naravni, nešolani govor in odzivnost dramatični situaciji sta samo del celotnega procesa učenja,

- znajo sami organizirati t.i. impro tekme in v njih tudi aktivno sodelovati (kot improvizatorji – igralci, kot sodniki, napovedovalci –konferansjeji, kot tehniki, kot "delegati", kot organizatorji - producenti),

- znajo sami organizirati daljše improvizirane uprizoritve in v njih aktivno sodelovati (kot improvizatorji – igralci, napovedovalci –konferansjeji, kot tehniki, organizatorji – producenti).

Dijaki:

-  si pridobijo temeljna znanja o različnih vrstah gledališkega improviziranja, ocenjevalne in uprizoritvene sposobnosti in spretnosti,

-  spoznajo pomembnost skupinskega dela, kjer dijak vidi sebe kot organski del, povezan v celoto, vsi skupaj postanejo eno telo, ki je neposredno odgovorno za rezultat,

-  negujejo in razvijajo družabne stike, kar prispeva k celostnemu osebnostnemu razvoju posameznika,

-  razvijajo svojo individualno svobodo (lasten izraz) ob spoštovanju skupinske odgovornosti (skupinsko dogovarjanje).

-  razvijajo etični odnos do kreativnega dejanja.

 

UČNE VSEBINE IMPRO DELAVNICE

1.      LETNIK

Opomba:

Vsebine – teme učnega načrta za prvi letnik, ki izhajajo iz gledaliških vaj/impro vaj/impro disciplin/družabnih igric/, s pomočjo katerih se uresničujejo operativni cilji, zgoraj našteti funkcionalni in vzgojno – izobraževalni, se da obdelati v 17 sklopih po 4 šolske ure (+2 uvodni šolski uri), kar je 70 šolskih ur, kolikor jih je na voljo za impro delavnico v prvem letniku.

V skupni seštevek ur niso vštete impro tekme ter čas za njihovo pripravo (razen za organizacijo 1. Impro tekme). Dijaki, če so vključeni v ligo, v kateri sodeluje najmanj osem impro skupin, sodelujejo v celotnem šolskem letu na najmanj desetih impro tekmah. Dijaki v tretjem tromesečju lahko pripravljajo tudi kontinuirane ali priložnostne impro predstave, ki jih organizirajo najprej ob pomoči profesionalnih sodelavcev, nato pa sami, vključno z oglaševanjem.

T.i. tekmovalne impro discipline so zaradi preglednosti in organizacije tekmovanj razdeljene po sklopih (7 sklopov-eksperti, bla-bla, pripovedi, marš ven!, zmigaj se!, ta poskočne, za gledalce) in so opisane v delovnem snopiču, ki ga za svoje delo uporabljata Impro liga in ŠILA. Poimenovanja tekmovalnih impro disciplin in sklopov, so v stolpcu POJMI PRVINE označena zato, ker gre za delovna poimenovanja, ne pa za strokovna. 

vsebine – teme	impro vaje, operativni cilji	pojmi, prvine
1.      Uvod: seznanitev s programom delavnice, delovnimi postopki, kriteriji, organizacijo dela v impro delavnici. (Dijaki naj bi ob dejavnostih impro delavnice pisali dnevnik, kamor bi zapisovali svoja opažanja, raziskovanja, prilagali skice, risbe, načrte, fotografije… Ob koncu šolskega leta oziroma delavnice bi najboljše dnevniške strani izbrali in izdali skupno šolsko impro glasilo.)	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: Ali baba al' pa dec, bibitibibitibop, zip zap boing, podajanje imen, ploskov, krikov, asociacij. To je čevelj! Moj slovar; Vaje v dvojicah: Vlečenje vrvi, Zrcalne vaje, Krog zaupanja...* Opomba: Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice so skupaj označene z zvezdico, kar pomeni, da se v raznih kombinacijah pojavljajo kot osnovne ogrevalne vaje za urjenje improvizacijskega igralca v celotnem procesu dela.	Pojem, vrste/zvrsti improvizacijskega gledališča: Impro theatre, Impro comedy, Stand-up comedy, Theatre sports, Različne oblike improviziranja.
2.      Razlaga osnovnih pojmov in seznanitev z osnovnimi pravili improvizacijskega gledališča, ki jih je utemeljil Keith Johnstone: (Nikoli ne reči ne soigralcu! V impru je mogoče vse, tako kot v naši domišljiji! Prepovedani so »seksizmi, šovinizmi in rasizmi!« Bodi pozitiven! Igraj ta trenutek, bodi pozoren na nalogo (jedro pozornosti), ki ti jo daje vsaka posamezna disciplina.).	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, Kako prideš na oder in kako iz njega odideš? Pokaži prostor s pomočjo akcije in ustvarjenega odnosa (KJE). Kaj se je zgodilo prej? Osnovna znanja, osnovna izurjenost (rutina) – trije osnovni koraki:1. Ustvari temelje (KDO, KJE, KAJ), 2. Dodaj nekaj, kar podre ravnovesje, 3. Ponovno vzpostavi ravnovesje. RUTINA – ZMEDA – RUTINA.	Keith Johnstone, osnovna pravila improvizacijskega gledališča, specifike, temelji, rutina.
3.      Raziskovanje različnih izkušenj, zgolj izhodišč, ki izhajajo bodisi iz fizičnih bodisi iz psiholoških gledaliških tehnik. Raziskovanje in spoznavanje različnih sprostitvenih vaj.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, »vesoljska gimnastika«. Vaja z »mantro«. Spoznavanje »čutnega spomina«. Spoznavanje z osnovami t.i. fizične tehnike (s podobami telesa) M. Čehova:– hoja skozi 4 elemente, skozi zemljo, vodo, zrak in ogenj. Spoznavanje osnovne zakonitosti japonskega kabuki gledališča, t.i. »čohakju«: – NAMEN – PLAČILO – SPROSTITEV (/olajšanje).	M. Čehov, K. Stanislavski, Japonsko kabuki gledališče,  Kiogen, Pekinška opera.
4.      Kaj je prostor? Raziskovanje prostora – t.i snovni prostor. Dijaki od blizu in zavestno proučujejo fizični svet okoli sebe. Zvedavo opazovanje sveta okoli sebe je nujno orodje za improvizacijskega igralca. Postopoma uvajanje v improvizacijske discipline.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, »vesoljska gimnastika«. Umišljeni predmeti v glavi, v prsih – iskanje podobe/imidža, en glas, skupinska hoja po prostoru, skupinski impulz, očesni kontakt.	Gledališki prostor, podoba/imidž, impro disciplina.
5.     Namenoma je izhodiščna improvizacijska disciplina verbalna, da lahko dijak kmalu razlikuje zakonitosti verbalne poti in druge ne-verbalne: Pokaži, ne pripoveduj! Najprej pripoveduje, da lahko začuti impro moč domišljije in njen neomajni prostor in kljub temu izpolni obljubo, ki jo je dal in se tako poskuša disciplinirati. ( Na začetku igranja impro disciplin dijakom ne merimo časa, v katerem morajo opraviti z igralsko nalogo. Postopoma pa se uvaja tudi občutek za čas. Pravi občutek za čas bodo dijaki pridobili šele v kasnejših letnikih. Posamezne impro discipline morajo biti odigrane v treh ali v štirih minutah – razen disciplin CRKN' in OD P DO P, ki sta časovno neomejeni.)	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, podajanje besed, podajanje »poz in fac«. Govorjenje zgodbe v krogu, vsak eno besedo, vsak eno poved, glavni stavek – odvisnik, širjenje – krčenje, nekdo pove polovice besede, drugi jo konča…         Impro disciplina CRKN' – brez smrti (tekmovalna impro disciplina iz sklopa PRIPOVEDI)	Tekmovalna impro disciplina, »crkn' (pripovedi)".
6.      Raziskovanje telesa v prostoru. Dijaki zgolj virtualno in dejansko proučujejo notranjost svojega telesa.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, Podajanje spreminjajočih se predmetov, nek predmet se preoblikuje sam, Dodaj del!, Dodaj predmet! Skupno oblikovanje prostora: Prostorski skok, Kaj pa potem? Vaje v dveh vrstah: tri besede- tri povedi, Vaje za KDO, KJE, KAJ-osnovna vaja*          Impro disciplina STOP (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZMIGAJ SE!)       Impro disciplina NEZNANI PREDMET (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZMIGAJ SE!)       Impro disciplina LE KAJ RABIM? (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZMIGAJ SE!)	impro disciplina "Stop (zmigaj se!)" impro disciplina "Neznani predmet (zmigaj se!)" impro disciplina "le kaj rabim? (zmigaj se)".
7.      Kako lahko prostor pokažemo? Risanje načrtov! Od splošnega k posameznemu, odrska orientacija….Počasno zavedanje za posamezno. Pozorni smo na prikaz prostora ali okolja – KJE (KDO in KAJ sta drugotnega pomena).	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, Vaje za KDO, KJE, KAJ-osnovna vaja*  Skupno oblikovanje prostora, individualne vaje: oblikovanje prostora, prehod iz prostora v prostor…Risanje načrtov za »filmsko sceno« za npr. disciplino Sinhro       Impro disciplina 3 MINUTE (tekmovalna impro disciplina iz sklopa MARŠ VEN!)       Impro disciplina SINHRO- s poudarkom na prostoru (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA-BLA)       Impro disciplina PISALNI STROJ- s poudarkom na opisu/orisu prostoru (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA-BLA)	Odrski načrt, gledališki simboli, impro simboli, impro disciplina "3 minute (marš ven!)", impro disciplina "sinhro (bla-bla)", impro disciplina "pisalni stroj (bla-bla)".
8.      Vpeljava govorjenja »brez dogovorjenih znakov«, govorjenje izmišljenega jezika – angleško gebbrish – džibriš (blebetanje, blebet). Ko dijaki rešujejo naloge v izmišljenem jeziku se zavedajo besednih vzorcev in so v komunikaciji neposrednejši in aktivnejši. Dodatne vaje za raziskovanje prostora (KJE).	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: * - s poudarkom na igrici Moj slovar. Preproste vaje za prikaz latovščine, blebeta – džibriša. Igranje s stereotipi, poskušanje posnemanja govorne melodije bližnjih evropskih jezikov.       Impro disciplina PREDAVATELJ – DŽIBRIŠ (tekmovalna impro disciplina iz sklopa EKSPERTI)       Impro disciplina EKSPERT – DŽIBRIŠ (tekmovalna impro disciplina iz sklopa EKSPERTI)	Latovščina, džibriš, impro disciplina "predavatelj – džibriš (eksperti)", impro disciplina "ekspert – džibriš (eksperti)"
9.      Ko dijaki spoznajo zakonitosti KJE in KAJ, posvetimo kar nekaj ur raziskavi odnosov – KDO, čustev in značajev, ki ga vpeljujeta prostor in dejavnost/aktivnost (KJE in KAJ)	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice:*, Vaje za KDO, KJE, KAJ-osnovna vaja*, Živali, Konflikr&rešitev, Koliko je ura? Koliko sem star?, Podajanje besed, govorjenje zgodbe v krogu, vsak eno besedo, vsak eno poved, glavni stavek – odvisnik, širjenje – krčenje, nekdo pove polovice besede, drugi jo konča, Razširi/nadaljuj. Raziskovanje čustev in značaja znotraj družine.       Impro disciplina UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZA GLEDALCE)   Individualne vaje za Smrt v minuti – s poudarkom na KDO (tudi KJE in KAJ)       Ponovitev impro discipline CRKN' – celotna (tekmovalna impro disciplina iz sklopa PRIPOVEDI)         Impro disciplina EKSPERT-EKSPERT (tekmovalna impro disciplina iz sklopa EKSPERTI)       Impro disciplina ŽUR (tekmovalna impro disciplina iz sklopa MARŠ VEN!)       Impro disciplina ČIGAV SEM (tekmovalna impro disciplina iz sklopa MARŠ VEN!)       Impro disciplina ŠIZORANDI – ČUSTVA (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE)	Značaj, čustvo, predstava, uprizoritev, impro disciplina "ugani, kdo pride na večerjo (za gledalce)", impro disciplina "ekspert – ekspert (eksperti)", impro disciplina "žur (marš ven!) čigav sem (marš ven!)", impro disciplina "šizorandi – čustva (ta poskočne)"
10.  Dijaki poznajo iz vsakega sklopa tekmovalnih impro disciplin eno ali več iger. Ponovimo vse že znane discipline. Hkrati, na začetku seveda ob pomoči starejših improvizatorjev ali profesionalnih sodelavcev, potekajo priprave na prvo impro uprizoritev– tekmo. Kako so organizirane tekme? Kaj je za izpeljavo tekme potrebno vedeti? Izdelava načrta organizacije tekem. Dijaki naj bi se postopoma uvajali v sistem tekmovanja. Na koncu prvega letnika bi znali samostojno organizirati tekmo, vključno z oglaševanjem.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, Ponavljanje in utrjevanje že osvojenih tekmovalnih impro disciplin. EKSPERTI EKSPERT – EKSPERT EKSPERT – DŽIBRIŠ PREDAVATELJ – DŽIBRIŠ BLA-BLA SINHRONIZACIJA PRIPOVEDI CRKN' PISALNI STROJ PROCES MARŠ VEN! 3 MINUTE ŽUR ČIGAV SEM ZMIGAJ SE! STOP NEZNANI PREDMET LE KAJ RABIM? TA POSKOČNE ŠIZORANDI – ČUSTVA ZA GLEDALCE UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO	Impro tekma.
11.  Nastop pred občinstvom, ki mora biti najbolj cenjeni del gledališča, je posebno doživetje. Dijaki spoznajo, da v posebnih trenutkih napetosti ravnajo drugače kot so na vajah. V takšnih okoliščinah kot je tekma, dijak lahko prestopi meje običajnega, pogumno zakorači na področje neznanega ter v sebi trenutno sprosti genija... Sledi pogovor, prevetritev že znanega in odpravljanje najbolj pogostih napak.	Pred vsako tekmo se skupina ogreva, poskrbi za koncentracijo: Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *. Mogoče tudi ponovi eno od izbranih impro disciplin.    IMPRO TEKMA	Impro bloki
12.  Glede na prvo izkušnjo nastopanja pred publiko, se dijaki vedno bolj zavedajo igranja s celim telesom. Telo mora biti nosilec izraza ter se mora razviti v občutljiv instrument zaznavanja, ustvarjanja stikov in sporočanja. Dijak se bo naučil izražati odnose najprej z uporabo rok, nato s celim telesom.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, Vaje za posamične dele telesa, samo roke, roke vodijo pripoved. *, »vesoljska gimnastika«. Ponovitev impro discipline STOP (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZMIGAJ SE!)         Impro disciplina ROKE EKSPERT (tekmovalna impro disciplina iz sklopa EKSPERTI)       Impro disciplina KASKADERJI (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZMIGAJ SE)       Impro disciplina POLOVIČNI ČAS (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZMIGAJ SE).	Impro disciplina "Roke ekspert (eksperti)", impro disciplina "kaskaderji (zmigaj se!)", impro disciplina "polovični čas (zmigaj se)".
13.  Ponovitev in odpravljanje napak in priprave na končno produkcijo (impro tekma)	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, Ponovitev izhodiščnih veščin – vaja z »mantro«, spoznavanje »čutnega spomina«, spoznavanje z osnovami t.i. fizične tehnike (s podobami telesa) M. Čehova:– hoja skozi 4 elemente, skozi zemljo, vodo, zrak in ogenj,  »čohakju«: – NAMEN – PLAČILO – SPROSTITEV (/olajšanje).	Trema, blokiranje, ja:ne, impro delovne navade.
14.  Nadaljevanje igranja s celim telesom, kljub miselnim naporom, ki so potrebni za pravilno rešitev naloge.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, Vaje za posamične dele telesa, govorjenje besed v krogu po abecedi, razlaganje predmeta ali pojava s petimi, štirimi, tremi…besedami.       Impro disciplina OD P DO P (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA-BLA) Impro disciplina UTAPLJANJE V ŠTEVILKAH (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA-BLA)	Človeško telo, impro disciplina "Od p do p (bla –bla)", impro disciplina "utapljanje v številkah (bla – bla)".
15.  Vpeljava pojma »statusov«, različnih govornih položajev, ki so odvisni od namena, okoliščin sporočanja, od izobrazbe, družbenega položaja…Da lahko dijak vzpostavlja odnose z drugimi, potrebuje vedenje o različnih statusih. »Statusne igre« omogočajo nova izhodišča za dialog.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, Status, ki se prenaša v krogu, Status od 1-5, prenos statusov (status transfer).       Impro disciplina EKSOTIČNI ŠPORT (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZMIGAJ SE!)       Impro disciplina KNJIŽNI MOLJ (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA-BLA)       Impro disciplina ROKE (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA-BLA)       Impro disciplina POKLIC (tekmovalna impro disciplina iz sklopa MARŠ VEN!) Ponovitev že znanih impro disciplin (predvsem ekspertnih iger) s pomočjo novega vedenja in raziskovanje govornih položajev.	Impro status, govorni položaj, okoliščine sporočanja, impro disciplina "eksotični šport (zmigaj se)", impro disciplina "knjižni molj (bla-bla)", impro disciplina "roke (bla-bla)", impro disciplina "poklic (marš ven!)".
16.  Dijaki s pomočjo vedenja o različnih literarnih zvrsteh in vrstah (v povezavi s poukom SJK), ki jih v impro gledališču zaradi razširitve imenujemo žanri (predvsem zaradi vpliva filmskih žanrov), vpeljujejo zvrstne/žanrske značilnosti v improvizacijo.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, žanrski skoki v krogu.       Impro disciplina ŠIZORANDI – ŽANRI (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE)       Impro disciplina ČAJNIZ BOKS (CHINESE BOX)- ČUSTVA (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE) Impro disciplina ČAJNIZ BOKS (CHINESE BOX)- ŽANRI (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE)	Zvrsti/vrste/žanri, impro disciplina "šizorandi (ta poskočne)", impro disciplina "chinese box - čajniz boks –čustva (ta poskočne)", impro disciplina "čajniz boks – žanri (ta poskočne)".
17.  Zaključek prvega letnika. Z zbiranjem dnevniških zapisov, fotografij…dijaki ponovno osvežijo temeljne zakonitosti improviziranja, ki so jih že osvojili in pripravijo šolsko impro glasilo.	Impro večer ali impro tekma, končna produkcija	Impro glasilo, Produkcija.

