SREDNJE POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:

KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA:

VARSTVO RASTLIN IN OKOLJA

2. ŠTEVILO UR PO POSAMEZNIH LETNIKIH IN OBLIKAH IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Skupaj

Teorija

Vaje skupaj

Vaje z delitvijo

1.

35

20

15

10

2.

68

38

30

21

Skupaj

103

58

45

31

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijak se usposobi za:

4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

POMEN VARSTVA OKOLJA IN RASTLIN

Dijak:

Dijak:

Varstvo rastlin in okolja
  • razloži pomen zdravega okolja in zdravih rastlin;
  •   opiše negativne posledice kmetijske proizvodnje;
  • razvije poklicno odgovornost;
  • se zave vpliva kmetovanja na okolje;
  • Slikovni material naravnih in degradiranih okolij

    PREPOZNAVANJE BOLEZNI, ŠKODLJIVCEV IN PLEVELOV

     

    • Neživi povzročitelji poškodb
    • Klimatske razmere
    • Talne razmere
    • Gojitveni ukrepi
    • Onesnaženo okolje

    • razlikuje žive in nežive povzročitelje poškodb;
    • našteje nežive povzročitelje poškodb in prepozna značilne simptome;
    • ve, kako se lahko izogne poškodbam rastlin zaradi neživih vzrokov;
    • pojasni posledice neustrezne vlažnosti, pomanjkanja oziroma presežkov poglavitnih hranil, reakcije, gnojenja, obdelave tal in neustrezne uporabe FFS;
    • se zave problema klimatskih sprememb;
    • se zave, koliko poškodb lahko povzročimo z nepravilno obdelavo in oskrbo;
    • se zave lastne odgovornosti za zdravje rastlin;

    Vaja:

    • spremljanje agrometeoroloških poročil prek interneta

    Vaja:

    • ugotavljanje vpliva relativne zračne vlage na razvoj bolezni

    Živi povzročitelji poškodb

    • opiše značilnosti parazitizma;
    • loči saprofite od obligatnih in fakultativnih parazitov;
    • opiše infekcijo, pogoje za njen nastanek in vdor parazitov v rastline;
    • razlikuje pojma primarna in sekundarna infekcija;
    • razloži pojma inkubacijska in fruktifikacijska doba;
    • pojasni vpliv ekoloških dejavnikov na razvoj bolezni;
    • razvije čut za strokovnost;
    • se zave pomena bolezni, škodljivcev in plevelov pri pridelovanju kulturnih rastlin;

    Vaja:

    iskanje internetnih strani fito-info, ter obvestil in napovedi povezanih z varstvom rastlin

    Bolezni in simptomatika

    • opiše zgradbo, razmnoževanje in širjenje gliv;
    • prepozna simptome glivičnih bolezni;
    • opiše zgradbo, razmnoževanje in širjenje bakterij;
    • prepozna simptome bakterijskih bolezni;
    • opiše zgradbo, razmnoževanje in širjenje virusov in mikoplazem;
    • prepozna simptome virusnih bolezni;
    • pozna škodljivost parazitskih cvetnic;
  • razvije čut za opazovanje;
  • Vaja:

    • opazovanje glivičnih bolezni pod mikroskopom
    • opazovanje bakterijskih bolezni pod mikroskopom

    Vaja:

    • prepoznavanje znakov virusnih bolezni

    Škodljivci in simptomatika

    • pozna zgradbo žuželk;
    • primerja načine razmnoževanja in preobrazbe izbranih žuželk;
    • opiše zgradbo in razmnoževanje pršic;
    • opiše zgradbo in razmnoževanje
    • ogorčice;
    • razlikuje poškodbe,ki jih povzročijo ptiči, polži in glodalci;
  • razvije natančnost;
  • Prikaz:

    • zgradba žuželk s pomočjo modela

    Pleveli

    • pozna klasifikacijo plevelov glede na življenjsko dobo in obliko ter način razmnoževanja;
    • poznan gospodarsko pomembne plevele;
    • spremlja razvoj plevelov;

    Vaja:

    prepoznavanje plevelov

    Gospodarsko pomembne bolezni in škodljivci sadnih rastlin
    • prepozna bolezni sadnih rastlin (jablanov škrlup, pepelovka sadnih rastlin, hrušev škrlup, hrušev ožig, breskova kodravost, luknjičavost koščičarjev, sadna gniloba);
    • prepozna virusne bolezni;
    • spremlja razvoj sadne pršice, jabolčnega zavijača, cvetožerja, hruševe bolšice, hruševe brstarice, breskovega zavijača in češnjeve muhe;
    • razvije sposobnost opazovanja v danem trenutku (točnost);
    • se zave pomena pravočasnega odkrivanja škodljivcev in bolezni;

    Slike najpomembnejših rastlinskih bolezni in škodljivcev

    Vaja:

    • iskanje rastlinskih bolezni in škodljivcev s pomočjo lupe

    Ogled:

    • bolezni in škodljivci na polju in v nasadih

    Gospodarsko pomembne bolezni in škodljivci vinske trte

    • prepozna peronosporo vinske trte, oidij in sivo grozdno plesen;
    • razlikuje poškodbe brstnih pršic in grozdnih sukačev;

    Gospodarsko pomembne bolezni in škodljivci poljščin in vrtnin

    • prepozna snežno plesen, sneti, rjo, pepelasto plesen in rjavenje žitnih plev od žitnih nožnih bolezni;
    • spremlja razvoj ogorčic, strun, švedske mušice, žitnega strgača, koruzne vešče in listnih uši na žitih;
    • določi najpomembnejše škodljivce skladišč;
    • prepozna gospodarsko pomembne bolezni krompirja in pese;
    • razlikuje poškodbeki jigh povzroči koloradski hrošč in krompirjeva ogorčica;
    • analizira vpliv gospodarsko pomembnih bolezni in škodljivcev na pridelke stročnic, oljnic in izbranih vrtnin;
    • razvije čut za gospodarnost;
    • razvije čut za natančnost;

    PREVENTIVNI UKREPI

     

    • Posredno varstvo rastlin
    • Zdravo okolje in tla
    • Žlahtnenje
    • Ohranjanje naravnega ravnotežja

    • razloži pomen zdravega okolja;
    • prepozna zdrava tla;
    • razloži pomen žlahtnjenja za vzgojo odpornih sort;
    • pozna možnosti uvajanja drugih, neobčutljivih rastlin;
    • razloži, kaj vse je pomembno za ohranjanje naravnega ravnotežja;
    • pozna nevarnosti prenašanja različnih rastlin;
    • pozna pomen karantene in rastlinske higiene;
    • se zave odgovornosti pridelovanja zdrave hrane;
    • se zave, kako pomembno je preprečiti in kako težko je zdraviti;
    • se zave lastne vloge pri preprečevanju poškodb rastlin;

    Terensko delo:

    • izbera ustrezne poljščine na izbranem rastišču in predvidi potek agrotehničnih del
    • Neposredno varstvo rastlin
    • Rastišče in rajonizacija
    • Odporne sorte
    • Neoporečen semenski material
    • Kolobar
    • Agrotehnika
    • Obdelava
    • Gnojenje
    • Setev
    • Namakanje in osuševanje

    Poznavanje zahtev rastline

    • izbere za rastlino najboljša tla in lego ter ustrezno rastišče;
    • izbere rastišču in klimi najprimernejšo rastlino in kultivar;
    • izbere odporne sorte;
    • uporabi neoporečen semenski material;
    • izdela kolobar;
    • izbere ustrezen agrotehničen postopek;
    • načrtuje uravnoteženo gnojenje;
    • načrtuje potreben vnos organske snovi v tla;
    • določi najboljšo obdelavo tal, namakanje in/ali osuševanje;
    • določi najprimernejši način in roke setve;
    • našteje zahteve izbrane rastline;
    • preprečuje vnos tujih povzročiteljev poškodb;
  • razvije čut opazovanja;
  • razvije občutek poklicne odgovornosti;
  • Vaja:

    • ugotavljanje odpornih sort v sortni listi

    SEMENSKI IN SADILNI MATERIAL

     

    • Pridelava semenskega materiala seme, sadika)
    • Trženje semenskega materiala in
    • predpisi s področja semenskega materiala
    • opiše možnosti prenašanja bolezni glede na način razmnoževanja ;
    • našteje semenski material, njegove posebnosti in značilnosti;
    • opiše tehnologijo pridelovanja semenskega materiala;
    • opiše postopek dodelave semenskega materiala;
    • pozna zahteve, ki jih mora izpolnjevati semenski material;
    • upošteva predpise s področja pridelovanja, uvoza in trženja semenskega materiala;
    • pozna obveznosti oseb, ki se ukvarjajo s pridelavo, uvozom in trženjem semenskega materiala;
    • upošteva sortno listo in pozna njen pomen;
    • spremlja delo uprave RS za varstvo rastlin in semenarstvo;
    • se zave pomena avtohtonih sort in ohranjanja biodiverzitet;
    • razvije občutek za doslednost;
    • razvije občutek za natančnost;
    • razvije poklicno odgovornost;

    Vaja:

    • vpis v register pridelovalcev
    • poznavanje predpisov

    Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin in

    Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin semenskega materiala

    2. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    UKREPI NEPOSREDNEGA VARSTVA RASTLIN

    Neposredno varstvo rastlin (mehanično, fizikalno, biološko, kemično)

    • našteje načine uničevanja bolezenskih povzročiteljev, škodljivcev in plevelov;
    • opiše ukrepe mehaničnega, fizikalnega, biološkega in kemičnega varstva rastlin;
    • uporabi ustrezno orodje za posamezni ukrep;
    • razloži prednosti in slabosti ukrepov neposrednega varstva rastlin;
    • razvije občutek za racionalno rabo energije;
    • se zave pomena pestrosti rastlinskih združb za razvoj naravnih sovražnikov;
    • se zave možnosti izbire;

    slikovni material naravnih sovražnikov

    feromonske vabe, lepilne plošče, vabe, pasti

    Vaja:

  • prepoznavanje naravnih sovražnikov
  • Načini varstva rastlin

    • razlikuje posamezne načine varstva (konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo rastlin);
    • določi prag gospodarske škode;
    • izbere ustrezen ukrep in sredstvo za posamezen način varstva rastlin;
    • zna izkoristiti vse ostale možnosti zaščite pred uporabo FFS;
    • določi čas uporabe predatorjev;
    • vodi dokumentacijo za posamezne načine varstva rastlin;
    • prevzame odgovornost za zdravo hrano;
    • prevzame odgovornost za pitno vodo;
    • prevzame odgovornost za plodna tla;
    • se zave, da z uporabo FFS obremenjuje okolje;

    Vaja:

  • poznavanje pravilnika o integrirani pridelavi sadja, vrtnin in zelenjave
  • Zakonodaja s področja FFS

    • prevzem in preverjanje FFS
    • strupenost
    • embalaža
    • lista dovoljenih FFS

    • našteje zakone in predpise, ki jih mora upoštevati pri prodaji, ravnanju in uporabi FFS;
    • razloži pojme LD 50 in toksično dozo, karenco ter toleranco;
    • primerja posamezne skupine po strupenosti, R- in S- stavki;
    • pozna pravila označevanja FFS;
    • pozna pravila pakiranja in ravnanja z embalažo;
    • zna poiskati dovoljena FFS in podatke o njih;
    • uporablja določila zakonodaje glede objektov, opreme, kadrov, načina prodaje;
    • nabavlja biotična in FFS;
    • vodi evidence o nakupu, prodaji, zalogah, trgovanju s FFS;
    • uredi prostore za skladiščenje FFS;
    • razvije skrb za varovanje zdravja;
    • se zave povezanosti zakonov in predpisov med seboj;
    • razvije sposobnost iskanja in pridobivanja pomembnih podatkov;
    • spozna hitrost zastaranja podatkov;
    • razvije občutek za natančnost in urejenost;

    Vaja:

  • izdelava škropilnega načrta za integrirano varstvo
    • Skladiščenje FFS
    • Vodenje dokumentacije
    • Posebnosti svetovanja pri prodaji

    • pozna osnovna pravila skladiščenja in posebnosti skladiščenja FFS;
    • vodi vso potrebno dokumentacijo;
    • uporablja že pridobljena znanja o prodaji;
    • svetuje stranki, katera FFS naj uporabi in kako;
    • pojasni stranki oznake na embalaži in posledice uporabe FFS;
    • priporoča biotična ter manj strupena in škodljiva sredstva;
    • spremlja novosti s področja FFS;
    • prevzame odgovornost za svoje napotke;
    • razvije občutek odgovornosti za zdravje živih bitij in okolja;

    Vaja:

  • demonstracija kupec in prodajalec v trgovini z biotičnimi in FFS
  • NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJA TER IZVAJANJE UKREPOV IN POSTOPKOV VARSTVA RASTLIN

    • Pregled rastlin (napoved, prognoza, opozorilo, ogled)
    • Izbira oseb, strojev, naprav, časa in sredstev
    • Priprava strojev in naprav (testiranje priprava na delo, vzdrževanje )
    • Priprava škropiva
    • Škropljenje
    • Pomoč pri zastrupitvah

    • načrtuje izvajanje ukrepov in postopkov varstva rastlin;
    • organizira izvedbo posameznih ukrepov in postopkov;
    • razlikuje pomen prognoze, opozorila in osebnega ogleda;
    • določi prag škodljivosti;
    • predvidi potrebne ukrepe;
    • navede najustreznejše ukrepe;
    • pripravi potreben material;
    • opiše postopek nakupa najustreznejših sredstev;
    • izračuna potrebno količino sredstva na podlagi koncentracije in/ali odmerka;
    • predvidi izvedbo nanašanja sredstev;
    • razloži pomen testiranja strojev in naprav;
    • našteje stroje in naprave za
    • nanašanje sredstev za varstvo
    • rastlin;
    • opiše različne načine aplikacije
    • FFS;
    • razloži pripravo škropilne brozge;
    • upošteva pravila varnega dela s pripravki za varstvo rastlin;
    • pravilno uporablja delovno obleko in osebna zaščitna sredstva;
    • našteje previdnostne ukrepe za preprečevanje zastrupitev;
    • pozna pravila prve pomoči pri zastrupitvah;
    • razvije osebno in poklicno odgovornost za delo s FFS;
    • razvije delovno odgovornost;
    • •  razvije strokovnost in natančnost;
    • razvije skrben odnos do strojev in naprav;
    • razvija skrb za osebno higieno in odgovornost za svoje zdravje;
    • ozavesti potrebo po poznavanju osnovnih ukrepov prve pomoči;

    Vaja:

    • izračun potrebne količine sredstva na podlagi koncentracije in/ali odmerka
    • izdelava škropilnih načrtov – delo v skupinah

    Vaja:

    • simulacija napak pri uporabi FFS

    Vaja:

    • simulacija izvajanja prve pomoči pri zastrupitvah

    VARNO RAVNANJE S ŠKODLJIVIMI IN NEVARNIMI SNOVMI TER ODPADKI KMETIJSKE PROIZVODNJE

    • Posledice uporabe FFS na okolje
    • Kemikalije v kmetijstvu
    • Izločki živali
    • Embalaža in drugi odpadki
    • razloži vplive FFS na odnose v naravi;
    • razloži problem kopičenja ostankov FFS;
    • našteje vzroke za nastanek odpornosti in selektivnosti na FFS;
    • pozna možnosti uporabe različnih kemikalij v kmetijstvu;
    • našteje omejitve za vodozbirna območja;
    • opiše nevarnosti prekomerne uporabe in izpustov v vodotoke;
    • razloži ravnanje z odpadki na kmetiji;
    • našteje možnosti izrabe ali recikliranja odpadkov kmetije;
    • razvije ekološko zavest;
    • razvije občutek za odgovorno ravnanje s FFS;

    Vaja:

    • ugotavljanje prisotnosti FFS v živilih

    Vaja:

    • geografska lega vodozbirnih območij v izbrani občini
    EKOLOGIJA

    Osnovni ekološki pojmi

    • opredeli pojem narava;
    • opredeli pojem ekologija in utemelji pomen ekološkega znanja za sonaravno kmetovanje;
    • definira pojem ekosistem na konkretnem zgledu ekosistema;
    • opredeli življenjski prostor (biotop) in življenjsko združbo (biocenozo);
    • definira pojem pedosfera;
    • opiše nastanek prsti;
    • primerja fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal;
    • našteje nežive dejavniki (svetloba, toplota voda zrak) ter pojasni njihov pomen v agroekosistemu;
    • opiše možnosti uravnavanja osvetlitve;
    • opredeli pomen zračne vlage;
    • našteje vrste padavin;
    • razlikuje temperaturne parametre;
    • izvaja zaščito pred pozebo;
    • pozna pomen vetra;
    • razume okolje kot skupnost dejavnikov, ki vplivajo na življenje živega bitja;
    • z zgledi pojasni pojma habitat in ekološka niša;
    • razloži kroženje snovi: voda, hranila, energija;
    • razvije skrben odnos do naravnih danosti okolja;
    • pridobi znanje za trajnostni razvoj podeželja oziroma za sonaraven način kmetovanja;
    • se zave pomena ohranjanja mokrišč;
    • razvije občutek za ohranjanje vitalnosti in pestrosti okolja;

    Terensko delo:

    • •  vpliv tipov tal na kmetovanje in oblikovanje kulturne krajine.

    Vaja:

    • določanje fizikalnih lastnosti tal
    • določanje kemičnih lastnosti tal

    Ekologija populacij:

    • opredeli lastnosti populacije in jih pojasni na konkretnih primerih;
    • na primerih razloži medsebojno odvisnost dejavnikov okolja in opredeli pojem ekološko ravnovesje;
    • predvidi posledice spremembe izbranega dejavnika v izbranem okolju;
    • pojasni pojem nosilnost okolja;
    • uporabi znanje iz ekologije populacij za zatiranje škodljivcev;
    • se zave občutljivosti naravnih ekosistemov;
    • prevzame odgovornost za gospodarjenje z naravnimi viri;

    Vaja:

    - dejavnosti v naravnem okolju:

    • opazovanje rastlinskih in živalskih populacij v izbranem naravnem okolju.
    • primerja žive organizme prsti pri intenzivnem in ekstenzivnem načinu kmetovanja.

    Glavni ekološki problemi

    Obnovljivi energetski viri

    • prepozna glavne vire onesnaževanja vode in pojasni posledice;
    • pozna pomen vodno varstvenih območij;
    • izvaja ustrezno agrotehniko na vodovarstvenih območjih;
    • razloži pomen gozdov in opredeli razloge za njihovo izginjanje;
    • pozna vpliv onesnaženosti zraka na gojene rastline;
    • pojasni posledice uničevanja prsti in zmanjševanje njene plodnosti v okolju;
    • predlaga in ovrednotiti ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic v agrosistemih (erozija, namakanje, osuševanje);
    • na primeru intenzivnega kmetovanja razloži posledice siromašenja biotske raznovrstnosti;
    • na primerih vnesenih organizmov (gospodarskih in ljubiteljskih) v ekosisteme predvidi možne ekološke posledice;
    • opredeli glavne vire onesnaževanja voda in na osnovi znanja iz ekologije pojasni posledice konkretnega onesnaževanja in vplive na vodne ekosisteme;
    • pozna nekaj načinov čiščenja odpadnih voda in pojasni postopek čiščenja odpadne vode v komunalni čistilni napravi;
    • predvidi posledice uporabe obnovljivih energetskih virov;
    • pozna možnost uporabe bioplina za proizvodnjo električne energije;
    • pozna možnost uporabe biodizla;
    • pozna pomen in možnost izrabe lesnih sekancev, malih hidroelektrn in elektrarn na veter.
    • se zave problema potrošniške družbe;
    • prevzame odgovornost za pitno vodo;
    • prevzame odgovornost za gospodarjenje z gozdovi;
    • razmišlja o rodovitni prsti kot o največjem »kapitalu«;
    • se zave problema gensko spremenjenih organizmov;
    • prevzame odgovornost za pravilno rabo gnojil in pesticidov;
    • razmišlja o obnovljivih virih energije;

    Vaja:

    • prepoznavanje glavnih virov onesnaževanja v izbranem ekosistemu
    • ovrednotenje negativnih posledic za okolje

    Vaja:

    • spremljanje ostankov FFS v tleh in v pitni vodi

    Vaja:

    •  določanje nitratov v vodi

    Vaja:

    • popis virov onesnaževanja na izbrani kmetiji

    Vaja

    • biološka čistilne naprave

    Ogled:

    • delovanje obrata za proizvodnjo bioplina

    Ogled:

    • delovanje obrata za proizvodnjo biodizla
    • delovanje obrata za proizvodnjo lesnih sekancev

    5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Vsebine predmetov so povezane predvsem s skupnimi in temeljnimi strokovnimi predmeti, posebej z znanjem iz predmetov: