SREDNJE POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: RUDARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 17. 12. 2002

1. IME PREDMETA

GEOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po letnikih in oblikah izobraževalnega dela:

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Skupaj

Teorija

Vaje

1.

70

53

17

2.

68

51

17

Skupaj

138

104

34

* delitev dijakov v skupine

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

4. OPERATIVNI CLIJI PREDMETA

1. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

GLOBALNA TEKTONIKA

Tektonska zgradba zemeljske skorje. Nastanek tektonskih plošč. Gibanje tektonskih plošč. Razpad Pangeae.

Dijak:

  • spozna tektonsko zgradbo zemeljske skorje
  • zna našteti in opisati položaj največjih tektonskih plošč
  • razloži stike in dogajanja na stikih tektonskih plošč
  • pozna posledice premikanja tektonskih plošč
  • zna razložiti odnos med kopninami in morjem od triasa do danes

Dijak:

  • pridobiva občutek za spoštovanje naravnega sistema, ki mu pripada.
  • razume, da neupoštevanje naravnih zakonitosti nezadržno vodi v slabšanje kakovosti življenja.

  • Ogled video kasete s strokovno razlago in razprava.
  • Vaje: prikaz porazdelitve tektonskih plošč z atlasom sveta.
  • Vaje risanja tektonskih plošč v preteklosti in sedanjosti.

TEKTONSKA ZGRADBA SLOVENIJE

Okolja in procesi, v katerih je nastajalo ozemlje Slovenije. Sredne triasni tektonski jarek. Oceani Tetida, Piedmont, Valais in Atlantik. Jadranska litosferska plošča

  • spozna položaj Slovenije na evroazijski plošči
  • razume gibanje jadranske plošče
  • pozna globalno tektoniko Slovenije

  • zaveda se pomembnosti tektonike in razume nenehno gibanje ozemlja Slovenije skozi geološki čas in danes

  • Obravnava posnetkov s terena – video kaseta in razprava.

PALEONTOLOGIJA

  • na podlagi fosilov in določanja starosti kamnin razume pomen geološkega raziskovanja
  • razume dejstvo, da se je razvoj in propad vrst živalstva in rastlinstva enako intenzivno odvijal skozi geološko preteklost kot danes in da smo ujeti v trenutek bivanja na Zemlji
  • postaja dojemljiv za rojevanje, spreminjanje in propadanje živega sveta
  • osvaja spoznanje, da je človek le člen v neskončni verigi edine stalnice na Zemlji – spremembe.

  • Vaja: fosili iz šolske zbirke in njihovo prepoznavanje.

FOSILNI OSTANKI, DOKAZI ZA RAZVOJ OZEMLJA SLOVENIJE

Nastanek fosilov. Načini fosilizacije. Strokovno imenovanje in uvrščanje fosilov. Primerjanje določanja starosti kamnin s paleontološkimi in fizikalnimi metodami. Nahajališča fosilov v Sloveniji. Pomen raziskovanja fosilov.

  • spozna fosile v kamninah Slovenije: praživali, spužve, pristne mnogočlenarji, ožigalkarje, mehkužce (polži, školjke, glavonožci), mnogočlenarje, maločlenarje (mahovnjake, ramenonožce, iglokože - morske lilije, morski ježki, graptoliti), strunarje
  • zna uvrstiti, opisati, določiti starost in področje nastopanja fosilov v kamninah Slovenije
  • na zemljevidu Slovenije zna določiti pomembnejše lokacije vodilnih fosilov
  • usvoji znanje o svetovno znanem nahajališču fosilov - Dolžanovi soteski
  • spoznava dejstva o nepreklicni minljivosti življenja na Zemlji
  • dojame pomen nahajališč fosilnih ostankov za raziskovalne in pridobivalne namene – premog
  • osvoji pomembnost promocije Slovenije tudi skozi prizmo geološke znanosti
  • bogatejši je za spoznanje, da zaseda Slovenija pomembno mesto v razvoju geološke znanosti v svetu, kljub svoji geografski majhnosti
  • Strokovno vodene vaje in delo s fosili.

2. letnik

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

MINERALOGIJA

Morfologija mineralov.

Notranja zgradba mineralov.

Kemične lastnosti mineralov.

Fizikalne lastnosti mineralov.

Načini nastanka mineralov.

Metode določanja mineralov.

Sistematika mineralov po kemični zgradbi.

Elementi.

Sulfidi, arzenidi, teluridi.

Halogenidi.

Oksidi in hidroksidi.

Karbonati.

Nitrati, borati in jodati.

Sulfati, volframati, molibdati, kromati.

Fosfati, vanadati in arzenati.

Silikati.

Dragi in okrasni kamni.

organski minerali

Dijak:

  • spozna geometrijske elemente kristala
  • nauči se in razume kristalografska pravila (zakone)
  • zna razlikovati prostorske mreže kristalov
  • nauči se osnovnih zakonitosti mineralne geneze
  • obvlada metode za določanje mineralov na terenu
  • obvlada metode določanja mineralov v laboratoriju z goniometrom, rentgensko difrakcijo, »puhaljko«, termično analizo, elektronsko mikrosondo, mikroskopom, piknometrom
  • spozna geokemično razdelitev mineralov
  • obvlada uvrščanje kamninotvornih mineralov v skupine
  • spozna minerale kovin: bakra, srebra, zlata, platine
  • spozna minerale polkovin: arzena, antimona, bizmuta
  • med nekovinami spozna diamant, grafit in žveplo
  • med minerali zna opisati sulfide, (sulfosoli), arzenide, teluride
  • med halogenide zna uvrstiti kloride in fluoride
  • od 250 oksidov in hidroksidov spozna okside: led, kuprit, uraninit, korund, hematit,ilmenit, spinelovo skupino, magnetit, kromit, rutil, kasiterit, piroluzit, psilomelan, kremen, opal
  • seznanjen je s pomembnejšimi hidroksidi: manganitom, brucitom, hidroksidi aluminija, hidroksidi železa
  • obvlada minerale karbonatnih kamnin: kalcit, rodohrozit, siderit, smitsonit, magnezit, skupino dolomita, aragonita, malahit, azurit
  • seznanjen je z nitrati, borati in jodati, sulfati, volframati, molibdati in kromati
  • oceniti zna gospodarski pomen fosfatov, vanadatov, arzenatov
  • zna imenovati in razlikovati drage ter okrasne kamne
  • pozna merila za vrednotenje dragocenih vrst mineralov
  • poglobi vedenja o jantarju

Dijak:

  • pridobiva občutek o pomembnosti mineralov za kakovostno življenje in življenjske usode ljudi
  • oblikuje spoznanje, da je narava najpopolnejši učitelj in vir življenja
  • pridobiva spoštovanje do naravne dediščine in oblikuje občutek do medsebojnega spoštovanja
  • vsebine spodbujajo k iskanju mineralov, raziskovanju, ustvarjalnem razmišljanju in ustvarjanju lastnih zbirk
  • odkriva neprecenljivo vrednost redkih, lepih dragih kamnov, kar so prvi odkrili že Rimljani
  • Vaje z modeli kristalov.
  • Izdelava enostavnih modelov kristalov.
  • Vaje s kemikalijami za določanje mineralov.
  • Vaje: uporaba različnih metod za določanje mineralov.
  • Strokovna razlaga, ogled in vaje z minerali iz šolske zbirke mineralov.
  • Strokovna razlaga ob ogledu video kasete in razgovor na temo videokasete.
  • Strokovno vodena ekskurzija ogleda razstave mineralov in fosilov (npr. Tržič).
  • Strokovno vodena ekskurzija ogleda mednarodne razstave mineralov.
  • Strokovno voden obisk draguljarne.  

KAMNINE

  • Magmatske kamnine.
  • Sedimentne kamnine.
  • Metamorfne kamnine.  

KAMNINE SLOVENIJE

  • Uporabna vrednost naravnega kamna.
  • Obstojnost kamninskih izdelkov.

  • Poimenovanje naravnega kamna glede na namen in način uporabe.
  • Pridobivanje, obdelava in uporaba slovenskega naravnega kamna.

  • Geološka karta Slovenije.  

NAHAJALIŠČA MINERALNIH SNOVI

  • Svetovno znana nahajališča kovinskih mineralov.

  • Svetovno znana nahajališča nekovinskih mineralov.

  • Svetovno znana nahajališča kavstobilotov.
  • nadgradi svoje znanje o nastanku kamnin
  • obnovi znanje o magmatskih, sedimentnih, metamorfnih, piroklastičnih kamninah in njihovo uvrstitev po načinu nastanka
  • razume, da tudi danes nastajajo nove kamnine mlade kamnine zemeljske skorje
  • zna razlikovati kamnine po strukturi in teksturi
  • spozna geološka, tehnološko-gospodarska tehnična in estetska merila naravnega kamna
  • nauči se opazovati procese preperevanja naravnega, tudi obdelanega kamna
  • nauči se uporabljati pravilne izraze za kamnine, ki so po geoloških, mehanskih lastnostih in videzu primerne za pridobivanje, obdelavo in vgradnjo
  • zna pravilno uporabljati izraza naravni – tehničnim kamen
  • spozna geološke karte in lego kamnin Slovenije
  • nauči se pravilno uporabljati metalogenetske strokovne izraze
  • spozna svetovno znana nahajališča kovinskih, nekovinskih surovin, dragih, poldragih, okrasnih kamnov ter industrijskih kamnin
  • spozna fizikalne in kemične lastnosti premoga, oljnih skrilavcev, nafte
  • podrobno spozna kamninsko zgradbo velenjskega premogovnika, tektoniko in hidrogeologijo
  • spozna metalogenetsko karto Slovenije
  • pridobiva občutek za doslednost in natančnost pri uporabljanju strokovnih izrazov in razlaganju sestavnih delov zemeljske skorje
  • spoznava pomembnost pravilnega izražanja, brez katerega je onemogočena strokovna komunikacija
  • brusi občutek za vrednost naravnega kamna, njegovo skladnost, barvitost, tehnično odpornost in dovršenost
  • pridobiva občutek za skrbno izkoriščanje mineralnih dobrin
  • se zave, da so geološka raziskovanja tesno povezana z izbiro metod in odločitev pri pridobivanju mineralnih snovi
  • pridobiva spoznanja, da so naravoslovne vede med seboj povezane in odvisne druga od druge
  • Strokovna razlaga in vaje s kamninami iz šolske zbirke kamnin Slovenije.
  • Strokovno vodeni pohodi na izdanke v okolici domačega kraja.
  • Strokovna razlaga slovenske geološke poti.
  • Strokovne razlage geološke karte in razprava.
  • Geološki pribor za delo na terenu.
  • Ogled videokasete o rudnikih in razgovor po ogledu.
  • Izpolnjevanje delovnih lističev.
  • Strokovno vodene ekskurzije v kamnolome, izdelava poročila in razprava.
  • Strokovna razlaga in ogled video kasete.
  • Strokovni ogledi nahajališč v Sloveniji, izdelava poročila in razprava.
  • Strokovna razlaga in razgovor o metalogenetski karti Slovenije.

 

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE:

6. OBVEZNA OBLIKA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Ustno, vaje.

7. POVEZAVA S PREDMETI

Znanje: Predmet:
mineralne snovi rudarstvo, kemija
tektonika, paleogeografija geografija
geokemija kemija
paleontologija, paleozoologija, paleobotanika biologija
geofizika fizika
sedimentologija geografija