Izobraževalni program: ELEKTRIKAR ENERGETIK (šs)
Sprejeto na 50. seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 17. 7. 2001
ELEKTROTEHNIKA, ELEKTRONIKA IN KRMILJA
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
128 |
12 |
140 |
2. |
70 |
35 |
105 |
3. |
102 |
|
102 |
skupaj |
300 |
47 |
347 |
* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;
** V - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.
Pri predmetu dijak:
1. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Osnovni pojmi elektrike |
Dijak |
Dijak |
|
|
|
Pridobi delovne navade. Razvije natančnost in vztrajnost pri reševanju delovnih nalog. Pridobi sposobnost praktičnega reševanja problemov. |
Demonstracija naboja. Prikaz izvorov napetosti in uporov. Preskus merjenja upornosti različnih vodnikov. Primerjava izračunanih vrednosti s navedinimi v priročnikih. |
Lastnosti in zakonitosti električnih krogov |
|
|
|
|
|
Pridobi sposobnost opazovanja in prepoznavanja elementov. |
Prikaz praktičnih primerov električnega kroga: vzporedne vezave, zaporedne vezave, merjenje u in i; Izračun veličin v enostavnejših vezjih. |
Električno delo in moč |
|
|
|
|
|
Razvija pravilen odnos do uporabe električne energije. Pridobi sposobnost natančnega opazovanja in analiziranja dogajanj. Razvije miselne povezave z zakonitostmi in dogajanji v okolici. |
Računanje električnega dela in moči. Računanje relativnega in procentualnega izkoristka. |
Električno polje |
|
|
|
|
|
Spozna nevarnost pri delu z napravami pod napetostjo. Pridobi motivacijo za izobraževanje in posveča pozornost informacijam o uporabi zaščit pred škodljivim delovanjem električnih polj. |
Poskus z napetostnim izvorom in dvema kovinskima ploščama. Računanje kapacitivnosti ploščnega kondenzatorja in primerjanje dimenzij z kapacitivnostmi koncentriranih kondenzatorjev. Računanje nadomestnih kapacitivnosti v enostavni in sestavljeni vezavi. |
Magnetno polje |
|
|
|
|
|
Spozna zahteve po previdnosti pri uporabi magnetnih učinkov. Spozna delovno odgovornost za vestno opravljanje del. |
Vaje iz risanj magnetnih polj elektromagnetov. Demonstracije magnetnih učinkov, magnetenje in razmagnetenje feromagnetnega materiala. Izračun sile in inducirane napetosti, določanje njene smeri. |
Osnovni pojmi izmeničnih električnih veličin |
|
|
|
|
|
Razvija spretnosti matematičnega izražanja. |
Poskus: opazovanje izmenične napetosti na osciloskopu, Risanje časovnih in kazalčnih diagramov za različne fazne odnose.
|
2. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sestavljeni izmenični krogi |
Dijak |
Dijak |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Razume pojav jalove energije v električnem omrežju in se zaveda potrebe po kompenzaciji jalove energije. |
Demonstracija: opazovanje faznih razmer na osciloskopu, simulacija na računalniku (npr. Ewb). Računanje veličin v izmeničnem krogu z idealnimi elementi r, l in c. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Spozna povezanost med teoretičnimi in praktičnimi znanji. |
Vaje: merjenje induktivnosti in kvalitete tuljav ter kondenzatorjev. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Resonančni pojavi, nihajni krogi |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
idealni nihajni krog
napetostna in tokovna resonanca
|
|
Zaznava razlike in povezuje električne elemente in pojave.
|
Vaje: opazovanje resonančnih pojavov na osciloskopu, simulacija na računalniku (npr. Ewb) Vaje: merjenje frekvenčne odvisnosti zaporednega in vzporednega vezja rlc.
|
Prehodni pojavi
|
|
|
|
|
|
Razvija sposobnost opazovanja in logičnega razmišljanja.
|
Demonstracija: opazovanje prehodnih pojavov na osciloskopu, simulacija na računalniku (npr. Ewb).
|
Trifazni sistemi
|
|
|
|
|
|
Spozna obseg nevarnosti pri dotiku naprav pod električnim tokom in potrebo po previdnosti pri delu z napravami pod napetostjo. Spoznava in razlikuje elemente in naprave po delovni napetosti, toku in moči že po zunanjosti.
|
Demonstracija vrtilnega magnetnega polja. Merjenje in izračun tokov in napetosti v vezavah zvezda – trikot.
|
Splošno o električnih merjenjih in merilnikih
|
|
|
|
tehnični podatki o instrumentih in osnovni merilniki
|
|
Sprejema upravičenost zahtev po točnem izvajanju električnih meritev in vestnem hranjenju in upravljanju z električnimi in elektronskimi instrumenti. Razume, da je svet elektrotehnike mogoče poznati le iz merjenja z električnimi instrumenti.
|
Vaje: merjenje napetosti in toka, odčitavanje in navajanje merilnih rezultatov, prilagoditev instrumenta na merilnemu mestu.
|
Merjenje električne napetosti
|
|
|
|
|
|
Spozna pomen natančnosti in doslednosti pri vrednotenju merilnih rezultatov, razume, da je točnost merjenja lahko pogoj za uspešnost vodenja, vrednotenja ali ekonomske uspešnosti.
|
Vaje: primerjalno merjenje napetosti izvorov različnih oblik, merjenje z analognimi in digitalnim v-metrom.
|
Merjenje električnega toka
|
|
|
|
|
|
Odobrava nujnost merjenja z več stališč: kontrole, varovanja in zaščite, dokazovanja, kot pogoja za ročno ali avtomatsko vodenje sistema.
|
Vaje: merjenje majhnih in velikih tokov.
|
Merjenje električne upornosti
|
|
|
|
|
|
Ugotavlja povezanost metod merjenja električnih in drugih fizikalnih veličin in že išče analogijo in veljavnost tudi na drugod v tehniki.
|
Vaje: merjenje upornosti in spremembe upornosti po različnih metodah in z mostičem.
|
Merjenje električne moči
|
|
|
|
|
|
Zazna pomen natančnosti pri priključevanju merilnih instrumentov. Pridobi sposobnost timskega dela pri opravljanju zahtevnejših električnih meritev.
|
Vaje: merjenje majhnih moči po metodi u-i in z wattmetrom, simulacija na računalniku (npr. Ewb).
|
Osciloskop
|
|
|
|
|
|
Osvaja praktične spretnosti pri delu in uporabi osciloskopa, predvsem razume univerzalno uporabnost kot spretnost merilca pred instrumentom. Razvija občutek za izbiro in primerjavo instrumentov za različne namene in zahteve.
|
Vaje: merjenje faznega kota, periode, frekvence, amplitude. Vaje: merjenje parametrov aperiodičnih pojavov z osciloskopom, simulacija na računalniku (npr. Ewb).
|
Merjenje induktivnosti in kapacitivnosti
|
|
Se zaveda uporabnosti merjenja reaktivnih komponent v praktičnih aplikacijah in razširja uporabnost na poljubno tehniško področje
|
Vaje: merjenje induktivnosti in kapacitivnosti. |
3. letnik
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Pasivni elementi |
Dijak |
Dijak |
|
|
|
Je motiviran za pridobivanje znanj iz elektronike in krmilij. Oblikuje svoj odnos do poklica Zaveda se povezanosti tehničnih strok in pomena skupinskega dela strokovnjakov različnih strokovnih področij. Razvija natančnost in doslednost pri delu. |
Uporaba prosojnic, elektronskih prosojnic, video- in prospektnega materiala ter strokovnih priročnikov. |
|
|
Spozna pomen tehnične dokumentacije. Upošteva delovno hierarhijo, zaradi varnostnih razlogov in odgovornosti. Odgovorno in vestno opravlja delovne naloge ter pri tem uporablja zahtevana zaščitna sredstva. |
Opremljenost s panoji in vzorci vseh obravnavanih elementov ter materialov. |
|
|
Se zave različnih načinov in pristopov reševanja nalog. Razvija pravilen odnos do vseh vrst orodij in instrumentov. Skuša poiskati najugodnejše rešitve ob upoštevanju varnostnih zahtev. |
Vaje: (delitev razred v dve skupini)
|
Polprevodniki |
|
|
|
|
|
Pridobi sposobnosti opazovanja, in razlikovanja elektronskih elementov. |
Uporaba katalogov. Ugotavljanje upornosti, prekinitev oziroma kratkih stikov na diodah. Polnjenje akumulatorja. |
Tranzistorji |
|
|
|
|
|
Se zaveda pomena polprevodniških elementov v sodobnih industrijskih procesih. |
Ugotavljanje upornosti, prekinitev oziroma kratkih stikov na tranzistorjih in uporaba katalogov. Merjenje napetosti na enosmernem ojačevalniku. |
Štiriplastni polprevodniški elementi |
|
|
Krmiljenje vrtljajev enosmernega motorja. |
Integrirana vezja |
|
|
|
|
|
|
|
Uvod v digitalno tehniko |
|
|
|
|
|
Razvija sposobnost logičnega razmišljanja, svojo strokovnost in tako tudi svojo samozavest. |
|
Elementi digitalne tehnike |
|
|
|
|
|
|
|
Tehniška krmilja |
|
|
|
|
|
Pri načrtovanju novih krmilij razvija svojo ustvarjalnost in inovativnost. Pri izvedbi krmilij razvija svojo delovno odgovornost in natančnost. Pri programiranju razvija sposobnost komuniciranja. |
Izvedba krmilja z elektromehanskimi elementi. Izvedba krmilja z elektronskimi moduli. Izvedba krmilja s pomnilniško-programirljivim krmilnikom. |
Regulacijski sistemi |
|
|
|
|
|
Spozna pomen učinkovitega in sistematičnega vzdrževanja naprav. Se usposobi za skupinsko reševanje nalog. Spozna pomen regulacijskih elementov v sodobni krmilni tehniki. |
Izvedba regulacije temperature z dvopoložajnim regulatorjem. |
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
Naloge na ustnem preverjanju so zastavljene široko, da se ugotovi razumevanje zakonitosti, metod reševanja in merjenja električnih veličin in parametrov. V nalogah naj nastopajo realne vrednosti veličin, vezane na znane praktične primere aplikacij, s katerimi se dijaki srečujejo doma ali pri praktičnem pouku. Pri reševanju zastavljenih nalog je potrebno navajati dijake na uporabo priročne literature, priročnikov in drugih pripomočkov in orodja, ki se pogosto uporabljajo tudi v praksi.
V prvem in drugem letniku se preverja znanje iz poglavij osnov elektrotehnike s pisnimi problemskimi nalogami. Dijaki rešujejo matematično zastavljene uporabne naloge s strokovnega področja z realnimi vrednostmi veličin, da pridobijo občutek stvarnosti. Poglavja pri električnih meritvah v drugem letniku pa se preverjajo s testom objektivnega tipa.
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
|
Predmet |
Znanja |
|
Matematika |
|
|
Tehnologija |
|
|
Tehnologija Praktični pouk |
|
|
Elektrotehnika |
|
|
Električne inštalacije in omrežja |
|
|
Praktični pouk |
|
|
Praktični pouk |
|