Izobraževalni program: RUDARSKI TEHNIK
Sprejeto na 62. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 17. 12. 2002
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
Skupaj |
Teorija |
Vaje |
|
2. |
102 |
68 |
34 |
Skupaj |
102 |
68 |
34 |
* Delitev dijakov v skupine.
Cilje, naloge in vsebino predmeta povežemo z geologijo. S slikovnim materialom prikažemo težave, ki nastajajo pri vseh posegih v naravno okolje, in okvirno določimo rešitve.
Dijaki:
VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI | FORMATIVNI CILJI | SOCIALIZACIJSKI CILJI | POSEBNOSTI V IZVEDBI |
UVOD V GEOMEHANIKO |
Dijak:
|
Dijak:
|
|
OSNOVNI POJMI Standardne oznake. Pojmi v geomehaniki. Obremenitve vzorca. |
|
|
|
ZRNAVOST IN SESTAVA TAL Enotna zrna. Lastnosti delcev trdnih tal. Določanje specifične mase. Granulometrijski sestav zrn. Sejalna analiza. Granulacija zrn. Granulacijski sestav tal. Granulacijski diagram. |
|
|
|
GOSTOTA TAL Poroznost. Konsistenca tal. Koeficient in volumen tal. Vlažnost in zasičenost vzorcev. Prostorninska teža tal. |
|
|
|
MEJA PLASTIČNOSTI Kohezija. Meja krčenja.Casagrandejev diagram. |
|
|
|
KLASIFIKACIJA TAL IN HRIBIN Sistemi klasifikacije. Ameriški sistem klasifikacije hribin. Nemški sistem klasifikacije hribin.
|
|
|
|
VODA V TLEH Podtalnica. Prepustnost tal. Učinek vzgona na tla. Pozitivni učinek vzgona. Tla brez vzgona. Kapilarne vode. Izračun dviga vode v kapilarah. Delovanje mraza na tla.
|
|
|
|
STISLJIVOST IN KONSOLIDACIJA TAL Določanje stisljivosti v laboratoriju. Konsolidacija – naravna in umetna. Sile, ki delujejo na vzorec. Ugotavljanje stisljivosti v laboratoriju. Posedanje zgradb. |
|
|
|
RAZISKAVE NA TERENU Geofizikalne, geoelektrične, geoseizmečne raziskave. Blodeči tokovi. Izdelava geološko-geomehanskega mnenja. Tolmač geološke karte, Proučevanje tal z globinskim vrtanjem. Deklinacija vrtin. Predstavitev raziskav. |
|
|
|
GEOMEHANSKE RAZMERE V PREMOGOVNIKU |
|
|
|
OSNOVNI POJMI O PODZEMNIH PRITISKIH Dinamično napetostno stanje. Primarno napetostno stanje. Tlak pri različnih oblikah jamskih prostorov. Pritiski na odkopu. Odražanje podzemnih pritiskov. Hribinski udari. |
|
|
|
VPLIV IZDELAVE JAMSKIH PROSTOROV NA HRIBINO Tlak v progah. Tlak v jašku. Porušitvena elipsa. Teorija svoda Teorija plošč. Teorija zvijanja plasti. Zaruševanje. Preprečevanje pogrezanja površine.
|
|
|
|
GEOMEHANIKA NA POVRŠINI Stabilnost brežin. Plazenje in drsenje. Pogrezanje in posedanje. Preprečevanje plazov. Sile na brežini. Metoda končnih elementov. Izračun stabilnosti brežin. |
|
|
|
Ustno, vaje.
Splošno:
Znanja tega predmeta nadgrajujejo vsebine premetov: rudarstvo, geologija, fizika, matematika in praktični pouk.
Konkretno:
ZNANJE |
POVEZAVA S PREDMETOM |
|
PREDMET | ZNANJA | |
Matematični izračuni |
MATEMATIKA |
Trigonometrija
|
Fizikalni izračuni. Zemeljski pojavi. Reševanje problemov. |
FIZIKA |
Enačbe, oznake, dimenzijska analiza, enote, mehamika, statika, fluidi, plini, vode, gravitacija, sile.
|
Poznavanje tal. |
GEOLOGIJA |
Geološka sestava tal, zemeljske tvorbe, tektonika, gube, kamnine, erozija, usedline, kohezija, konsistenca, nastajanje tal.
|
Posegi v prostor. Vpliv na hribino. |
RUDARSTVO |
Pridobivanje surovin, izdelava jamskih prostorov, jaški, vpadniki, rovi, črpanje vode, plini in hribinski udari.
|
Praktično izvajanje vaj. |
PRAKTIČNI POUK |
Vaje v geomehanskem laboratoriju in na terenu. |