 

2.    LETNIK

Opomba: Vsebine – teme učnega načrta za drugi letnik so razdeljene v 8 sklopov. Vsak sklop obsega 4 šolske ure (+3 šolske ure) = 35 ur, kolikor je na voljo ur za impro delavnico v drugem letniku.

vsebine – teme	impro vaje, operativni cilji	pojmi, prvine
1.      Dijaki imajo že veliko improvizacijskih izkušenj in znajo delovati dovolj samostojno, znajo biti vedno na preži in pripravljeni so priskočiti drug drugemu na pomoč. V 1. letniku smo posadili seme, ki se lahko sedaj razvije v cvetoče drevo. Besedna ponovitev pojmov, prvin iz prvega letnika (vrste improvizacijskega gledališča: Impro theatre, Impro comedy, Stand-up comedy, Theatre sports, različne oblike improviziranja, osnovna pravila improvizacijskega gledališča, specifike, temelji, rutina, snovni prostor, kako lahko prostor pokažemo, džibriš, latovščina, čustva in značaji, žanri, statusi). Pogovor z dijaki in upoštevanje njihovih mnenj in sugestij bodisi za pripravo tekem ali posameznih impro večerov. Skupno planiranje, izdelava skupnega letnega načrta, določitev datumov skladnih s šolskim urnikom. Ker dijaki že poznajo sklope improvizacijskih igric, utrjujemo znanje in rešujemo naloge znotraj sklopov.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, Vaje za KDO, KJE, KAJ – osnovna vaja*, podajanje besed, govorjenje zgodbe v krogu, vsak eno besedo, vsak eno poved, glavni stavek – odvisnik, širjenje – krčenje, preproste vaje za džibriš. »vesoljska gimnastika«. Vaja z »mantro«. Spoznavanje »čutnega spomina«. Spoznavanje z osnovami t.i. fizične tehnike (s podobami telesa) M. Čehova:– hoja skozi 4 elemente, skozi zemljo, vodo, zrak in ogenj. Spoznavanje osnovne zakonitosti japonskega kabuki gledališča, t.i. »čohakju«: – NAMEN – PLAČILO – SPROSTITEV   EKSPERTNE IGRE: pomembno: status in položaj voditelja, kakšen je dober voditelj, kakšna je njegova »dramaturgija«, kakšen je status in položaj prevajalca pri džibrišu, kako roke vodijo pripoved, igranje s celim telesom.       Impro disciplina LUZER (tekmovalna impro disciplina iz sklopa EKSPERTI)       Ponovitev disciplin (po izboru) EKSPERT-EKSPERT, ROKE EKSPERT, EKSPERT DŽIBRIŠ, PREDAVATELJ DŽIBRIŠ, ZGODOVINSKI DOGODEK       Impro disciplina NEZNANI EKSPERT (tekmovalna impro disciplina iz sklopa EKSPERTI)	Letni načrt, status in položaj voditelja -Stand up comedy, retorika, impro discilina »luzer (eksperti)«, impro disciplina »neznani ekspert (eksperti)«.
2.       Poudarek na t. i. » spontanem mizansceniranju«. Eno od znamenj dovolj zrelega improvizatorja je naravno in smotrno premikanje po odru oziroma sodelovanje z občinstvom. Premikanje mora biti poudarjeno, izostriti mora misel in akcijo ter okrepiti odnose. Odrsko opravilo mora biti tesno povezano z mizansceno, oba hkrati nastajata. Odrsko opravilo naj ne bo neka dejavnost, ki je tu le zato, da bi bili improvizatorji z nečim zaposleni.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *, skupno oblikovanje prostora, prostorski skok. Individualne vaje: prehod iz prostora v prostor…Risanje načrtov za sceno…   BLA – BLA IGRE: pomembno: (KJE), odziv s celim telesom. Videnje prostora, KDO in KAJ naj bosta drugotnega pomena       Impro disciplina IZZIV (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA – BLA)       Impro disciplina ZADNJI STAVEK (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA – BLA)       Impro disciplina DIDASKALIJE (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA – BLA)       Impro disciplina NOTRANJI GLAS (tekmovalna impro disciplina iz sklopa BLA – BLA)       Ponovitev disciplin (po izboru) SINHRO, OD P DO P, KNJIŽNI MOLJ, UTAPLJANJE V ŠTEVILKAH)	Mizanscena, odrsko opravilo, odrski odnos, odrska dejavnost, impro disciplina »izziv (bla-bla)«, impro disciplina »zadnji stavek (bla-bla)«, impro disciplina »didaskalije (bla-bla)«, impro disciplina »notranji glas (bla-bla)«.
3.       Poudarek na t.i. množičnih prizorih. Vloga posameznika v množici, pozornost na drugega, pozornost na dinamiki skupine, skupna odgovornost. Dijak spozna, da mora biti kljub temu, da nastopa v množici osebno resničen in prepričljiv. Poleg tega je nujni poudarek tudi na razvijanju besedne spretnosti.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice: *dva prizora, trije prizori, predaj in prevzemi (vodeno), dirigiranje prizorov…, pripovedovanje zgodb, Kaj potem?, Vaje v slogu…   PRIPOVEDI: pomembno: kakšen tip pripovedovalca, kako pripovedovalec opiše prostor in kako ga igramo, kako posamezne prvine pripovedi lahko razdelimo na posamezne prizore. Kakšno vlogo ima čas?       Ponovitev disciplin PISALNI STROJ in PROCES       Impro disciplina FILM TEDNA (tekmovalna impro disciplina iz sklopa PRIPOVEDI)       Ponovitev disciplin CRKN in ROKE       Impro disciplina KULT OSEBNOSTI (tekmovalna impro disciplina iz sklopa PRIPOVEDI)       Impro disciplina MEMOARI (tekmovalna impro disciplina iz sklopa PRIPOVEDI)	Množični prizori, Posameznik-množica, odrska dinamika, odrski čas, impro disciplina »film tedna (pripovedi)«, impro disciplina »kult osebnosti (pripovedi)« impro disciplina »memoari (pripovedi)«.
4.       Dijak – igralec mora imeti razlog, da stopi na oder in razlog, da ga zapusti (prihod – odhod). Pri tem mora biti deležen posebne pozornosti. Dijak zna v pravem času usmeriti pozornost nase. Vedno bolj se izostruje občutek za čas. Poleg tega je nujni poudarek tudi na razvijanju besedne spretnosti.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice:*, prihod&odhod, Vaje za KDO, KJE, KAJ – osnovna vaja*, predaj in prevzemi (vodeno), dirigiranje prizorov…, Kaj potem?, Skok čez kozo… MARŠ VEN! IGRE: pomembno: Kako stopim na oder? Kakšen odnos izpostavim? Kaj lahko storim v minuti (KDO, KJE, KAJ)…       Ponovitev impro discipline POKLIC       Impro disciplina MORILEC (tekmovalna impro disciplina iz sklopa MARŠ VEN!)       Ponovitev impro disciplin TRI MINUTE, ŽUR, ČIGAV SEM       Impro disciplina GOVORILNA URA (tekmovalna impro disciplina iz sklopa MARŠ VEN!)       Impro disciplina POLICIJSKA PREISKAVA (tekmovalna impro disciplina iz sklopa MARŠ VEN!)       Impro disciplina POKLIC – CIMER (tekmovalna impro disciplina iz sklopa MARŠ VEN!)	Odrska pozornost, odrska prezenca, impro disciplina »morilec (marš ven!)«, impro disciplina »govorilna ura (marš ven!)«, impro disciplina »policijska preiskava (marš ven!)«, impro disciplina »poklic – cimer (marš ven!)«.
5.       Dijak – igralec v improvizacijskem gledališču mora prisluhniti svojemu soigralcu in slišati vse, kar reče, če hoče prizor improvizirati. Gledati mora in opaziti vse, kar se dogaja, kljub temu, da je fizično zelo zaposlen mora izostriti svojo dojemljivost.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice:*, posnemanje športov, vaje za gledališke udarce in padce, gibalne vaje, skok čez kozo.       Ponovitev impro disciplin STOP, EKSOTIČNI ŠPORT, NEZNANI PREDMET, KASKADERJI       Impro disciplina SEDU-KLEČU-LEŽU- STOU (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZMIGAJ SE!)       Impro disciplina NAPREJ – NAZAJ (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZMIGAJ SE!)       Ponovitev impro disciplin POLOVIČNI ČAS, LE KAJ RABIM?	Gledanje – opazovanje, impro disciplina »sedu-kleču-ležu-stou (zmigaj se!)«, impro disciplina »naprej-nazaj (zmigaj se!)«.
6.       Poudarek na čustvih. Čustva smo že spoznali v prvem letniku. Čustvo lahko izvira le iz neposredne izkušnje, prav zdaj. Čustva nastajajo iz organskega izziva glede na KJE, KDO, KAJ. Igralec – dijak ne sme subjektivno čustvovati, (ker to kmalu privede do psiho-drame), niti ne sme intelektualizirati o občutkih, ker bo s tem le omejeval svojo izraznost. Občinstvo se ne zanima za osebno žalost, veselje in razdvojenost nastopajočega dijaka-igralca, začarati nas mora njegova spretnost, s katero igra žalost, veselje, ljubezen. (Dijaki proti koncu drugega letnika teoretično obvladajo značilnosti slovstvenih zvrsti/vrst. Skupaj z njimi ponovimo nekaj značilnosti in jih poskušamo aktivno prenesti v improvizacije).	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice:*, igra statusov, Status, ki se prenaša v krogu, Status od 1-5, prenos statusov (status transfer), žanrski skok v krogu, čustveni skok v krogu…        Ponovitev impro disciplin ČAJNIZ BOKS – ČUSTVA, ŠIZORANDI – ČUSTVA,        Impro disciplina ČUSKOK (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE)        Impro disciplina ČUSKVOT (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE)        Impro disciplina ČUSTVENI VIRUS (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE)        Ponovitev impro disciplin ČAJNIZ BOKS – ŽANRI, ŠIZORANDI – ŽANRI        Impro disciplina ŽANRSKI SKOK (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE)        Impro disciplina ŽANRSKI SKVOT (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE)        Impro disciplina ŽANRSKI VIRUS (tekmovalna impro disciplina iz sklopa TA POSKOČNE)	Čustvo, individualna izkušnja, zvrsti jezika, impro disciplina »čuskok (ta poskočne)«, impro disciplina »čuskvot (ta poskočne)«, impro disciplina »čustveni virus (ta poskočne)«, impro disciplina »žanrski skok (ta poskočne)«, impro disciplina »žanrski skvot (ta poskočne)«, impro disciplina »žanrski virus (ta poskočne)«,
7.       Značaj. Telo dijaku že postane lastni izrazni element, medtem ko zna opazovati in spremljati tudi druge soigralce. Oblikovanje značaja je sposobnost iz bogastva celote izločiti glavne poteze. Dijak postane zavestno pozoren na najmanjšo podrobnost. Najprej izhaja iz šablone, sčasoma nadgrajuje (tudi odvisno od zrelosti posameznega dijaka – improvizatorja)	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice:* Zrcalne vaje, podajanje »poz in fac«, Vaje za KDO, KJE, KAJ- osnovna vaja*, Koliko je ura? Koliko sem star?, Vaje za posamezne dele telesa . Nadaljevanja raziskovanja čustev in značaja znotraj družine.        Ponovitev impro discipline UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO        Impro disciplina VIZA (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZA GLEDALCE)        Impro disciplina DAN V ŽIVLJENJU (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZA GLEDALCE)        Impro disciplina LUTKE (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZA GLEDALCE) Impro disciplina STEBRI (tekmovalna impro disciplina iz sklopa ZA GLEDALCE)	Značaj, impro disciplina »viza (za gledalce)« impro disciplina »dan v življenju (za gledalce)«, impro disciplina »lutke (za gledalce)«.
8.       Dijaki poznajo 54 tekmovalnih disciplin, poznajo osnovne zakonitosti improvizacijskega gledališča, načine rešitve naloge, glede na šolski koledar (in planiranje) so že odigrali nekaj tekem, organizirali posamezne priložnostne impro večere. Sledi še nekaj ur utrjevanj, zbiranje dnevniških zapisov, fotografij…. za šolsko impro glasilo.	Impro večer ali impro tekma

