KATALOG ZNANJA

MADŽARŠČINA KOT DRUGI JEZIK

SREDNJE STROKOVNO IN TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (DV)

487 ur

Katalog znanja je določil SSRSSI na 44. seji 5.7.2001.

Število ur predmeta:

1. letnik: 140 ur

2. letnik. 140 ur

3. letnik 105 ur

4. letnik: 102 ur


VSEBINA

I. Opredelitev predmeta

II. Standardi predmeta

1.   Cilji predmeta

1.1. Splošni cilji

1.2. Funkcionalni in izobraževalni cilji

1.2.1.1. Spretnosti slušnega razumevanja

1.2.1.2. Spretnosti bralnega razumevanja

1.2.1.3. Spretnosti govornega izražanja

1.2.1.4. Spretnosti pisnega izražanja

1.2.1.5. Jezikovna in slovnična znanja

1.2.1.6. Tematski sklopi

2.   Standardi znanj

III. Specialno-didaktična priporočila in medpredmetne povezave

1.   Razvijanje spretnosti slušnega razumevanja

2.   Razvijanje spretnosti bralnega razumevanja

3.   Razvijanje spretnosti govornega izražanja

4.   Razvijanje spretnosti pisnega izražanja

5.   Medpredmetne povezave

IV. Obvezni načini preverjanja in ocenjevanja

V. Znanja, ki jih morajo imeti izvajalci programa

VI. Izvedbeni standardi in normativi

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Madžarski jezik ima na narodnostno mešanem območju v Prekmurju poseben status. Za dijake madžarske narodnosti je to ti. prvi jezik, oziroma materinščina, za dijake slovenske narodnosti pa ti. drugi jezik, oziroma jezik okolja. Dijaki slovenske narodnosti se s tem jezikom ne srečujejo samo v šoli, ampak je stik z jezikom, kulturo, mediji madžarske manjšine del njihovega vsakdana.Tudi bližina Madžarske ter njena vse večja privlačnost v trgovskem, gospodarskem in turističnem smislu utemeljujejo učenje tega jezika.

V okviru predmeta poteka v prvi vrsti učenje jezika s poudarkom na komunikaciji, vendar dobijo dijaki pogled tudi v madžarsko književnost in zgodovino kulture.

Število ur predmeta je v 1. in 2. razredu 140 ur, v 3. 105 ur , v 4. razredu  pa 102ur.

II. STANDARDI PREDMETA

1. Cilji predmeta

1.1. Splošni cilji

Dijaki izoblikujejo pozitiven odnos do jezika z njimi živeče manjšine.

Dijaki se zavedajo, da ima madžarski jezik prav tako razviti jezikovni sistem in bogato izražanje, kot katerikoli živi jezik.

Dijaki usvojijo knjižno in pogovorno madžarščino na višjem nivoju.

Dijaki usvojijo komunikacijske sposobnosti, potrebne za opravljanje družbenih dejavnosti, predvsem vsakdanjega življenja ter olikano jezikovno vedenje.

Dijaki spoznajo nekaj del madžarske književnosti, dobijo pogled v madžarsko kulturo.

 

1.2. Funkcionalni in izobraževalni cilji

Funkcionalni cilji:

1. Dijaki poslušajo/gledajo in sprejemajo govorjena umetnostna in neumetnostna/strokovna  besedila.

  • Poslušajo/gledajo pogovore, govorne vaje, izluščijo informacije in pomembne momente.

  • Razvijajo sposobnosti kritičnega, logičnega mišljenja, sklepanja in interpretacije.

     

    2. Dijaki berejo in sprejemajo pisna umetnostna in neumetnostna/strokovna besedila.

  • Razvijajo sposobnosti kritičnega, logičnega mišljenja, sklepanja in interpretacije.

  • S šolskim in domačim branjem razvijajo spretnosti bralnega razumevanja in razumljivega (dobra intonacija, primeren ritem) in jasnega branja.

     

    3. Dijaki se pogovarjajo, pripravijo in predstavijo (monologne in dialogne) govorne vaje.

  •          Razvijajo sposobnost izražanja različnih sporočilnih namenov.

  •          Razvijajo sposobnosti vključevanja v pogovor o strokovnih temah

  •          Usvojijo zahteve pravorečja in jezikovne pravilnosti, govorijo s primernim naglason in primerno intonacijo.

  •          Usvojijo govorni situaciji primerno kultivirano vedenje.

     

    4. Dijaki pišejo besedila različnih zvrsti.

  •          Razvijajo sposobnost izražanja različnih sporočilnih namenov.

  •          Usvojijo in uporabljajo standarde tvorjenja sporočila, zvrsti primerne slogovne značilnosti.

  •          Usvojijo tvorbo osnovnih strokovnih besedilnih vrst

  •          Razvijajo pravopisne sposobnosti  in jezikovno pravilnost.

     

    5.   Dijaki bogatijo besedni zaklad, oziroma razvijajo pragmatične-logične-gramatične spretnosti. 

    Izobraževalni cilji:

    1.   Dijaki spoznajo pogovorno in knjižno madžarščino.

    2.   Dijaki spoznajo in uporabljajo osnovne jezikoslovne izraze.

    3.   Dijaki spoznajo sistem madžarskega pravorečja in pravopisa.

    4.   Dijaki spoznajo nekaj pomembnih stvaritev madžarske književnosti; splošno in literarno razgledanost bogatijo z branjem, obiski gledališča, ekskurzijami.


    1.2.1. OPERATIVIZACIJA FUNKCIONALNIH IN IZOBRAŽEVALNIH CILJEV (po razredih)

    1.2.1.1. SPRETNOSTI SLUŠNEGA RAZUMEVANJA

    1. razred

    2. razred

    3. razred

    4. razred

    Dijak si prizadeva razumeti vodenje ure v madžarskem jeziku.

    Razume pristnega, dobro artikulirajočega, v normalnem tempu govorečega govorca, oz. posnetek v obravnavanih tematskih sklopih vsakdanjega življenja na nivoju, ki se lahko pričakuje na osnovi usvojene leksike in gramatike. Je sposoben sklepati na pomen neznanih elementov s pomočjo konteksta besedila.

     

    Glasovni posnetkii n videofilmi, ki služijo razvijanju slušnega razumevanja, naj bodo pretežno avtentično gradivo.

    Spoznava preprosta avtentična besedila, rešuje naloge slušnega razumevanja.

     

    Spozna nekaj enostavnejših umetnostnih besedil.

    Razen tem iz vsakdanjega življenja razume tudi bistvo splošnejših tem ter enostavnejših umetnostnih besedil.

    Razen tem iz vsakdanjega življenja razume ter interpretira tudi bistvo splošnejših, abstraktnejših tem.

     

    Zna interpretirati namen govorca. Zna izluščiti bistvo avtentičnih besedil, oziroma potrebne informacije.

     

     

    Zna interpretirati krajša umetnostna besedila (tema, čas, kraj, osebe).

     

     

     

     

    Izrazi mnenje o poslušanem umetnostnem besedilu.

     

     

     

    Razlikuje osnovne slogovne vrste (zasebni, uradni…). Zazna značilnosti sloga in registra.

    Se uspešno vključuje v pogovor s pristnimi govorci o vsakdanjih in splošnih temah.

     

    1.2.1.2. SPRETNOSTI BRALNEGA RAZUMEVANJA

    1. razred

    2. razred

    3. razred

    4. razred

    Dijak razume tudi besedila o vsakdanjih temah, ki vsebujejo neznane besede, izlušči njihovo bistvo, oziroma za njega pomembne informacije.

    Dijak  spozna in razume časopisne članke, poljudnoznanstvena besedila in nekaj izvirnih književnih del (novela, krajši roman, pesem).

     

     

    Razume preprosta strokovna besedila.

     

    Dijak  je sposoben učinkovito uporabljati avtentična besedila (jedilni list, vozni red, druga besedila praktičnega sporočanja), potrebna za opravljanje funkcij vsakdanjega življenja.

    Zna razlikovati dejstvo in mnenje.

    Je sposoben zaznati sporočilni namen besedila.

     

    V dijaku se izoblikuje potreba po samostojnem branju.

    Se znajde tudi v daljših besedilih.

    Izoblikuje se čut kritičnosti do prebranega.

    Zna taka besedila tudi razumno na glas prebrati.

    Zna razumljivo - z dobro intonacijo, s primernim ritmom - glasno prebrati že utrjena besedila.

    Je sposoben z dobro izgovorjavo, pravilno intonacijo besedila interpretativno glasno brati.

     

    Prepozna retorično zgradbo besedila, le-to pri glasnem branju daje pride do izraza.

    Za domače branje predela dve noveli, eno poročilo, eno reportažo.

    Za domače branje predela dve-tri novele, en odlomek romana, eno poročilo, eno reportažo in en intervju.

    Za domače branje predela tri novele, en kratek roman in dve poljudnoznanstvenih besedili.

    Za domače branje predela tri novele, en kratek roman in tri strokovna besedila.

    Priporočena besedila za domače branje:

    Pripovedke, oziroma novele:

    Iz zbirke Nem csak novellák (Hungarolingua-sorozat, Debreceni Nyári Egyetem) ter druge novele v zbirki zastopanih pisateljev

    Kratki romani:

    Déry Tibor: Képzelt riport egy amerikai popfesztiválról; Sarkadi Imre: Gyáva, Móricz Zsigmond: Légy jó mindhalálig (Hungarolingua), Örkény István: Tóték (Hungarolingua).

     

    1.2.1.3. GOVORNE SPRETNOSTI

    1. razred

    2.razred

    3.razred

    4.razred

    Dijak zna v vsakdanjih govornih situacijah z - za pristnega govorca razumljivo - izgovorjavo, naglasom in intonacijo pogovor začeti, nadaljevati, končati, uporabljaje pri tem memorizirane jezikovne elemente.

    Dijak se zna pogovarjati tudi o splošnih temah.

    Potrebno je vaditi tudi voden pogovor (situacijski pogovori).

     

     

     

    V govornih situacijah poslovnega življenja (stroke) zna začeti pogovor, se vanj vključevati, ga dokončati.

     

     

     

    Razvija se dijakova debatna sposobnost o znanih in splošnih temah.

    Zna postaviti vprašanja in na njih odgovoriti.

    Zna izraziti svoje mnenje.

    Je sposoben opraviti osnovne funkcije

    (predstavitev, telefonski pogovor) vsakdanjega življenja.

    Zna držati nekaj minutno kratko predavanje. Lahko pripravijo tudi skupinske naloge (radijska oddaja, razredni časopis).

     

    Nakupovanje, naročanje jedi, potovanje, napotek.

     

    Dijak se zna v pogovoru skupine z več govorci olikano pogovarjati, pogovor začeti, vljudno izraziti mnenje, nasprotno mnenje, pogovor končati.

    Je sposoben izraziti svoje sporočilne namene (izražanje dopadanja ali nedopadanja, čustva, mnenja, zanimanje se za temi, prošnja in dajanje informacij).

    Pripovedovanje dogodkov, predstavitev in vrednotenje mnenj, prepričanje, odvrnitev, utemeljitev, spodbijanje.

    Bolj niansirano izražanje že usvojenih sporočilnih namenov.

     

    Dajanje nasvetov, argumentiranje, izražanje verjetnosti, neverjetnosti, želje, pogoja.

     

    Adekvatno jezikovno obnašanje v vsakdanjih govornih situacijah.

    Zna o resnični temi ali sliki povezano govoriti, pripovedovati dogodke, opisovati osebe, predmete.

     

    Brez priprave zna govoriti o temah vsakdanjega življenja, o temah, ki ga zanimajo, ter o splošnih - njegovi starosti in jezikovnemu znanju primernih -temah.

     

    V njegovem izgovoru se ne pojavljajo napake, ki bi povzročale nerazumljivost.

     

    Od standarda se le v majhni meri razlikuje izgovorjava.

     

    1.2..1.4. PISNO IZRAŽANJE

    1. razreed

    2. razred

    3. razred

    4. razred

    Dijak  zna o obravnavanih temah tvoriti povezano besedilo, zna rešiti pisne naloge.

    Dijak  zna izraziti in utemeljiti lastno mnenje, zna argumentirati za ali proti nečemu pisno.

    Zna prositi in dati informacije.

     

    Zna opisovati osebe in predmete.

     

    Zna o dogodkih vsakdanjega življenja sestaviti preprosto poročilo, pisati dnevnik.

    Pozna zgradbo doživljajskega, opisnega in razpravljalnega spisa (uvod, jedro, zaključek).

    Pozna in uporablja  različne zvrsti spisa, pravila zgradbe.Uporablja primerno besedišče, slog in register.

     

    S sigurnostjo uporablja različne vrste zloženih povedi, pazi na kohezivnost besedila.

    Pozna oblike zasebnega pisma in razglednice.

    Zna napisati življenjepis, kratke turistične informacije in poslovno pismo.

    Zna napisati prošnjo, poslovno pismo, (strokovni) življenjepis in oglas.

    Uporablja naj dvojezični slovar.

    Naj zna uporabljati enojezični slovar.

     

    Zna rešiti preproste prevajalske naloge.

    Zna rešiti zahtevnejše prevajalske naloge.

     

    Prevaja strokovna besedila iz svoje stroke.

    Zna o domačem branju poročati na osnovi danih vidikov. (vsebina, oznaka osebe, itd.)

    Zna o domačem branju samostojno poročati pisno (vsebina, oznaka osebe, tema, motiv, itd.) .

    Zna o znanih umetnostnih besedilih na osnovi danih vidikov napisati preprostejši literarni spis.

    Vsa štiri področja spretnosti (slušno in bralno razumevanje, govor, pisanje) razvijamo s spoznavanjem in uporabo sledečih zvrsti:

  •  

    1.2.1.5. JEZIKOVNA IN SLOVNIČNA ZNANJA

    1. razred

    2. razred

    3. razred

    4. razred

  • glagol in glagolska spregatev

  •     spregatev prehodnih in neprehodnih glagolov (sedanjik, preteklik)

  •     spregatev glagolov v povednem, pogojnem in velelnem naklonu v sedanjiku in pretekliku

  •     spregatev glagolskih izjem (glagoli na -s, -sz,- z, -t; hisz, visz, tesz, vesz, iszik, eszik) v povednem in velelnem naklonu v sedanjiku in pretekliku

  •     glagoli tud (zna), akar (hoče), szeret (ima rad) + ni

  •     glagoli na -ik v sedanjiku

  •     -lak, -lek (sedanjik, preteklik)

  •     glagol van (biti) in njegova negacija (sedanjik, preteklik, prihodnjik)

  •     uporaba glagola szokott

  •     kavzativni glagoli v velelnem in pogojnem naklonu

  •     glagoli »ható« (lahko +glagol) v povednem naklonu v sedanjiku in pretekliku

  •  

     

  • Utrjevanje že usvojenega znanja, korekcija morebitnih napak.

  •     samostalnik (ednina in množina), samostalniški sufiksi

  •     pridevnik in njegovo stopnjevanje

  •     števnik in vrste števnikov, števniški sufiksi (-a, -e, -án, -én, -szor, -szer, -ször)

  •     osebni zaimek, povratno-osebni zaimek, svojilni zaimek, kazalni zaimek

  •     določni člen

  •     nedoločnik

  •     deležniki

  •     glagolske predpone, njihove funkcije, pisava

  •     prislovi

  •     postpozicije (izražanje prislovnih določil kraja, časa, vzroka in dajalnika)

  •  

     

     

     

     

     

  •     deležnik glagola van (biti)

     

     

     

     

  •     postpozicija által
  •  

     

    Sufiksi prislovnih določil in različnih sklonov:

  •     sufiksi prislovnega določila kraja (-ból, -ből, -ban, -ben, -ba, -be, -ról, -ről, -n, -on, -en, -ön, -ra, -re, -tól, -től, -nál, -nél, -hoz, -hez, -höz, -ig)

  •     sufiksi prislovnega določila časa (-kor, -ig/-t, -ra, -re, -nta, -nte, -nként)

  •     sufiksi prislovnega določila načina (-an, -en, -ul, -ül)

  •     sufiksi orodnika (-val, -vel)

  •     sufiksi prislovnega načina namena (-ért)

  •     sufiksi prislovnega določila vzroka (-ért)

  •     sufiksi dajalnika (-nak, -nek)

  •  

     

     

     

     

     

    sufiks prislovnega določila stanja (-ként)

     

     

    Izražanje svojilnosti s samostalniki in zaimki;

    končnica -i

     

     

     

    Končnica -ék

  •     tvorba samostalnikov iz glagolov, samostalnikov in pridevnikov

  •     tvorba pridevnikov (samostalnik + -i, -s, -talan, -telen, -atlan, -etlen)

  •     končnice pomanjševalnic

    (-ka,-ke, -cska, -cske)

  •     končnica -nyi

  •     besedne družine

  •  

    Prislovna določila:

    kraja,

    časa,

    načina

    vzroka in namena,

    izvora in rezultata;

    sklona:

    orodnik,

    dajalnik.

     

  •    povedek

  •     osebek

  •     predmet; zveza povedka in predmeta; določni in nedoločni predmet

  •     prislovna določila: kraja, časa, načina (stopnje, mere, vzroka, namena), stanja (številčnosti, izvora in rezultata, primerjanja); sklona: dajalnik in rodilnik

  • prilastki: kvalitativni, kvantitativni, svojilni, razlagalni.

  •  

     

    Rekcije

     

     

  • sopomenke

  • antonimi

  • homonimi

  • večpomenke

  •  

     

     

    Priredne in podredne besedne zveze (sintagme)

     

    Podredno zložene povedi (časovni, vzročni, namenilni odvisnik)

    Vrste enostavčnih povedi po zgradbi

    Vrste enostavčnih povedi po namenu sporočila, po kvaliteti.

    Vrste zloženih povedi po zgradbi (priredno in podredno zložene povedi)

     

     

     

     

    Znanja o pravilni rabi jezika

    Besediloslovje

     

    1.2.1.6. TEMATSKI SKLOPI

    1. razred

    2. razred

    3. razred

    4. razred

  • predstavimo se

  • družina

  • šola, življenje dijakov v Sloveniji in na Madžarskem

  • jesen, trgatev

  • zima, zimski prazniki, zimski šport

  • pomlad, velikonočni prazniki

  • poletje, letovanje

  • pisanje pisma

  • hobiji

  • vožnja avtomobila

  • pri zdravniku

  • šport

  • rojstni kraj, domovina

  • sorodstvo

  • poročni običaji

  • potovanje, gostoljubje, turizem

  • nakupovanje, denar, banke, sejem

  • grozdje in vino

  • ekologija

  • zdav način življenja

  •  

  • človek in čas

  • človek in svet okoli njega

  • prijateljstvo

  • sreča

  • odnos moški-ženska

  • svoboda

  • olimpijske igre

  • jezik in govor

  • madžarska vina

  • razvoj znanosti in tehnike

  • nekaj madžarskih znanstvenikov

  • materni jezik in jeziki sveta

  • evropske znamenitosti (Dunaj, Benetke, Rim)

  • zgodovina gledališča

  • tiskanje knjig in mediji

     

  • materni jezik

  • umetnosti

  • človek in ustvarjanje

  • Blatno jezero

  • kulturna zgodovina Lendave, lončarstvo v okolici Lendave

  • zemljepisne značilnosti Madžarske

  • znamenitosti Budimpešte

  • Bartók Béla in Kodály Zoltán

  • evropska in madžarska kulturna zgodovina

  • antična grška in rimska kultura

  • pomembni evropski in madžarski dogodki

  • narodni prazniki

  • besedila s tematiko stroke, izbire poklica, gospodarstva, socialnih razmer, itd.

  • legende o kralju Matjažu

  • odlomek iz mladinskega romana, avtor

  • odlomek iz mladinskega romana, avtor

  • odlomki iz antičnih grških in rimskih del

  • evropska, madžarska in slovenska romantika (Prešeren, Petőfi)

  • pregovori in reki

  • pesniki o rojstnem kraju

  • pesniki, pisatelji o prijateljstvu

  • madžarski pesniki o materah

  • očetje in sinovi v madžarski liriki

  • ljubezenske pesmi

  • izpovedi o maternem jeziku

  • pisatelji, pesniki o svobodi

     

  •  

    2. STANDARDI ZNANJ

    Minimalne standarde znanj smo poudarili z debelejšim tiskom.

    III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA NAVODILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    1.   RAZVIJANJE SPRETNOSTI SLUŠNEGA RAZUMEVANJA

    V verbalni komunikaciji ima slušno razumevanje vsaj tako pomembno vlogo kot samo verbalno izražanje. Dijaka je potrebno od samega začetka učenja jezika (čeravno z avtentičnimi ali prirejenimi besedili, ki so težji od njegovega jezikovnega znanja) pripraviti na to, da nudijo ključne besede in kontekst besedila zadostno oporišče za razumevanje bistva besedila. Pri razvijanju spretnosti slušnega razumevanja naj ne bo dijak pozoren na posamezne izvzete segmente povedi (besedilo se ne obravnava iz gramatičnega, ampak iz leksikalnega aspekta!), temveč na globalno razumevanje celote.

    Pri razvijanju te spretnosti naj učitelj aplicira sledeče:

    1.   priprave pred reševanjem nalog slušnega razumevanja

    2.   med reševanjem nalog slušnega razumevanja usmerja/napoti dijake

    3.   dejavnosti po reševanju nalog.

     

    1.1. Priprave pred reševanjem nalog slušnega razumevanja

    Učitelj še pred vklopom kasetofona/videorekorderja v madžarskem jeziku (primerno njihovemu jezikovnemu znanju) pripravi dijake na sprejemanje besedila, in sicer:

  • seznani jih z zvrstjo besedila,

  • pove nekaj splošnih ugotovitev o vsebini besedila,

  • predstavi slikovni material,

  • predstavi neznane besede,

  • usmerja pogovor na temo besedila (npr. na osnovi naslova ali nekaterih izvzetih besed, na osnovi slikovnega materiala),

  • kjučne povedi besedila (ključne informacije) navede v nepravilnem vrstnem redu, dijaki jih poskušajo urediti,

  • bere o podobni temi.

     

    1.2. Med reševanjem nalog slušnega razumevanja

    Dijak naj večkrat posluša besedilo. Njegovo dejavnost med poslušanjem usmerja učitelj.

    1.   vprašanja, ki se nanašajo na najpomembnejše informacije ( zvrst, tema, čas, kraj, osebe)

    2.   našteje trditve, o katerih mora dijak odločiti, ali so pravilne ali ne

    3.   naloge izbirnega tipa (test)

    4.   ugotovitev in pisanje dejstev (izpolnjevanje praznih okenc tabele...)

    5.   na podlagi navodil rešuje naloge (»branje« zemljevida, preurejanje slike...)

    6.   izpolnjevanje po poslušanju:

  • dijak vpiše manjkajoče besede/povedi

  • igra vlog - učitelj ustavi kasetofon, dijak nadaljuje (monolog, dialog) zgodbo / po ponovnem poslušanju primerja svojo zgodbo s posnetkom

    Po drugem poslušanju dijak dopolni manjkajoče dele besedila, nato svoje rešitve primerja z rešitvami sošolcev oziroma z izvirnim besedilom.

    7.   skupine (lastni kasetofon!) po poslušanju besedila postavljajo vprašanja drugim skupinam za testiranje njihovega slušnega razumevanja.

    8.   na osnovi dela besedila interpretirajo besedilo (tema, kraj, čas, odnosi...)

     

    1.3. Dejavnosti po reševanju nalog

    Po končanem reševanju nalog slušnega razumevanja se dijaki oddaljijo od izvirnega besedila in dobijo možnost za osebne izjave.

    Take naloge so lahko:

  • izbiranje naslova,

  • nadaljavanje zgodbe, pripovedovanje zgodbe iz drugega vidika,

  • spremenitev pripovedne zgodbe v dialog in obratno,

  • priprava sheme zgodbe,

  • razprava, pogovor, komentar o zgodbi.

     

    2.   RAZVIJANJE SPRETNOSTI BRALNEGA RAZUMEVANJA

    Naloge za razvijanje spretnosti bralnega razumevanja pripravljajo dijake na branje in razumevanje različnih zvrsti avtentičnih besedil. Tekom teh dejavnosti uporabljajo dijaki eno- in dvojezične slovarje, različni slikovni material in druge učne pripomočke.

    Naloga učitelja je, da dijaki usvojijo več različnih bralnih strategij.

    Dijaki naj preberejo besedilo potiho, saj je cilj razumevanje besedila. Glasno branje gre lahko na rovaš razumevanja, medtem ko branje po povedih razdrobi enotnost besedila in preprečuje sklepanje na pomen neznanih besed iz konteksta besedila. Kljub temu priporočamo občasno glasno branje za utrjevanje pravilnega izgovora.

    Dijak odvisno od postavljenega cilja izbira izmed naslednjih bralnih strategij:

    A) hitro, globalno branje/pregled celega besedila

    B) iskanje določenih delov, ključnih informacij

    C) interpretacija, vrednotenje besedila.

     

    Razvijanje spretnosti bralnega razumevanja ima 3 faze:

    2.1. Dejavnosti pred branjem

    Pred obravnavanjem besedila je potrebno dijake motivirati za dano besedilo. Na osnovi naslova, slikovnega materiala, nekaterih izbranih besed lahko dijaki ugibajo, o čem bo pripovedovalo besedilo. Za usmerjanje dijakove pozornosti in za kasnejše kontroliranje razumevanja besedila tudi pred branjem postavimo vprašanja oziroma razdelimo naloge in ne samo po njem.

    Učitelj lahko izbira med sledečimi in seveda tudi drugimi možnostmi:

    1.   Besedilo predstavi s priklicevanjem elementov že znanega besedila.

    2.   Dijake seznani s ključnimi besedami besedila.

    3.   Na podlagi slikovnega materiala oziroma naslova dijaki sami ustvarijo besedilo.

    4.   Dijakom predstavi slikovni material na temo besedila, dijaki izražajo lastna mnenja, čustva, vtise.

    5.   Bistvene elemente besedila predstavi v nepravilnem vrstnem redu, dijaki jih postavijo v pravilni vrstni red.

     

    Če so dane možnosti, lahko učitelj predstavi besedilo tudi na neobičajen način:

  •     natipkano besedilo razreže na povedi, odstavke,

  •     besedilo razmnoži tako, da nekatere besede nadomesti z njihovimi sopomenkami,

  •     besedilo razmnoži tako, da nekatere besede izpusti,

  •     besedilo posreduje dijakom tako, da manjkajo ločila,

  •     ključno poved besedila izpusti brez kakršnekoli sledi, namiga - njegovo mesto in pomen morajo po branju uganiti dijaki.

     

    2.2. Dejavnosti med branjem

    Učitelj uporablja takšne strategije, ki omogočajo, da dijaki hitreje dojamejo madžarsko besedilo, četudi vsebuje neznane izraze. Dijakom je pri tem v pomoč:

  •     k besedilu spadajoč slikovni material,

  •     datumi, številke, lastna imena,

  •     ključne in ponavljajoče se besede itd.

     

    Najpogostejši tipi nalog:

    1.   Nekaj vnaprej postavljenih vprašanj o najpomembnejših informacijah besedila.

    2.   Trditve, o katerih pravilnosti odločajo dijaki.

    3.   Vprašanja izbirnega tipa, ki se nanašajo na vsebino besedila.

    4.   Dijaki popravljajo napačne trditve učitelja.

    5.   Pri določenih besedilih zadostuje priprava ene risbe (npr. smer poti, družinsko deblo),

    6.   Izpolnjevanje tabele.

    7.   Postavitev informacij v pravilni vrstni red.

    8.   Dopolnjevanje manjkajočih besed.

    9.   Primerjava dveh ali več besedil, iskanje podobnosti in različnosti.

    10. Prepoznavanje zvrsti, teme, namena besedila; prepoznavanje osnovnih slogovnih značilnosti.

    Tekom rekonstrukcije dijaki odkrivajo pomembnost konteksta in zakonitosti kohezivnih elementov besedila.

     

    2.3. Dejavnosti po branju

    Z branjem besedila in rešitvijo nalog bralnega razumevanja se obravnava besedila ne zaključi. Z nalogami, ki temu sledijo, se dijaki vse bolj oddaljujejo od danega besedila, in tako dobijo možnost za individualne izjave (vtis, mnenje, čustva).

    Take naloge so lahko:

  •     nadaljevanje zgodbe in/ali ugibanje predhodnih dogodkov,

  •     pripovedovanje zgodbe iz drugega vidika,

  •     spremenitev pripovedne zgodbe v dialog in obratno,

  •     dramatizacija besedila,

  •     razprava, pogovor, komentar o besedilu.

    Obravnavana besedila lahko služijo tudi utrjevanju slovničnih znanj in bogatenju besedišča.

     

    3.   RAZVIJANJE GOVORNIH SPRETNOSTI

    Eden najpomembnejših ciljev učenja madžarskega jezika kot drugega jezika je , da je dijak sposoben usvojene jezikovne strukture uporabljati v resničnih življenjskih situacijah za izražanje svojih misli in čustev.

    Ker lahko samoizražanje v drugem jeziku dijaku povzroča težave, ga mora učitelj neprestano bodriti za izražanje v tem jeziku. Verbalnost je pri učenju tujega jezika ključnega pomena (učenje jezika s poudarkom na komunikaciji). Učitelj si naj prizadeva za to, naj ne bodo pogovori pri učnih urah prisiljeni (vprašanje-odgovor, izprovociranje odgovora) oziroma preveč svobodni, postavljene okvire prekoračljivi. Naloge za razvijanje govornih spretnosti naj bodo igrive. Razen tradicionalnih družabnih tem izbirajmo tudi neobičajne, mogoče celo absurdne situacije, ki razgibajo domišljijo dijakov, in jih spodbujajo k samoizražanju. Tako se dijaki vključujejo v pogovor, pripravljeni so sodelovati, izoblikuje se zdrav tekmovalni duh, Naučijo se biti zmagovalci ali poraženci v določenih situacijah.

     

    Pogovor je lahko prost ali voden.

    Tudi prost, nevezan pogovor je potrebno načrtovati, npr. učitelj da naloge, ki jih dijaki med pogovorom rešijo, določi čas pogovora, ustvari tekmovalno vzdušje, itd.

    Tekom vodenega pogovora učitelj od dijakov pričakuje določene jezikovne strukture. Med nalogami, ki služijo voden pogovor, je velikega pomena utrjevanje postavljanja vprašanj, saj je to v komunikaciji prav tako pomembno, kot odgovarjanje na vprašanja.

    Igrivost temelji večinoma na verbalni komunikaciji, uporabljamo pa tudi elemente neverbalne komunikacije (gestikuliranje, mimika, gibi, pantomima...) K verbalnim igram spadajo različne vrste igre vlog ter igre po vnaprej pripravljenih prizorih.

     

    3.1. Dialog

    Dialog je najpomembnejši element vsakdanje verbalne komunikacije, zato je velik poudarek na njegovem utrjevanju.

    Učitelj naj dijake vedno seznani z dejavniki komunikacije, izhajajoč iz njih se naj dijak zna prilagoditi govorni situaciji.

    Načini igre komunikacij:

  •     voden dialog (utrjevanje jezikovnih struktur in jezikovnih znanj)

  •     urejanje dialoga (nepravilen red)

  •     razširjanje/ krčenje dialoga

     

    3.2. Igra vlog

    Različne - dijakovi starosti in zanimanju primerne - igre spremljajo dijake skozi celoten proces učenja.

    Sodelovanje v igri in tekmovalnost je organski del družabnih iger. V skupinskih igrah se dijaki dogovorijo o pravilih igre, o toku igre, v razburjenem vzdušju igre se dijaki naučijo tekmovati, se dokazovati, zmagati in izgubljati.

    Večina iger temelji na verbalni komunikaciji.

    V igri vlog dijak upodablja sebe ali izmišljeno osebo v izmišljeni situaciji. Načrtovanje igre naj bo premišljeno in temeljito, učiteljeva navodila jasna in točna.

     

    Potek igre vlog:

    1.   Predstavitev/obrazložitev okoliščin, razdelitev vlog, določitev nalog

    2.   Izvajanje (delo v dvojicah, skupinsko delo)

    3.   Analiza izvajanja

  •     samoevalvacija dijakov

  •     komentar v igri sodelujočih

    4.   Dijaki vrednotijo opravljeno delo in igro.

     

    Vrste iger vlog:

    1.   Zamenjava informacij: predstavitev oseb, interesov, znanja iz vsakdanjega življenja

    2.   Igra vlog po vnaprej napisanem scenariju; učitelj pripravi scenarij, dijaki izberejo vloge

    3.   Navezava stikov

  •     z neznano osebo (na avtobusu, v trgovini...)

  •     z določenim namenom (opravičevanje, izražanje dobrih želja...)

    4.   Situacijske igre

    5.   Različne dejavnosti (neverbalna komunikacija, družabne igre)

     

    3.3. Monologično izražanje

    Pri učenju jezika, ki temelji na komunikaciji, se pogosto pokaže prilika za to, da se dijaki izrazijo o sebi, svojih pričakovanjih, veselju in problemih, hkrati spoznajo svoje sošolce, poglobijo empatično sposobnost .

    Temu cilju služijo npr.:

    1. Samospoznanje (igra, anketa, intervju)

    2. Opis in pripovedovanje

  • pripovedovanje vsebine zgodbe

  • vodeno ali prosta ustna tvorba besedila (na osnovi danih besed ali podatkov)

    3. Razprava (učitelj določi čas za pripravo, dijaki predstavijo svoje videnje).

     

    3.4. Projektno delo

    Pri projektnem delu ima vsak dijak možnost, da sodeluje primerno svojim sposobnostim.

    Momenti priprave projektnega dela:

    a) uvod: učitelj predstavi temo, vizualne in druge pripomočke

    b) priprava na projektno delo: dijaki zbirajo ideje, primerno svojemu zanimanju oblikujejo skupine

    c) delo v dvojicah: načrtovanje, razdelitev nalog, način predstavitve projektnega dela; v prvem delu vodi in usmerja delo učitelj; nato delajo dijaki samostojno

    d) plenarna predstavitev projektnega dela

    e) vrednotenje opravljenih dejavnosti: opravijo dijaki, učitelj pripravi povzetek.

     

    4. RAZVIJANJE SPRETNOSTI PISNEGA IZRAŽANJA

    Naloge za razvijanje spretnosti pisnega izražanja ponavadi temeljijo na predhodni ustni obravnavi besedila. Dijaki najprej tvorijo besedne zveze, krajša besedila; pomembno je, da se uveljavlja načelo postopnosti.

    Ker se sposobnost pisnega izražanja lahko usvoji le z utrjevanjem, je potrebno za dijake pripraviti veliko različnih nalog. Utrjevanje, ki je spočetka vodena dejavnost, naj bi se sčasoma spremenilo v svobodno, ustvarjalno dejavnost.

    Usmerjanje dejavnosti, ki razvijajo sposobnosti pisnega izražanja:

    1. obravnava vzorca besedila - vaje k vzorcu besedila - ustvarjanje novega besedila - vrednotenje - poprava

    2. ustvarjeno besedilo - primerjava tega s podobnim besedilo oziroma vzorcem besedila - vrednotenje - poprava - ponovno ustvarjanje besedila

     

    4.1. Nekaj primerov vaj za razvijanje spretnosti pisnega izražanja:

  • tvorba povedi: dijake navajamo na izbor primernih besed, na jezikovno pravilnost, na upoštevanje pravopisnih pravil (dijaki urejajo, dopolnjujejo povedi, puzzle...);

  • dopolnjevanje nepopolnega besedila: učitelj predstavi nepopolno besedilo, dijaki ga dopolnijo z manjkajočimi podatki;

  • krajši opisi in obnove; ponavadi sledi predhodni ustni dejavnosti: govor/poslušanje/strnjena obnova;

  • tvorjenjenje besedila z danimi podatki/izrazi (raba veznikov);

  • predstavitev vzorca besedila, s pomočjo katerega se dijaki seznanijo z zgradbo in vsebino besedila (npr. življenjepis).

     

    4.2. Nekaj primerov vodenega in kreativnega pisanja:

  • ustvarjanje besedila po danih navodilih (s pomočjo ključnih besed); dijaki tekom teh dejavnosti usvojijo zgradbo besedila

  • ustvarjanje besedila z določenim namenom, znanemu naslovniku (osebno dopisovanje)

  • spreminjanje značaja znane osebe (učitelj, sošolec, zgodovinska osebnost)

  • ustvarjanje besedila reklamnega spota

  • pisanje pesmi

  • pisanje eseja.

    Nadvse pomembno je, da učitelj postopoma navaja dijake k reševanju vedno težjih nalog.

     

    5.   Medpredmetne povezave

    Učitelj se naj pri načrtovanju svojega letnega dela informira o ciljih in vsebinah učnih načrtov sorodnih predmetov (madžarski jezik in književnost, slovenski jezik in književnost, zgodovina, zgodovina umetnosti).

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN VREDNOTENJA

    1.      Obvezna načina preverjanja in ocenjevanja sta ustno in pisno preverjanje. 

    2.      Navodila učiteljem

    Preverjanje in ocenjevanje pri poučevanju jezika izvajamo v sklopu standardnih dejavnosti in vsebin. Preverjanje ima lahko različne cilje, zaradi tega tudi različne načine. Naloge preverjanja in ocenjevanja so sledeče:

  •          sprotno zaznavanje napredka dijaka in razreda, ki daje informacijo o tem, v kakšni meri smo realizirali cilje učnega načrta. Sprotnopreverjanje daje informacijo dijaku in učitelju o tem:

  •          kako je dijak napredoval,

  •          v kakšni meri zadovoljuje standardom UN,

  •          kako uspešen je učni proces,

  •          kje ima učenec pomanjkljivosti, kaj je tisto, kar je potrebno še utrditi, ali drugače usvojiti,

  •          zelo pomembno je, da je tako pisno, kot ustno preverjanje/vrednotenje napredka (delnih ali kompleksnejših dejavnosti):

  •          redno in večstransko,

  •          da obsega vse štiri osnovne spretnosti (slušno razumevanje, govorno sporočanje, bralno razumevanje, pisno sporočanje),

  •          da preverja slovnična znanja in besedišče,

  •          da je problemsko zasnovano.

     

    Pomembno je, da dosežek vrednotimo na podlagi vnaprej pripravljenih kriterijev.

    Oblike pisnega preverjanja:

  •          domača naloga (vedno naj bo načrtovana),

  •          zaprte in polzaprte naloge objektivnega tipa , prevod,

  •          preverjanje slušnega in bralnega razumevanja umetnostnega in neumetnostnega besedila,

  •          tvorba besedila: vrednotenje, primerjava neumetnostnega in umetnostnega besedila (vsebina, oznaka osebe, analiza, itd.).

    Pri vrednotenju spisa, vodenega sestavka vrednotimo: vsebino, količino informacij, strukturo besedila, izbranost besedišča, pravopis, jezikovno pravilnost, upoštevanje zvrstnih značilnostih.

     

    Oblike ustnega preverjanja:

    Ustno spraševanje, govorna vaja, pogovor, razprava, komentar, malo predavanje.

    Kriteriji ocenjevanja ustnega preverjanja: izgovorjava, kontinuiteta govora, jezikovna pravilnost, besedišče, vključevanje v pogovor.

    Ker zahteva ustno preverjanje veliko časa, je smiselno ostale dijake drugače zaposliti.

    Razen ocene je zelo pomembno, da učitelj komentira pisni izdelek ali ustni odgovor. S tem namreč daje napotke dijakom, jih motivira in hrabri.

    Če sprotno preverjanje izvajamo na različne načine (tudi zabavne, kreativne tehnike), v prijetnem vzdušju, daje dijakom možnost utrjevanja.

     

    V. ZNANJA, KI JIM MORAJO IMETI IZVAJALCI PROGRAMA

    V dvojezičnih (slovensko-madžarskih) programih srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja lahko predmet madžarščina kot drugi jezik poučuje, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe, smer madžarski jezik in književnost.

    Učitelji predmeta morajo zadoščati pogojem, ki jih opredeljuje Zakon o posebnih pravicah italjianske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja.

     

    VI. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

    Madžarski jezik kot drugi jezik se naj poučuje v specialnih učilnicah. Za izvajanje programa potrebni učni pripomočki: magnetofon, grafoskop, diaprojektor, televizor, videorekorder, računalnik.

    Če okoliščine dovoljujejo, se naj madžarski jezik kot drugi jezik poučuje v skupinah z maksimalno 16 učenci.