Letnik

Oblike izobraževalnega dela

Skupaj

Teorija

Vaje skupaj

Vaje z delitvijo

1.

35

20

15

10

2.

68

38

30

21

Skupaj

103

58

45

31

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

POMEN VARSTVA OKOLJA IN RASTLIN

Dijak:

Dijak:

Varstvo rastlin in okolja

• razloži pomen zdravega okolja in zdravih rastlin;
•   opiše negativne posledice kmetijske proizvodnje;

Slikovni material naravnih in degradiranih okolij

PREPOZNAVANJE BOLEZNI, ŠKODLJIVCEV IN PLEVELOV

• Neživi povzročitelji poškodb
• Klimatske razmere
• Talne razmere
• Gojitveni ukrepi
• Onesnaženo okolje

• razlikuje žive in nežive povzročitelje poškodb;
• našteje nežive povzročitelje poškodb in prepozna značilne simptome;
• ve, kako se lahko izogne poškodbam rastlin zaradi neživih vzrokov;
• pojasni posledice neustrezne vlažnosti, pomanjkanja oziroma presežkov poglavitnih hranil, reakcije, gnojenja, obdelave tal in neustrezne uporabe FFS;

• se zave problema klimatskih sprememb;
• se zave, koliko poškodb lahko povzročimo z nepravilno obdelavo in oskrbo;
• se zave lastne odgovornosti za zdravje rastlin;

Vaja:

• spremljanje agrometeoroloških poročil prek interneta

Vaja:

• ugotavljanje vpliva relativne zračne vlage na razvoj bolezni

Živi povzročitelji poškodb

• opiše značilnosti parazitizma;
• loči saprofite od obligatnih in fakultativnih parazitov;
• opiše infekcijo, pogoje za njen nastanek in vdor parazitov v rastline;
• razlikuje pojma primarna in sekundarna infekcija;
• razloži pojma inkubacijska in fruktifikacijska doba;
• pojasni vpliv ekoloških dejavnikov na razvoj bolezni;

• razvije čut za strokovnost;
• se zave pomena bolezni, škodljivcev in plevelov pri pridelovanju kulturnih rastlin;

Vaja:

iskanje internetnih strani fito-info, ter obvestil in napovedi povezanih z varstvom rastlin

Bolezni in simptomatika

• opiše zgradbo, razmnoževanje in širjenje gliv;
• prepozna simptome glivičnih bolezni;
• opiše zgradbo, razmnoževanje in širjenje bakterij;
• prepozna simptome bakterijskih bolezni;
• opiše zgradbo, razmnoževanje in širjenje virusov in mikoplazem;
• prepozna simptome virusnih bolezni;
• pozna škodljivost parazitskih cvetnic;

Vaja:

• opazovanje glivičnih bolezni pod mikroskopom
• opazovanje bakterijskih bolezni pod mikroskopom

Vaja:

• prepoznavanje znakov virusnih bolezni

Škodljivci in simptomatika

• pozna zgradbo žuželk;
• primerja načine razmnoževanja in preobrazbe izbranih žuželk;
• opiše zgradbo in razmnoževanje pršic;
• opiše zgradbo in razmnoževanje
• ogorčice;
• razlikuje poškodbe,ki jih povzročijo ptiči, polži in glodalci;

Prikaz:

• zgradba žuželk s pomočjo modela

Pleveli

• pozna klasifikacijo plevelov glede na življenjsko dobo in obliko ter način razmnoževanja;
• poznan gospodarsko pomembne plevele;
• spremlja razvoj plevelov;

Vaja:

prepoznavanje plevelov

• prepozna bolezni sadnih rastlin (jablanov škrlup, pepelovka sadnih rastlin, hrušev škrlup, hrušev ožig, breskova kodravost, luknjičavost koščičarjev, sadna gniloba);
• prepozna virusne bolezni;
• spremlja razvoj sadne pršice, jabolčnega zavijača, cvetožerja, hruševe bolšice, hruševe brstarice, breskovega zavijača in češnjeve muhe;

• razvije sposobnost opazovanja v danem trenutku (točnost);
• se zave pomena pravočasnega odkrivanja škodljivcev in bolezni;

Slike najpomembnejših rastlinskih bolezni in škodljivcev

Vaja:

• iskanje rastlinskih bolezni in škodljivcev s pomočjo lupe

Ogled:

• bolezni in škodljivci na polju in v nasadih

Gospodarsko pomembne bolezni in škodljivci vinske trte

• prepozna peronosporo vinske trte, oidij in sivo grozdno plesen;
• razlikuje poškodbe brstnih pršic in grozdnih sukačev;

Gospodarsko pomembne bolezni in škodljivci poljščin in vrtnin

• prepozna snežno plesen, sneti, rjo, pepelasto plesen in rjavenje žitnih plev od žitnih nožnih bolezni;
• spremlja razvoj ogorčic, strun, švedske mušice, žitnega strgača, koruzne vešče in listnih uši na žitih;
• določi najpomembnejše škodljivce skladišč;
• prepozna gospodarsko pomembne bolezni krompirja in pese;
• razlikuje poškodbeki jigh povzroči koloradski hrošč in krompirjeva ogorčica;
• analizira vpliv gospodarsko pomembnih bolezni in škodljivcev na pridelke stročnic, oljnic in izbranih vrtnin;

• razvije čut za gospodarnost;
• razvije čut za natančnost;

PREVENTIVNI UKREPI

• Posredno varstvo rastlin
• Zdravo okolje in tla
• Žlahtnenje
• Ohranjanje naravnega ravnotežja

• razloži pomen zdravega okolja;
• prepozna zdrava tla;
• razloži pomen žlahtnjenja za vzgojo odpornih sort;
• pozna možnosti uvajanja drugih, neobčutljivih rastlin;
• razloži, kaj vse je pomembno za ohranjanje naravnega ravnotežja;
• pozna nevarnosti prenašanja različnih rastlin;
• pozna pomen karantene in rastlinske higiene;

• se zave odgovornosti pridelovanja zdrave hrane;
• se zave, kako pomembno je preprečiti in kako težko je zdraviti;
• se zave lastne vloge pri preprečevanju poškodb rastlin;

Terensko delo:

• izbera ustrezne poljščine na izbranem rastišču in predvidi potek agrotehničnih del

• Neposredno varstvo rastlin
• Rastišče in rajonizacija
• Odporne sorte
• Neoporečen semenski material
• Kolobar
• Agrotehnika
• Obdelava
• Gnojenje
• Setev
• Namakanje in osuševanje

Poznavanje zahtev rastline

• izbere za rastlino najboljša tla in lego ter ustrezno rastišče;
• izbere rastišču in klimi najprimernejšo rastlino in kultivar;
• izbere odporne sorte;
• uporabi neoporečen semenski material;
• izdela kolobar;
• izbere ustrezen agrotehničen postopek;
• načrtuje uravnoteženo gnojenje;
• načrtuje potreben vnos organske snovi v tla;
• določi najboljšo obdelavo tal, namakanje in/ali osuševanje;
• določi najprimernejši način in roke setve;
• našteje zahteve izbrane rastline;
• preprečuje vnos tujih povzročiteljev poškodb;

Vaja:

• ugotavljanje odpornih sort v sortni listi

SEMENSKI IN SADILNI MATERIAL

• Pridelava semenskega materiala seme, sadika)
• Trženje semenskega materiala in
• predpisi s področja semenskega materiala

• opiše možnosti prenašanja bolezni glede na način razmnoževanja ;
• našteje semenski material, njegove posebnosti in značilnosti;
• opiše tehnologijo pridelovanja semenskega materiala;
• opiše postopek dodelave semenskega materiala;
• pozna zahteve, ki jih mora izpolnjevati semenski material;
• upošteva predpise s področja pridelovanja, uvoza in trženja semenskega materiala;
• pozna obveznosti oseb, ki se ukvarjajo s pridelavo, uvozom in trženjem semenskega materiala;
• upošteva sortno listo in pozna njen pomen;
• spremlja delo uprave RS za varstvo rastlin in semenarstvo;

• se zave pomena avtohtonih sort in ohranjanja biodiverzitet;
• razvije občutek za doslednost;
• razvije občutek za natančnost;
• razvije poklicno odgovornost;

Vaja:

• vpis v register pridelovalcev
• poznavanje predpisov

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin in

Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin semenskega materiala

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

UKREPI NEPOSREDNEGA VARSTVA RASTLIN

Neposredno varstvo rastlin (mehanično, fizikalno, biološko, kemično)

• našteje načine uničevanja bolezenskih povzročiteljev, škodljivcev in plevelov;
• opiše ukrepe mehaničnega, fizikalnega, biološkega in kemičnega varstva rastlin;
• uporabi ustrezno orodje za posamezni ukrep;
• razloži prednosti in slabosti ukrepov neposrednega varstva rastlin;

• razvije občutek za racionalno rabo energije;
• se zave pomena pestrosti rastlinskih združb za razvoj naravnih sovražnikov;
• se zave možnosti izbire;

slikovni material naravnih sovražnikov

feromonske vabe, lepilne plošče, vabe, pasti

Vaja:

Načini varstva rastlin

• razlikuje posamezne načine varstva (konvencionalno, integrirano in ekološko varstvo rastlin);
• določi prag gospodarske škode;
• izbere ustrezen ukrep in sredstvo za posamezen način varstva rastlin;
• zna izkoristiti vse ostale možnosti zaščite pred uporabo FFS;
• določi čas uporabe predatorjev;
• vodi dokumentacijo za posamezne načine varstva rastlin;

• prevzame odgovornost za zdravo hrano;
• prevzame odgovornost za pitno vodo;
• prevzame odgovornost za plodna tla;
• se zave, da z uporabo FFS obremenjuje okolje;

Vaja:

Zakonodaja s področja FFS

• prevzem in preverjanje FFS
• strupenost
• embalaža
• lista dovoljenih FFS

• našteje zakone in predpise, ki jih mora upoštevati pri prodaji, ravnanju in uporabi FFS;
• razloži pojme LD 50 in toksično dozo, karenco ter toleranco;
• primerja posamezne skupine po strupenosti, R- in S- stavki;
• pozna pravila označevanja FFS;
• pozna pravila pakiranja in ravnanja z embalažo;
• zna poiskati dovoljena FFS in podatke o njih;
• uporablja določila zakonodaje glede objektov, opreme, kadrov, načina prodaje;
• nabavlja biotična in FFS;
• vodi evidence o nakupu, prodaji, zalogah, trgovanju s FFS;
• uredi prostore za skladiščenje FFS;

• razvije skrb za varovanje zdravja;
• se zave povezanosti zakonov in predpisov med seboj;
• razvije sposobnost iskanja in pridobivanja pomembnih podatkov;
• spozna hitrost zastaranja podatkov;
• razvije občutek za natančnost in urejenost;

Vaja:

• Skladiščenje FFS
• Vodenje dokumentacije
• Posebnosti svetovanja pri prodaji

• pozna osnovna pravila skladiščenja in posebnosti skladiščenja FFS;
• vodi vso potrebno dokumentacijo;
• uporablja že pridobljena znanja o prodaji;
• svetuje stranki, katera FFS naj uporabi in kako;
• pojasni stranki oznake na embalaži in posledice uporabe FFS;
• priporoča biotična ter manj strupena in škodljiva sredstva;
• spremlja novosti s področja FFS;

• prevzame odgovornost za svoje napotke;
• razvije občutek odgovornosti za zdravje živih bitij in okolja;

Vaja:

NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJA TER IZVAJANJE UKREPOV IN POSTOPKOV VARSTVA RASTLIN

• Pregled rastlin (napoved, prognoza, opozorilo, ogled)
• Izbira oseb, strojev, naprav, časa in sredstev
• Priprava strojev in naprav (testiranje priprava na delo, vzdrževanje )
• Priprava škropiva
• Škropljenje
• Pomoč pri zastrupitvah

• načrtuje izvajanje ukrepov in postopkov varstva rastlin;
• organizira izvedbo posameznih ukrepov in postopkov;
• razlikuje pomen prognoze, opozorila in osebnega ogleda;
• določi prag škodljivosti;
• predvidi potrebne ukrepe;
• navede najustreznejše ukrepe;
• pripravi potreben material;
• opiše postopek nakupa najustreznejših sredstev;
• izračuna potrebno količino sredstva na podlagi koncentracije in/ali odmerka;
• predvidi izvedbo nanašanja sredstev;
• razloži pomen testiranja strojev in naprav;
• našteje stroje in naprave za
• nanašanje sredstev za varstvo
• rastlin;
• opiše različne načine aplikacije
• FFS;
• razloži pripravo škropilne brozge;
• upošteva pravila varnega dela s pripravki za varstvo rastlin;
• pravilno uporablja delovno obleko in osebna zaščitna sredstva;
• našteje previdnostne ukrepe za preprečevanje zastrupitev;
• pozna pravila prve pomoči pri zastrupitvah;

• razvije osebno in poklicno odgovornost za delo s FFS;
• razvije delovno odgovornost;
• •  razvije strokovnost in natančnost;
• razvije skrben odnos do strojev in naprav;
• razvija skrb za osebno higieno in odgovornost za svoje zdravje;
• ozavesti potrebo po poznavanju osnovnih ukrepov prve pomoči;

Vaja:

• izračun potrebne količine sredstva na podlagi koncentracije in/ali odmerka
• izdelava škropilnih načrtov – delo v skupinah

Vaja:

• simulacija napak pri uporabi FFS

Vaja:

• simulacija izvajanja prve pomoči pri zastrupitvah

VARNO RAVNANJE S ŠKODLJIVIMI IN NEVARNIMI SNOVMI TER ODPADKI KMETIJSKE PROIZVODNJE

• Posledice uporabe FFS na okolje
• Kemikalije v kmetijstvu
• Izločki živali
• Embalaža in drugi odpadki

• razloži vplive FFS na odnose v naravi;
• razloži problem kopičenja ostankov FFS;
• našteje vzroke za nastanek odpornosti in selektivnosti na FFS;
• pozna možnosti uporabe različnih kemikalij v kmetijstvu;
• našteje omejitve za vodozbirna območja;
• opiše nevarnosti prekomerne uporabe in izpustov v vodotoke;
• razloži ravnanje z odpadki na kmetiji;
• našteje možnosti izrabe ali recikliranja odpadkov kmetije;

• razvije ekološko zavest;
• razvije občutek za odgovorno ravnanje s FFS;

Vaja:

• ugotavljanje prisotnosti FFS v živilih

Vaja:

• geografska lega vodozbirnih območij v izbrani občini

Osnovni ekološki pojmi

• opredeli pojem narava;
• opredeli pojem ekologija in utemelji pomen ekološkega znanja za sonaravno kmetovanje;
• definira pojem ekosistem na konkretnem zgledu ekosistema;
• opredeli življenjski prostor (biotop) in življenjsko združbo (biocenozo);
• definira pojem pedosfera;
• opiše nastanek prsti;
• primerja fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal;
• našteje nežive dejavniki (svetloba, toplota voda zrak) ter pojasni njihov pomen v agroekosistemu;
• opiše možnosti uravnavanja osvetlitve;
• opredeli pomen zračne vlage;
• našteje vrste padavin;
• razlikuje temperaturne parametre;
• izvaja zaščito pred pozebo;
• pozna pomen vetra;
• razume okolje kot skupnost dejavnikov, ki vplivajo na življenje živega bitja;
• z zgledi pojasni pojma habitat in ekološka niša;
• razloži kroženje snovi: voda, hranila, energija;

• razvije skrben odnos do naravnih danosti okolja;
• pridobi znanje za trajnostni razvoj podeželja oziroma za sonaraven način kmetovanja;
• se zave pomena ohranjanja mokrišč;
• razvije občutek za ohranjanje vitalnosti in pestrosti okolja;

Terensko delo:

• •  vpliv tipov tal na kmetovanje in oblikovanje kulturne krajine.

Vaja:

• določanje fizikalnih lastnosti tal
• določanje kemičnih lastnosti tal

Ekologija populacij:

• opredeli lastnosti populacije in jih pojasni na konkretnih primerih;
• na primerih razloži medsebojno odvisnost dejavnikov okolja in opredeli pojem ekološko ravnovesje;
• predvidi posledice spremembe izbranega dejavnika v izbranem okolju;
• pojasni pojem nosilnost okolja;
• uporabi znanje iz ekologije populacij za zatiranje škodljivcev;

• se zave občutljivosti naravnih ekosistemov;
• prevzame odgovornost za gospodarjenje z naravnimi viri;

Vaja:

- dejavnosti v naravnem okolju:

• opazovanje rastlinskih in živalskih populacij v izbranem naravnem okolju.
• primerja žive organizme prsti pri intenzivnem in ekstenzivnem načinu kmetovanja.

Glavni ekološki problemi

Obnovljivi energetski viri

• prepozna glavne vire onesnaževanja vode in pojasni posledice;
• pozna pomen vodno varstvenih območij;
• izvaja ustrezno agrotehniko na vodovarstvenih območjih;
• razloži pomen gozdov in opredeli razloge za njihovo izginjanje;
• pozna vpliv onesnaženosti zraka na gojene rastline;
• pojasni posledice uničevanja prsti in zmanjševanje njene plodnosti v okolju;
• predlaga in ovrednotiti ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic v agrosistemih (erozija, namakanje, osuševanje);
• na primeru intenzivnega kmetovanja razloži posledice siromašenja biotske raznovrstnosti;
• na primerih vnesenih organizmov (gospodarskih in ljubiteljskih) v ekosisteme predvidi možne ekološke posledice;
• opredeli glavne vire onesnaževanja voda in na osnovi znanja iz ekologije pojasni posledice konkretnega onesnaževanja in vplive na vodne ekosisteme;
• pozna nekaj načinov čiščenja odpadnih voda in pojasni postopek čiščenja odpadne vode v komunalni čistilni napravi;
• predvidi posledice uporabe obnovljivih energetskih virov;
• pozna možnost uporabe bioplina za proizvodnjo električne energije;
• pozna možnost uporabe biodizla;
• pozna pomen in možnost izrabe lesnih sekancev, malih hidroelektrn in elektrarn na veter.

• se zave problema potrošniške družbe;
• prevzame odgovornost za pitno vodo;
• prevzame odgovornost za gospodarjenje z gozdovi;
• razmišlja o rodovitni prsti kot o največjem »kapitalu«;
• se zave problema gensko spremenjenih organizmov;
• prevzame odgovornost za pravilno rabo gnojil in pesticidov;
• razmišlja o obnovljivih virih energije;

Vaja:

• prepoznavanje glavnih virov onesnaževanja v izbranem ekosistemu
• ovrednotenje negativnih posledic za okolje

Vaja:

• spremljanje ostankov FFS v tleh in v pitni vodi

Vaja:

•  določanje nitratov v vodi

Vaja:

• popis virov onesnaževanja na izbrani kmetiji

Vaja

• biološka čistilne naprave

Ogled:

• delovanje obrata za proizvodnjo bioplina

Ogled:

• delovanje obrata za proizvodnjo biodizla
• delovanje obrata za proizvodnjo lesnih sekancev