 

3.   LETNIK

Opomba: Vsebine - teme učnega načrta v tretjem letniku so razdeljene na 4 sklope. Vsak sklop naj bi obsegal 8 šolskih ur (+3 ure) = 35 ur.

vsebine – teme	impro vaje, operativni cilji	pojmi, prvine
Besedna ponovitev pojmov, skupno planiranje, izdelava skupnega letnega načrta, določitev datumov skladnih s šolskim urnikom. V korelaciji s predmeti glasba in inštrument, umetnost govor, umetnost giba, umetnost videa in filma in dramsko gledaliških, gibalnih, zvočnih, likovnih delavnic, tehničnih delavnic in nenazadnje tudi v povezavi z ostalimi obveznimi gimnazijskimi predmeti, se dijaki sami odločijo, kje bodo dodatno razvijali svoje sposobnosti. Razdelijo se v posamezne delovne skupine, ki pa niso izključujoče.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice:* v povezavi z vajami za glas, gib…        Dijaka zanima pripovedovanje zgodb, dijaka zanimajo fizične igre, dijaka zanimajo žanrske, čustvene, značajske – ekspertne igre,        dijaka zanima glasba, zna improvizirati z glasovi in glasbili,        dijaka zanima gledališka tehnika – luč, scena...., dijak je spreten v organizaciji, ga zanima oglaševanje ...itd.).	Improvizacija in glasba, improvizacija in gledališka tehnika, Performance.
Daljše improvizirane gledališke oblike: Stand – up (Pokončna), Narrative (Pripovedovalna), Fish bowl (Ribja čorba), Harrold, Lotos…	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice:* v povezavi z vajami za glas, gib… - medpredmetne povezave. Vaje za KDO, KJE, KAJ – osnovna vaja*, podajanje besed, govorjenje zgodbe v krogu, vsak eno besedo, vsak eno poved, glavni stavek – odvisnik, širjenje – krčenje, preproste vaje za džibriš. »vesoljska gimnastika«. Vaja z »mantro«. Spoznavanje »čutnega spomina«. Spoznavanje z osnovami t.i. fizične tehnike (s podobami telesa) M. Čehova:– hoja skozi 4 elemente, skozi zemljo, vodo, zrak in ogenj. »Čohakju«: – NAMEN – PLAČILO – SPROSTITEV.        JA : NE – vaja energij        »emocionalna mašina« (izhodiščno čustvo: boj in smrt : novo čustvo)        improvizirani monolog	Sprotno vodenje, improvizirani monolog, daljša improvizirana gledališka forma »Narrative (Pripovedovalna)«, daljša improvizirana gledališka forma »Fish bowl Ribja čorba)«, daljša improvizirana gledališka forma »Harrold«, daljša improvizirana gledališka forma »Lotos«.
Temeljna znanja o improvizacijskem gledališču so izhodišče za neimprovizacijsko gledališče. Dijaki sami ustvarijo krajšo predlogo – dramski tekst in ga poskušajo uprizoriti.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice:* v povezavi z vajami za glas, gib…, v povezavi s poukom teorije drame in gledališča - medpredmetne povezave.        »Čohakju«: – NAMEN – PLAČILO – SPROSTITEV.	Ustvarjalno pisanje, specifičen zapis, besedilna mreža.
Dijaki si sami izberejo krajšo predlogo – obstoječi dramski tekst, ki ga poskušajo uprizoriti na način, da upoštevajo stopnje improvizacijskega igranja (povezujejo znanja, ki so jih pridobili v dveh letih obiskovanja delavnice – znanja o različnih igralskih tehnikah, o govoru, dihanju, premikanju, o stavčnofonetičnem realiziranju besedila, ki je skladno z zamislijo likov, gibov, premikanja, ritma…Dijaki se zavejo pomembnosti skupinskega dela. Dijaki postanejo delujoči igralci.	Skupinske vaje v krogu/ogrevalne vaje, družabne igrice:* v povezavi z vajami za glas, gib… - medpredmetne povezave. Daljše improvizirane gledališke oblike:        »Narrative (Pripovedovalna)«,        »Fish bowl Ribja čorba)«,        »Harrold«,        »Lotos«.	Dramatizacija, čas, avtorjeva perspektiva, liki, glavno besedilo (monolog, dialog, replike), stransko besedilo (didaskalije), avtorjeve sugestije za uprizoritev.

 

4. LETNIK:

Opomba: Dijaki tekmujejo na improvizacijskih tekmah. Pripravljajo impro večere. Poleg tega se začnejo intenzivno pripravljati na maturo in na končno produkcijo. Celotna delavnica v 4. letniku bi bila organizirana tako, da bi povezovala pridobljena znanja in tehnike, improvizacija bi postala izhodišče in temelj za študij neimprovizirane gledališke predstave. Celotna delavnica je podrejena delu na končni produkciji, dramsko gledališki stvaritvi.

 

 DIDAKTIČNO – METODIČNE IZPELJAVE, PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

-  Temeljna metoda impro delavnice je igranje gledaliških družabnih iger (gledaliških vaj, theatre games), ki jih imenujemo impro discipline.

-  Način rešitve odrske naloge v improvizacijskem gledališču vedno raste iz odrskih odnosov. Do njega mora igralec priti v pričujočem trenutku odrskega življenja (prav zdaj), ne pa z vnaprejšnjim načrtovanjem.

-  Ker pa improvizacijsko gledališče - še posebno zato, ker se z njim ukvarjajo zelo mladi ljudje - za svojo nadaljno rast potrebuje in zahteva neprestano iskanje, če želijo igralci ohraniti čuječnost in gibkost ter imeti stalno sveže gradivo, potrebuje tudi odziv občinstva. Ker gre pri igranju nekaterih impro disciplin za zelo jasno, jedrnato, natančno in živo predstavljanje, pri katerem je mogoče v istem hipu izmeriti »primernost«, je eden izmed produktov improvizacijskega gledališča t.i. impro tekma. To je spopad dveh improvizacijskih ekip, ki vzajemno merita svoje igralske moči. »Spopadi« so vitalnega pomena, saj impro gledališče potrebuje stalno kondicijo, organizirani so lahko na večih nivojih, na razrednem, medrazrednem, šolskem, regionalnem ali na državnem nivoju kot sta organizirani Impro liga in ŠILA – šolska impro liga. Seveda gre za zdravo tekmovalnost oziroma naravno tekmovanje, ki je po drugi strani, organski del vsake skupnosti ter nudi obenem napetost in sprostitev v taki obliki, da igralca med igranjem ne ogroža. Osnovni prostor impro tekem je še vedno prostor gledališča. Končni način predstavljanja pa je narejen na podlagi športnih pravil z obveznim sodelovanjem bolj ali manj duhovitih in navijaško razgretih glav gledalcev. V impro gledališču ni pasivnega gledalca.

-  Organizacija impro tekme: Oder za impro tekmo je ponavadi prazen in mora biti takih dimenzij, da lahko sprejme najmanj deset igralcev (dve improvizacijski skupini z najmanj petimi improvizatorji), opremljen je z nekaj osnovnimi odrskimi lučmi. Za izvedbo tekme se običajno potrebujeta tudi najmanj dva mikrofona. Improvizatorji med tekmo sedijo na stolih na vsaki strani odra. V ozadju odra je »semafor« z uro, ki nastopajočim in gledalcem prikazuje in meri čas. Tekmo vodi voditelj oziroma konferansje, ki komunicira z gledalci, pobira predloge za improvizacije in sestavi oceno, ki jo poda občinstvo s ploskanjem. Improvizacije ocenjujeta tudi dva sodnika, ki sestavita sodniško oceno, vodita zapisnik, opazujeta čas in pol minute pred koncem improvizacije pozvonita z zvončkom. Ob strani odra je postavljena običajna šolska tabla, kamor sodnika zapisujeta svojo oceno in skupno oceno občinstva. Tekmo nadzira t.i.delegat tekme, ki skrbi za pravilni potek tekme in za žrebanje impro disciplin – pred vsako tekmo se žrebajo sklopi, znotraj katerih lahko skupina prostovoljno zbira discipline, ki jih bo odigrala pred občinstvom. Na vsaki posamezni tekmi se igrajo trije ali štirje sklopi (šest do osem igric), publika aktivno sodeluje s predlogi in na koncu oceni videno in slišano z ocenami od ena do pet. Isto stori sodniški par, ki pa ocenjuje od ena do deset.

 Dijaki delajo v skupinah do 17 dijakov v skupini.

-  MEDPREDMETNE POVEZAVE:  Npr: v povezavi s poukom slovenskega jezika in književnosti: dijaki s pomočjo že pridobljenih znanj in zmožnosti ter lastne ustvarjalnosti aktivno oblikujejo sistem vrednot v zvezi s slovenskim jezikom in besedno umetnostjo v njem. Seveda v neposredni povezavi z znanji in zmožnostmi, ki jih pridobivajo tudi pri ostalih srednješolskih predmetih. Dijaki v improvizacijskem gledališču kot učenci - igralci ali tekmovalci oziroma gledalci ustvarjalno sprejemajo, doživljajo, razumevajo, razvijajo možnost za učinkovito govorno sporočanje, poglabljajo svoje sporočevalne zmožnosti z aktivno izkušnjo. Bogatijo svoja znanja, dobivajo pozitiven odnos do procesa izobraževanja in znajo povezovati pridobljena znanja, ki so jih skladno s svojo stopnjo izobraževanja že osvojili. Dobro spoznajo izrazno stran slovenskega jezika in jo lahko lažje zavestno kultivirajo pri govornem in pisnem sporočanju, obvladajo vlogo naslovnika in tvorca. Ker jim igranje improvizacijskih disciplin omogoča na intuitivni ravni »preizkus« in reševanje nalog v različnih življenjskih položajih, lahko konkretne probleme, ko nastanejo, rešujejo z govorno dejavnostjo samozavestnejše in miroljubnejše; s tem si krepijo zmožnost spoštovanja drugače mislečih. S pomočjo prestavljanja (ali pogojno rečeno dramatizacije) obveznih književnih besedil v "impro okolje", na aktiven način preizkušajo literarnozgodovinske ali literarnoteoretske elemente, ki so podlaga za interpretacijo književnih del, bogatijo književno kulturo in dobivajo pozitiven odnos do književne ustvarjalnosti… In nenazadnje gre tudi za učenje s smejanjem, na kar tako radi pozabljamo.

 

 OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

1. letnik: ker gre za delavnico, predlagam v prvem letniku opisno ocenjevanje (eden izmed pogojev za uspešno opravljeno impro delavnici je tudi sodelovanje na impro tekmah ali impro predstavah)

2. letnik: seminarska/raziskovalna naloga, ki jo dijak praktično zagovarja in dokazuje stopnjo osvojene improvizacijske spretnosti, upoštevanja improvizacijske discipline in improvizacijskega znanja (naloga 30% ocene, zagovor 70% ocene).

3. letnik: poleg seminarske/raziskovalne naloge tudi praktično sodelovanje pri eni uprizoritvi, ki je uprizorjena po novo ustvarjeni dramski predogi, ki jo napišejo dijaki sami ali po že znani dramski predlogi, ki jo dijaki izberejo sami. (naloga 40%, zagovor 60%).

4. letnik: Ker je celotna delavnica podrejena delu na končni produkciji, dramsko-gledališki stvaritvi, je končna ocena skupna.

 

 ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI

-  Delavnico lahko izvaja diplomirani profesor slovenskega jezika in književnosti ali diplomirani dramski igralec.

 

LITERATURA IN VIRI 

(Opomba: Učni načrt je bil izdelan na podlagi nekajletnih praktičnih izkušenj z improvizacijskim gledališčem - Impro liga – 5 sezon in ŠILA – Šolska impro liga – 3 sezone – in opazovanj ter ob izdatni teoretični pomoči predvsem Keitha Johnstona in Viole Spolin)

a) za dijake:

· Viola Spolin: Improvizacijske vaje, Ljubljana 1980; Prevod: Milan Stepanović.

· Viola Spolin: Improvizacijske vaje – Improvizacije za gledališče, Ljubljana 1982; Prevod Milan Stepanović.

· Zdravko Zupančič: Mali gledališki vedež, Ljubljana: Pravljično gledališče, 1993

· Phyllis Hartnoll: Kratka zgodovina gledališča, Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1989; Prevedla Vesna Jurca.

· Poleg naštete literature, bi za dijake sestavila tudi nove delovne snopiče, kjer bi bile navedene impro discipline, sklopi, osnovna pravila in ostali pojmi, prvine, ki so del učnega načrta. Do izdelave novih snopičev, so na voljo delovni snopiči, ki jih uporabljata Impro liga in ŠILA pri svojih dejavnostih;

b) za izvajalce:

· Keith Johnstone: Impro –Improvisation and the theatre, A theatre Arts book Routledge, New York 1997.

· Viola Spolin: Improvizacijske vaje, Ljubljana 1980; Prevod: Milan Stepanović.

· Viola Spolin: Improvizacijske vaje – Improvizacije za gledališče, Ljubljana 1982; Prevod Milan Stepanović.

· Greg Atkins: Improv! – A Hanbook fot the Actor, Heinemann Porthsmouth, NH, 1994

· Andy Goldberg: Improv comedy, Samuel French, Hollywood, New York, London, Toronto, 1991.

· Zdravko Zupančič: Mali gledališki vedež, Ljubljana: Pravljično gledališče, 1993

· Phyllis Hartnoll: Kratka zgodovina gledališča, Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1989; Prevedla Vesna Jurca.

· Mesečniki in revije, periodika:  Canadian thatre revue, Theatre journal, Theatre research international, Plays and players aplause, Plays international, Die Deutsche Buehne, Maska, Ekran, M'zin, Oskar.

 

5.5 GIBALNA DELAVNICA 

 

OPREDELITEV DELAVNICE 

 Gibalni delavnici je v 1. letniku namenjenih 35 ur, v 3. letniku 70 ur in v 4. letniku 70 ur, skupaj torej 175 ur v štirih letih.

Nadgrajuje, poglablja in dopolnjuje znanja, veščine in vrednote, osvojene pri predmetu umetnost giba v 1. in 2. letniku. Kontinuiran proces ustvarjanja, opazovanja in analiziranja plesa in giba vodi v oblikovanje ustvarjalnega in samostojnega bodočega gledališkega ustvarjalca. Delo je praktične narave.

 

VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI 

Splošni cilji 

Osnovni cilj delavnice je razviti sodobne gledališke ustvarjalce - gibalce, ki se zavedajo, da je dinamika telesnega izraza ena od osnov gledališke izpovedi. Skozi različne vsebine, metode in postopke razvijamo dijakovo ustvarjalnost, bogatimo njegov lastni ustvarjalni izraz in širimo njegova estetska in intelektualna obzorja. Znanje, pridobljeno pri predmetu umetnost giba in drugih strokovnih in obveznih predmetih zna dijak funkcionalno uporabiti v ustvarjalnem procesu.

Operativni ciji 

V gibalni delavnici uresničujemo naslednje specifične funkcionalne in vzgojno - izobraževalne cilje:

- ustvarjalnost,

- izraznost telesa,

- obvladovanje prostora in smeri v prostoru,

- plesno kompozicijo,

- improvizacijo,

- razvijanje občutka za ritem in zvočno spremljavo,

- plesnost,

- interpretacijo,

- koreografiranje,

- kritično analitični odnos do giba in plesne kompozicije,

- individualno in skupinsko delo,

- kontaktno improvizacijo,

- abstraktno razmišljanje,

- stimuliranje in bogatenje gibalnega in čutnega spomina,

- čustveno in razumsko dojemanje giba in plesne umetnosti. 

Uresničujemo tudi/še naslednje vzgojno - izobraževalne cilje:

- spodbujanje ustvarjalnosti, sposobnost opazovanja, razčlembe, samostojnega kritičnega presojanja in vrednotenja, razvijanje dijakovega lastnega ustvarjalnega izraza, osebnostni razvoj posameznika (osvobajanje tenzij in iskanje kreativnega stanja duha), spodbujanje domišljije, domiselnosti in iznajdljivosti, spontanosti, intuitivnega vedenja, spodbujanje psihofizičnega samozavedanja, vzgajanje radovednosti, motiviranosti za svoje ustvarjalno delo, razvijanje odrske prezence, razvijanje inovativnosti in kritičnosti pri selekciji in kompoziciji plesnega materiala, vzgajanje ritmičnega posluha, iskanje in izbiranje glasbe za ples, spoštovanje enkratnosti vsakega dijaka, usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje, bogatenje plesno - gibalnega izrazoslovja, zadovoljitev estetskih in kreativnih interesov, sposobnost abstraktnega razmišljanja, sprejemanje odgovornosti za zdrav način življenja z razumevanjem vplivov telesne aktivnosti, nege in zdrave prehrane, krepitev zdravega občutka samozavesti in zaupanja vase, medsebojno sodelovanje, samopotrjevanje, zdrava tekmovalnost, zavedanje lastnih potencialov skozi delo v skupinah, parih in posamezno, spoznavanje in razumevanje različnosti koreografskih pristopov, idej in konceptov, samostojno uporabo praktičnih in teoretičnih znanj iz predmeta umetnost giba, razumevanje vsebin predmeta gibalna delavnica in funkcionalna uporaba znanj, pridobljenih pri drugih strokovnih predmetih programa.

 

VSEBINE DELAVNICE

Gibalna delavnica uresničuje naštete funkcionalne in vzgojno - izobraževalne cilje v naslednjih vsebinah:

a) kontaktna improvizacija,

b) improvizacija in kompozicija,

c) koreografija in interpretacija,

d) ples in glasba.

Vsebine spodbujajo dijakovo ustvarjalnost in samostojno uporabo praktičnih in teoretičnih znanj, ki so jih dijaki pridobili pri predmetu umetnost giba in ostalih strokovnih in obveznih predmetih.

a) kontaktna improvizacija

Obvladovanje vaj iz kontaktne improvizacije omogoča dijaku pravilno uporabo teže svojega telesa in telesa partnerja. Funkcionalno uporablja center telesa (znanje, pridobljeno pri predmetu umetnost giba) pri delu s partnerjem: poteg - potisk (pull - push), prenos teže, podpora, sledenje, vodenje, padci, skoki, dvigi, povezava gibanja na različnih nivojih: tla, sredina, višina, manipulacija.  Pri delu s partnerjem dijak uri periferno pozornost, ustvarjalno sodeluje s partnerjem in se uči obvladovanja prostora oz. odra. 

Pri vajah improvizacije ustvarjamo situacije, v katerih so dijaki prisiljeni hitro reagirati in se odločati. S tem želimo v dijakih vzgajati: ustvarjalnost, hitro dojemanje naloge, spontano reagiranje, razvijanje sposobnosti mišljenja, vživljanje, domišljijo in razvijanje koncentracije.

Pomemben del teh ur so tudi sprotni pogovori in analize izvedenih vaj.

Dijaki znajo:

- razčleniti svoja dejanja in ubesediti akcije,

- kritično oceniti ustvarjen gibalni material in opraviti njegov izbor,

- samostojno uporabiti praktična in teoretična znanja, ki so jih pridobili pri predmetu

 umetnost giba.

Bistvena je izmenjava izkušenj posameznika s skupino.

Kompozicija je zavestno dograjevanje ustvarjalnega domisleka, znanje o tem, kako oblikovati in strukturirati ples. Korak naprej od improvizacije pomeni kritično ocenitev nabranega materiala in njegov izbor.

Ob tem dijaki razkrivajo in razvijajo svojo osebnost, svoj odnos do dela in svoj umetniški potencial. 

c) koreografija in interpretacija

Dijak spoznava proces nastanka plesne kreacije - koreografije.

Nekateri dijaki vstopajo v ustvarjalni proces kot koreografi, drugi kot plesalci - interpreti, odvisno od njihovega interesa.

V 3. letniku ta proces aktivno vodi in spodbuja pedagog ali zunanji sodelavec - koreograf.

V 4. letniku je vloga pedagoga/koreografa bolj svetovalna; dijakom daje strokovne

nasvete, se z njimi pogovorja in jih usmerja. Dijaki samostojno ustvarijo lastno koreografijo ali več koreografij.

Koreografije so lahko izvedene na internih šolskih predstavitvah ali javnih predstavitvah.

Tako je dijakom dana možnost:

- izražanja svoje lastne osebnosti in ustvarjalnosti,

- naučena znanja in veščine uporabiti v ustvarjalnem procesu in na odru,

- soočiti se s predstavitvijo koreografije na odru in pred gledalci.

č) ples in glasba

Predmet glasba in inštrument je dijake seznanil s temeljnimi glasbenimi principi.

Delavnica ples in glasba je namenjena praktični uporabi glasbenih znanj v povezavi z gibom in plesom. V delavnici ples in glasba soočamo in združujemo vsebine predmeta glasba in inštrument ter predmeta umetnost giba; vsebine gibalne improvizacije in kompozicije, koreografije in interpretacije.

Na tej stopnji je za dijaka še posebaj pomembna ritmična prvina glasbe.

Poznavanje osnovnih principov oblikovanja v glasbi, kot so kontrast, ponavljanje, izpeljevanje in stopnjevanje, omogoča dijaku razumeti podobne postopke oblikovanja giba in plesne kompozicije.

Dijak se nauči:

- na gibno osnovo poiskati že obstoječo ustrezno glasbeno vsebino,

- na izbrani gibni material improvizirati ritem in skomponirati ustrezne, enostavne glasbene primere,

- na glasbeno osnovo gibalno improvizirati in kasneje z improvizacijo pridobljen gibni material organizirati v plesno kompozicijo glede na strukturo glasbe,

- razviti telesni občutek za ritem, tempo (pospeševanje, upočasnitev) in melodijo,

- razviti sebi lasten odnos do razmerja med plesom/gibom in glasbo.

S tem se dijaki usposobijo za pravi izbor glasbe za določeno koreografijo.

 

RAZPOREDITEV VSEBIN: 

I. letnik	kontaktna improvizacija 1/1	kontaktna improvizacija  1/1	kontaktna improvizacija  1/1
III. letnik	improvizacija in kompozicija 2/2	ples in glasba 2/2	koreografija in interpretacija 2/2
IV. letnik	ples in glasba   2/2	improvizacija in kompozicija 2/2	koreografija in interpretacija 2/2

 

I. letnik 

35 šolskih ur: kontaktna improvizacija

1 šolska ura tedensko

 

III. letnik 

70 šolskih ur: (24 šolskih ur: improvizacija in kompozicija, 23 šolskih ur: ples in glasba, 23 šolskih ur: koreografija in interpretacija).

2 šolski uri tedensko

1 plesna ura

 

IV.letnik 

70 šolskih ur: (24 šolskih ur: ples in glasba, 23 šolskih ur: improvizacija in kompozicija, 23 šolskih ur: koreografija in interpretacija).

2 šolski uri tedensko

1 plesna ura

 

UČNE VSEBINE

I.letnik

teme/ure	pojmi, prvine	operativni cilji
kontaktna improvizacija	pravilna uporaba teže svojega telesa in telesa partnerja, funkcionalna uporaba središča telesa, periferna pozornost, ustvarjalno sodelovanje s partnerjem, obvladovanje prostora	kontaktna improvizacija, delo s partnerjem, središče telesa, poteg¸ pritisk, prenos teže, podpora, padec, skok, dvig, sledenje, vodenje, manipulacija, periferna pozornost

 

III.letnik

teme/ure	pojmi, prvine	operativni cilji
improvizacija in kompozicija	ustvarjalnost, hitro dojemanje naloge, spontano reagiranje, razvijanje sposobnosti mišljenja, vživljanje, domišljija, koncentracija, periferna pozornost, zaupanje, raziskovanje gibanja posameznih delov telesa, improvizacija, kot metoda za iskanje gibnega materiala, razčlenitev dejanja, kritična ocenitev ustvarjenega gibnega materiala in njegov izbor, uporaba praktičnih  in teoretičnih znanj, pridobljenih pri drugih predmetih, izmenjava izkušenj posameznika s skupino, zunanja in notranja spodbuda za gibanje.	gibanje posameznih delov telesa, gibanje - mirovanje, hitrost, ritem, smeri v prostoru, energijski potencial, teža telesa, ritmično nasprotje, motivacija, zunanja in notranja spodbuda, kvalitete gibanja.
ples in glasba	na gibno osnovo poiskati že obstoječo ustrezno glasbeno vsebino, na izbrani gibni material improvizirati ritem in skomponirati ustrezne, enostavne glasbene primere, na glasbeno osnovo gibalno improvizirati in kasneje z improvizacijo pridobljen gibni material organizirati v plesno kompozicijo glede na strukturo glasbe, razviti telesni občutek za ritem, tempo (pospeševanje, upočasnitev) in melodijo, razviti sebi lasten odnos do razmerja med plesom/gibom in glasbo.	ritem, tempo, pospeševanje, upočasnitev, izpeljevanje, stopnjevanje, pospeševanje, tema, variacija, melodija, struktura, izbor glasbe, pavza, mirovanje, kvalitete giba ali glasbe, razmerje ples/gib in glasba.
koreografija in interpretacija	vodeno delo: raziskovanje povezav med gibom, plesom in zvokom, glasbo in možno spremljavo, konceptualizacija  koreografskih postavitev,  razvijanje osebnega repertoarja,  interpretacija, eksperimenti s prostorom, objekti in ostalimi mediji, uprizoritev (javna ali interna).	koncept, eksperiment, koreografija, interpretacija,

 

IV.letnik

teme/ure	pojmi, prvine	operativni cilji
ples in glasba	poglabljanje in nadgradnja znanja iz 3. letnika
improvizacija in kompozicija	raziskovanje odnosa gib - prostor, čas, oblikovanje in strukturiranje plesa, kritična ocenitev gibnega materiala in njegov izbor, odkrivanje in razvijanje umetniškega potenciala, razvoj teme in variacije, uporaba različnih kvalitet giba, uporaba prostorskih posebnosti - kompozicija v specifičnih prostorih, uporaba rekvizitov, različni postopki oblikovanja gibalnih fraz in kompozicij.	motiv, tema, fraza, kompozicija, ponavljanje, variacije, nasprotja, vrh, razmerje in ravnotežje, prehodi, logični razvoj, enotnost, simetrija - asimetrija, odnos: prostor - čas.
koreografija in interpretacija	samostojno delo: izbira in obdelava teme, razvoj originalnega gibnega materiala, izbor gibnega materiala in njegova selekcija, fraziranje, izbor glasbe, kompozicija, dramaturgija, koreografija, uprizoritev (javna ali interna).	fraziranje, dramaturgija, izbor: scene, luči, kostuma, rekvizita, glasbe, maske...

SPECIALNA DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA IN NEKATERE MEDPREDMETNE POVEZAVE 

Specialno - didaktična priporočila so opredeljena z operativnimi cilji in vsebinami.

Učnociljna naravnanost učnega načrta dopušča določeno stopnjo avtonomije šole in učitelja ter sočasno zahteva prevzem strokovne odgovornosti za ustrezno izbiro vsebin, metod in oblik dela.

Pedagog mora spoštovati predpisane standarde in normativna izhodišča ter poskrbeti za varnost pri vadbi. Delo poteka v skupinah po najmanj 17 dijakov.

Gibalna delavnica vsebinsko dopolnjuje učni predmet Umetnost giba in dijaku omogoča ustvarjalno uporabo zanj, pridobljenih pri tem predmetu. Uresničuje se kot samostojna delavnica, in sicer 1 šolsko uro v 1. letniku in 2 šolski uri v 3. in 4. letniku.

V 1. letniku se 1 šolska ura Umetnosti giba in 1 šolska ura gibalne delavnice izvaja združeno skupaj v eni plesni uri (2 šolski uri) zaradi narave dela in racionalnejše izvedbe programa.

V gibalni delavnici se ustvarjalno lotevamo novih vsebin: kontaktne improvizacije, improvizacije in kompozicije, koreografije in interpretacije, plesa in glasbe. Predpogoj za uspešno delo, bolj poglobljeno, ustvarjalno in specifično delo predvideno v 3. in 4. letniku, je dobra gibalna osnova, pridobljena v 1. in 2. letniku.

 

OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Ocenjevanje poteka ob zaključku posameznega ocenjevalnega obdobja. Komisija upošteva dejanski napredek dijaka in ne le njegovo nadarjenost.

 

ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA (kadrovski pogoji) 

Gibalno delavnico lahko vodi učitelj,ki ima najmanj srednjo izobrazbo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in ima najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa,

Ob vadenju v delavnici je potreben korepetitor. Izvaja v 1. letniku 35 šolskih ur, v 3. letniku 70 šolskih ur, v 4. letniku 70 šolskih ur.

Korepetitor je lahko:

. profesor tolkal ali akademski glasbenik tolkalist,

. profesor glasbe,

. profesor glasbene teorije,

. akademski glasbenik dirigent,

. akademski glasbenik komponist,

. profesor klavirja,

. akademski glasbenik pianist. 

 

MATERIALNI POGOJI

- večja plesna dvorana (100 m2), ki ima po tleh ladijski pod ali posebno plastično prevleko (plesni pod), ki jo pregrnemo preko lesenih tal,

- oder z osnovno opremo: ozvočenje, reflektorji, mešalna miza, plesni pod,

- blazine za osebno uporabo,

- tolkala in klavir,

- Orfov inštrumentarij,

- avdio/video oprema,

- ustrezne garderobe, tuši in sanitarije,

- predpisana literatura.

 

LITERATURA IN VIRI

Literatura za dijake:

- Grotowsky, Jerzy: Revno gledališče (Knjižnica MGL št. 61, Ljubljana),

- Spolin, Viola: Improvizacijske vaje (Knjižnica MGL, Ljubljana, 1980),

- Spolin, Viola: Improvizacije za gledališče (ZKOS, Ljubljana, 1982), 

Literatura za izvajalce:

- Shapiro Bamberger, Jeanne & Brofsky, Howard: The Art of Listening, Developing Musical Perception (Harper and Row, New York, 1979).

- Blom, Lynne Anne and Chaplin, L. Tarin: The intimate act of choreography (Cecil Court, London, 1988),

- Blom, Lynne Anne and Chaplin, L. Tarin: The Moment of Movement (Cecil Court, London, 1988),

- Grotowsky, Jerzy: Revno gledališče (Knjižnica MGL št. 61, Ljubljana),

- Rappaport, I.M.: Igralski abecednik (Gorica, 1946),

- Smith-Autard, Jacqueline M.: Dance Composition (Adam & Charles Black, London, 1992),

- Spolin, Viola: Improvizacijske vaje (Knjižnica MGL, Ljubljana, 1980),

- Spolin, Viola: Improvizacije za gledališče (ZKOS, Ljubljana, 1982),

- Stanislavski, K.S.: Besede (Kultura, Beograd, 1957),

- Stanislavski, Konstantin Sergejevič: Sistem I-VI (Knjižnica MGL, Ljubljana),

- Strasburg, Lee: The Dream of Passion,

- Shapiro Bamberger, Jeanne & Brofsky, Howard: The Art of Listening, Developing Musical Perception (Harper and Row, New York, 1979). 

Revije:

- Maska,Ljubljana,

- Dance Theatre Journal - Laban Centre,

- Performance Research - Wales, Great Britain,

- Ballet international - Tanzaktuel, Berlin,

- Theaterschrift, Bruxelles,

- Nouvelles de la Danse, Contredanse, Bruxelles,

- Marsyas, Paris.

Viri:

Programi:

- AGRFT Ljubljana, Katedra za plesno in gibno izraznost, predmet UMETNOST GIBA,

- Umetniška gimnazija , plesna smer, modul sodobni ples,

- Umetniška plesna vzgoja na osnovnošolski stopnji, modul sodobni ples - učni načrt v nastajanju, Mednarodne primerjave,

Navedena literatura za izvajalce.

 

5.6 VIDEO-FILMSKA DELAVNICA

OPREDELITEV DELAVNICE IN NJENI SPLOŠNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI

V delavniškem delu bo poudarek na posredovanju veščin in vajah zasnove, organizacije, snemanja in postprodukcije vizualnega zapisa.

Delavnica ima sicer več specifičnih ciljev, vendar je najpomembnejši, da bi bili dijaki ob koncu šolanja usposobljeni za samostojno produkcijo strukturiranega vizualnega zapisa, oz. za praktično poznavanje vseh faz tega dela.

Učenje praktičnih veščin, zlasti spoznavanje sodobne elektronske tehnologije in njene uporabe. Ta cilj bo dosežen z obvladovanjem celotnega delovnega procesa od zasnove, organizacije, snemanja in montaže, do predvajanja.

Povezovanje elektronske vizualne produkcije z gledališko, zlasti s privajanjem na kreativno sodelovanje z drugimi gledališkimi ustvarjalci. K temu spada tudi krepitev pozitivnega odnosa do uporabe elektronske slikovne podpore v gledališki produkciji.

 

UČNE VSEBINE DELAVNICE

(2X70 ur) III. in IV. letnik

teme/ure	pojmi, prvine	operativni cilji
Elektronska kamera Elektronska montaža (analogna, digitalna) Video formati Tehnologija elektronskega video zapisa Multimedijska digitalna tehnologija, DVD	tehnične osnove, opis in način delovanja način uporabe	Spoznavanje vizualne tehnologije.
Delo s kamero (skupinsko in individualno) Delo v montaži (skupinsko in individualno) Delo za interaktivni multimedijki izdelek	priprava in uporaba kamere   priprava in uporaba opreme   priprava in uporaba opreme	Praktično delo z vizualno tehnologijo.
Vaje s kamero (obvezne in izbirne):	dokumentacija intervju igrani prizor	Učenje izdelovanja različnih oblik vizualnih izdelkov.
Vaje z več kamerami	postavitev kamer in organizacija snemanja	Učenje TV režije prenosa v živo ali za snemanje.
Vaje v montaži (obvezne in izbirne):	popis gradiva montažni načrt razne vrste montažnih nizov	Montažna praksa.
Vrste vizualnih projektov:	linearni video, videoart, video instalacija, multimedijski, interaktivni video, CD-ROM, scenski video…	Spoznavanje različnih vizualnih izdelkov, njihove značilnosti in uporaba.
Zasnova vizualnega projekta:	zamisel, scenarij, izbira tehnologije, izbira sodelavcev, snemalni načrt, organizacija snemanja, snemanje, popis gradiva, montažni načrt, montaža	Učenje zasnove, organizacije in izvedbe snemanja ter postprodukcije.
Realizacija vizualnega projekta:	skupinsko ali individualno po pripravljeni zasnovi	Prakticiranje vseh faz izdelave vizualije.
Interno predvajanje realiziranih del (po vsaki realizaciji) Javno predavajanje izbranih del (enkrat letno). Predstavitev vizualnega projekta na WWW.	priprava in izvedba predstavitve	Seznanjanje sošolcev, profesorjev in širšega občinstva z rezultati praktičnega dela.

 

MEDPREDMETNA POVEZAVA

Snemanje aktivnosti pri drugih predmetih (tudi izven rednih ur delavnice!)

 

OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Pri delavniškem pouku se ocenjuje samostojni vizualni izdelki po zvrsteh (dokumentarni, igrani, videoart, inetraktivni CD-ROM ali DVD itd.). V 2. in 3. letniku ocenjuje sam učitelj, zaključno maturitetno delo pa komisija.

 

ZNANJE IZVAJALCEV DELAVNICE

Delavnico Film in video lahko vodi učitelj, ki ima končan univerzitetni študijski program z dodatnimi znanji iz filmske in elektronske montaže ali tečaj za snemalce ali diplomirani filmski in televizijski režiser.

 

IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI, OZ. MATERIALNI POGOJI

Delavniški del pouka predmeta Film in video naj bi potekal v šolskem video studiu ali zunaj šole, na izbrani lokaciji. Za nemoten potek delavnice je potreben montažni video studio z več montažnimi enotami (4—5) v izbranem formatu. Verjetno bo to digitalna montaža.

 

LITERATURA 

a) za dijake:

Brenk, France (1979), Kratka zgodovina filma na Slovenskem. DDU Univerzum,

Ljubljana

Sadoul, George (1962), Zgodovina filma. Cankarjeva založba, Ljubljana.

b) za izvajalce:

Gl. pri predmetu Film in video.

Opomba: Literatura se bo še dopolnjevala, zlasti z lokacijami na WWW!

 

5.7 LIKOVNA DELAVNICA

OPREDELITEV LIKOVNE DELAVNICE

Likovna delavnica v okviru Umetniške gimnazije dramsko-gledališke smeri podpira ostale strokovne predmete (dramsko - gledališke vsebine) v smislu razvijanja celostne umetniško - humanistično usmerjene osebnosti, ponuja in razvija pa tudi ožje, za specifične na gledališče vezane poklice potrebne vsebine, sposobnosti in znanja.

Izvaja se v obsegu 140 ur, 70 v tretjem letniku in 70 v četrtem. Program za tretji letnik obsega predvsem osnove likovnega zaznavanja in izražanja, v četrtem letniku pa gre za projektno delo, ki je vezano na konkretne probleme, vezane na usmeritev dijakov umetniške gimnazije dramsko gledališke smeri.

 

SPLOŠNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI DELAVNICE

- razvijanje likovnega mišljenja

- razvijanje razumevanja prostora - realnega in navideznega

- razvijanje občutka za formo, volumen in prostor in preko tega za umeščenost lastnega telesa v njem

- seznanitev z različnimi kiparskimi tehnikami in s tehnologijo obdelovanja različnih kiparskih materialov

- vpogled v dogajanja v sodobni likovni umetnosti, ki je pomemben za celovit pogled na umetnost /tudi gledališko, filmsko, plesno.../ in na sodobnost.

UČNE VSEBINE DELAVNICE 

Likovna delavnica za 3. letnik 

Vsebine, teme	pojmi, prvine	operativni cilji
Osnove študijskega risanja Perspektivična risba - kocka - stol - stol v prostoru - figura - figura v prostoru     Osnove študijskega modeliranja   modeliranje po mavčnem odlitku (detajl glave)   modeliranje po živem modelu (glava, portret)   ali oblikovanje obrazne maske v glini   Osnove kiparskega oblikovanja z odvzemanjem   oblikovanje trodimenzionalnega predmeta v kamnu (posoda ali maska)	perspektiva prostor format proporc viziranje črta, ploskev svetloba, senca prostorski ključi       volumen forma detajl celota prostor proporc glava, portret       dodajanje in odvzemanje kiparske mase modeliranje, klesanje, sestavljanje, gradnja kiparske forme	- obvladanje perspektivične risbe   - umestitev risbe v format   - v risbi izraženo razumevanje prostorskih ključev       obvladanje osnov oblikovanja trodimenzionalnega kiparskega prostora, volumna, mase

 

4. letnik

vsebine, teme	pojmi, prvine	operativni cilji
Risanje in slikanje   barvne in prostorske študije z osnovami likovne teorije               Projektno delo   scenografija     kiparska instalacija     oprema in organiziranje razstavnega prostora	ploskev črta barva kontrast prostor prostorski ključi         prostor - realni, virtualni, odrski, kiparski, relativni, absolutni, javni, osebni, notranji, zunanji...   elementi označevanja prostora	poznavanje možnosti uporabe dvodimenzionalnih likovnih elementov za označevanje slikarskega in preko tega gledališkega (izložbenega, razstavnega...) prostora         opredelitev pojma prostor   opredelitev prostora   poznavanje možnosti uporabe likovnih elementov in tehnik pri označevanju prostora

 

DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

Del ur je namenjenih študijskemu risanju in slikanju, oz. barvnim in prostorskim študijam. Večji del ur v tretjem letniku je namenjen trodimenzionalnemu oblikovanju v kiparskih materialih, glini in/ali kamnu.

V četrtem letniku je večina ur namenjenih študiju, snovanju in izvedbi projektov posameznih skupin pod vodstvom dveh do treh mentorjev. Velik poudarek je na zasnovi in iskanju načina realizacije določene ideje, kot tudi na procesu realizacije same. Izdelek - scenografija, kiparski projekt ali oprema prostora - je sicer pomemben, vendar bolj kot rezultat iskanj, poskusov in odločitev, ne toliko kot dovršen produkt.

V obeh letnikih so spremljevalni del delavnic tudi predavanja z diaprojekcijami primerov, ki se vežejo na izbrane teme, zaželeni so, če pač to možnosti dopuščajo, obiski različnih gostov, aktivnih avtorjev, ki predstavijo svoje delo.

Ekskurzija v tretjem letniku je bolj namenjena spoznavanju kulturne dediščine skozi perspektive, ki jih odpira delavnica, v četrtem letniku pa spoznavanju praktičnega likovnega dela na gledališkem področju, torej obiskom različnih gledaliških delavnic in ateljejev ali likovno usmerjen ogled predstave v gledališču, ki je lahko osnova za pogovore o uporabi likovnosti v gledališču.

 

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Smiselna je povezava z dramsko in gledališko delavnico - scenografija, razumevanje prostora, likovna oprema, prav tako je delavnica povezljiva s predmetom video in film.

 

IZVEDBENI POGOJI

ŠTEVILO UR: 140 (70ur tretji letnik, 70 ur četrti letnik).

NAČIN IZVAJANJA DELAVNICE: blok - teden dni celodnevnih aktivnosti na lokaciji izven gimnazije

 - 1 dan ekskurzija

 - 2 dneva - postavitev razstave v prostorih gimnazije.

VELIKOST SKUPIN

Dijaki se delijo v skupine do 17 dijakov.

KRAJ IZVAJANJA DELAVNICE

Delavnico se izvaja v likovnem ateljeju.

OBLIKA IZVAJANJA DELAVNICE

Oblike dela v delavnici: individualno in skupinsko projektno delo, predavanja, razgovori.

OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE

Delo v likovni delavnici in izdelke se vrednoti in ocenjuje opisno.

IZVEDBENI STANDARDI, NORMATIVI IN UČNI PRIPOMOČKI:

Temeljni pogoj za uspešno izvajanje delavnice je opremljeni slikarski atelje, ki ustreza tudi drugim normativom (higienskim, varnost pri delu ipd.).

Oprema prostora mora omogočati možnosti za risanje in slikanje (za 17 oseb v skupini), za kiparjenje v glini (stojala, orodje, voda, glina) in kamnu (kamen, brusilke, osebno orodje prinesejo dijaki s seboj). Ostala oprema je odvisna od posameznih projektov (četrti letnik). Lahko je zelo enostavna (karton, vrvice, močni selotejpi, barve) ali bolj zahtevna (oprema za obdelavo lesa in kovine). Za doseganje zgoraj navedenih ciljev bogatost opreme in materialov ni pomembna, zato se le-ta iz leta v leto spreminja in dopolnjuje glede na možnosti.

Za predavanja in projekcije je potrebna osnovna oprema: diaprojektor in videorekorder (ter seveda platno, oz. monitor).

 

KADROVSKI POGOJI:

Delavnico izvajajo akademski slikar, akademski kipar, diplomirani industrijski oblikovalec, diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij.

 

LITERATURA:

a)      za dijake:

Tone Rački: Veščina risanja I. - Predmeti in prostor

 Veščina risanja II. - Risanje figure

Norbert Lynton:The Story of Modern Art (Zgodba moderne umetnosti, slov. prevod)

b)      za izvajalce:

Burne Hogarth: Dynamic Anatomy (predvsem poglavja o figuri skozi zgodovinska obdobja in stile)

Herbert Read: Istorija moderne skulpture

E.A. Gombrich: The Story of Art (prevedena tudi v srbski jezik)

Norbert Lynton: The Story of Modern Art (Zgodba moderne umetnosti, slov. prevod)

Čezare Molinari: Istorija pozorišta

S. D’Amico: Povijest dramskog teatra

Milenko Misailović: Dramaturgija scenskog prostora

Appia: Glumac, prostor svetlost

Revija Maska: Številka, posvečena scenografiji

Peusner: Izvori moderne arhitekture i dizajna

III. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE IN NJIH IZVEDBA

Obvezni del izbirnih vsebin je organiziran tako kot v drugih programih umetniške gimnazije (35 ur ekologije).

Vsebine, vezane na dijakovo prosto izbiro pa dijaki prostovoljno izbirajo iz letne šolske ponudbe in glede na svoje interese oz. cilje.

V njih naj bi jih kurzno (s predavanji, delavnicami ali ob pripravi posamezne uprizoritve v gledališčih) seznanjali priznani domači in tuji strokovnjaki z vsemi novostmi na različnih dramsko-gledaliških, glasbenih, likovnih in gibalnih področjih (med letom in med počitnicami).

Vsebine:

 Že v 1. letniku naj bi poslušali predavanje specialista otorinolaringologa o anatomiji govoril, higieni in pravilni tehniki govora.

V višjih letnikih naj bi se seznanjali:

- s sodobnimi pogledi na improvizacijo in njeno vlogo v modernem gledališču,

- s sodobnimi pogledi na podobo in funkcije delnih gledaliških sistemov (scenografije, kostumografije, glasbe, elektronske glasbe ...), na režijo in antirežijo, na celostno opremo uprizoritve (sodobni design, reklame, kritični metajezik ipd.),

- s sodobnimi didaktično-metodičnimi potmi k letni, šolski in profesionalni gledališki uprizoritvi,

- z modernimi oblikami plesa in gibanja, npr. s performansi,

- z zgodovino in teorijo plesa, scenske glasbe,

- z uporabno anatomijo, akrobatiko, butoh in jogo, s pantomimo, lutkami in drugimi izraznimi gledališkimi sredstvi,

- s solopetjem, s sodobno elektroniko v gledališču,

- s sodobnim vizazerštvom,

- z rednim spremljanjam gledališke, plesne, likovne in glabene produkcije itd.

Izvedba: Šola je pedagoško in organizacijsko odgovorna za izvedbo obveznih izbirnih vsebin. Te vsebine mora praviloma organizirati tako, da lahko dijak v prvih treh letnikih vsako leto opravi najmanj tretjino obveznega dela izbirnih vsebin.

IV. DRUGI IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI 

Dijakom in dijakinjam šola (program) zagotavlja vse učne, strokovne, didaktično-metodične, materialne, organizacijske idr. možnosti in pogoje, da z izbranim učiteljskim kadrom in najsodobneje opremljenimi učilnicami, laboratoriji, videostudijem in gledališko dvorano kar najbolj uspešno realizirajo zastavljene cilje in opravijo predpisane dolžnosti, med njimi tudi maturo (eksterne maturitetne izpite).

Dijaki se delijo v skupine pri naslednjih strokovnih predmetih in delavnicah(glej tabelo ob predmetniku). 

V. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI POSAMEZNEGA PREDMETA

Predmet	Izvajalec
Zgodovina in teorija drame in gledališča	diplomirani dramaturg, lahko pa tudi profesor slovenščine ali profesor primerjalne književnosti z dodatnimi znanji iz dramaturgije
Umetnost govora	diplomirani igralec
Umetnost giba	učitelj, ki ima najmanj srednjo izobrazbo in izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in ima najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa; druge gibalne veščine lahko poučuje učitelj športne vzgoje
Umetnost giba – korepetitor	profesor tolkal ali akademski glasbenik tolkalist, profesor glasbe, profesor glasbene teorije, akademski glasbenik dirigent, akademski glasbenik komponist, profesor klavirja, akademski glasbenik pianist.
Video in film	končan univerzitetni študijski program z dodatnimi znanji iz filmske in elektronske montaže ali tečaj za snemalce, diplomirani filmski in televizijski režiser
Dramsko –gledališka delavnica	diplomirani dramaturg, diplomirani igralec, režiser
Inštrument in osnove teorije glasbe	profesor glasbe, akademski glasbeniki vseh smeri, inštrument učijo profesorji za ustrezne inštrumente akademski glasbeniki za ustrezne inštrumente
Impro delavnica	profesor slovenskega jezika, diplomirani igralec
Zvočno-glasbena delavnica	akademski glasbeniki vseh smeri
Gibalna delavnica	učitelj, ki ima najmanj srednjo izobrazbo in izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in ima najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa
Gibalna delavnica - korepetitor	profesor tolkal ali akademski glasbenik tolkalist, profesor glasbe, profesor glasbene teorije, akademski glasbenik dirigent, akademski glasbenik komponist, profesor klavirja, akademski glasbenik pianist.
Video-filmska delavnica	končan univerzitetni študijski program z dodatnimi znanji iz filmske in elektronske montaže ali tečaj za snemalce
Likovna delavnica	akademski slikar, akademski kipar, diplomirani industrijski oblikovalec, diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij