SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: MEHATRONIK OPERATER

ZAKLJUČNI IZPIT (3. izpitna enota)

IZDELEK Z ZAGOVOROM

VSEBINA

1. Naziv izpitne enote

2. Izpitni cilji

3. Priporočila za izvedbo

4. Znanja in spretnosti, ki se ocenjujejo na zaključnem izpitu

5. Ocenjevanje znanja in spretnosti

6. Primeri izpitnih nalog izdelkov/storitev

7. Viri

1. Naziv izpitne enote

IZDELEK oziroma STORITEV Z ZAGOVOROM

Izpitni katalog je določil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 80. seji 11.1.2005

2. Izpitni cilji

Na izpitu ocenjujemo znanja, spretnosti in poklicne kompetence v skladu s poklicnim standardom Mehatronik operater, ki so jih kandidati pridobili v celotnem procesu izobraževanja po vsebinskih sklopih:

Na izpitu kandidat dokaže, da je zmožen:

3. Priporočila za izvedbo

3.1 Izhodišča

Pri ocenjevanju znanja zasledujemo iste cilje kot pri pripravi izobraževalnega programa:

3.2 Oblika izpita

Izdelki oziroma storitve z zagovorom so individualne izpitne naloge, ki morajo izhajati z dejanskih poklicnih situacij. Izpitna naloga mora biti strukturirana tako, da omogoča oceniti poklicno usposobljenost in obvladanje ključnih kompetenc:

Pomemben sestavni del naloge je zagovor, kikandidatu omogoča lastno refleksijo na opravljeno delo in kritičen odnos do postopkov, izpitni komisiji pa končno odločitev o kompetentnosti kandidata. Pri zagovoru je potrebno kandidatu omogočiti, da z lastnimi besedami in s pomočjo pripravljenega poročila kritično oceni delo, ovrednoti lastno delo in predlaga morebitne drugačne rešitve, kot jih je uporabil pri izvajanju naloge.

3.3 Trajanje izpita

Praktični del zaključnega izpita traja do 10 ur ter zajema izvedbo delovnih nalog, pripravo in zapis tehnične dokumentacije ter ustni zagovor. Izvedba konkretne delovne naloge ne sme presegati 7 ur (točka 4.1.4),zagovor traja največ 20 minut.

3.4 Obveznosti kandidata

Kandidat predloži izpitni komisiji delovna poročila praktičnega dela vseh let izobraževanja, le-ta so mu tudi v pomoč pri zagovoru.

 

4. Znanja in spretnosti, ki se ocenjujejo na zaključnem izpitu

Na zaključnem izpitu se ocenjujejo znanja, spretnosti in kompetence, ki so definirane v poklicnih standardih Mehatronik operater in so jih kandidati pridobili pri strokovnem delu izobraževalnega programa in pri praktičnem izobraževanju v delovnem procesu (povezano praktično izobraževanje s strokovno teorijo in ključnimi kvalifikacijami).

Izpitni odbor lahko s posebnim sklepom - na osnovi predložene dokumentacije o pričakovani izpitni nalogi - dovoli kandidatu pripravo polizdelkov (izvede dovoljene predpriprave). Na izpitu kandidat opravi zahtevane naloge izpitnega dela.

4.1 Elementi, ki jih vključuje izpitna naloga:

Izpitna naloga ima naslednje elemente:

4.1.1 Prevzem delovne naloge

Kandidat sprejme delovni nalog z ustrezno tehniško in tehnološko dokumentacijo in preveri njegovo celovitost.

4.1.2 Priprava, načrtovanje in organizacija izvedbe naloge

Kandidatu je potrebno zagotoviti prostor, kjer se lahko pripravi na nadaljnje naloge. Vsaka aktivnost zahteva pripravo in načrtovanje lastnega dela. V tej fazi spremljave aktivnosti kandidata izpitna komisija ugotavlja pristop kandidata k reševanju naloge, uporabo navodil proizvajalca, pridobivanje informacij iz razpoložljive dokumentacije proizvajalca, uporabo elektronskih oblik pridobivanja informacij. Kandidatu je potrebno zagotoviti dostop do ustrezne literature in uporabo komunikacijsko informacijske tehnologije.

4.1.3 Izvedba delovne naloge

Zahtevane delovne naloge so sestavljene iz področij, navedenih v točki 4.2. Sestavljalci delovne naloge morajo upoštevati možnost ugotavljanja različnih znanj in veščin kandidata, zato je potrebno, da je delovna naloga dobro strukturirana in izvedljiva v predvidenem času.

4.1.4 Preverjanje svojega dela

Izpitna komisija spremlja in oceni usposobljenost kandidata za samostojen zaključek in kritično analizo svojega dela.

4.1.5 Izdelava poročila in dokumentov

Izpitna komisija preveri zapisnik in izpolnjeno delovno dokumentacijo.

4.1.6 Predstavitev opravljenega dela in kritična presoja

Po opravljeni delovni nalogi je potrebno kandidatu zagotoviti prostor, kjer se lahko pripravi na zagovor.

Izpitna komisija spremlja kandidata med celotnim potekom izpita in ocenjuje njegovo usposobljenost z izkazanimi znanji in spretnostmi.

Komisija ocenjuje:

Elementi

Znanja in spretnosti

Prevzem delovne naloge

  • preverjanje celovitosti delovnega naloga
  • preverjanje celovitost tehnične dokumentacije
  • pridobivanje morebitne manjkajoče informacije v zvezi z zadano nalogo

Priprava, načrtovanje in organizacija izvedbe naloge

  • načrtovanje in organiziranje izvedbe dela
  • priprava sklopov, ki so predvideni za popravilo oziroma zamenjavo
  • priprava delovnega mesta
  • priprava orodja in instrumentov
  • priprava materiala in rezervnih delov
  • priprava naprav in priprav za določeno opravilo

Izvedba delovne naloge

  • pregled stroja pred in po posegu oziroma njegovi uporabi
  • uporaba ustreznih orodij in instrumentov
  • uporaba podatkov pridobljenih s pomočjo meritev
  • uporaba razpoložljivih informacijskih virov
  • upoštevanje varnostnih predpisov s področja varovanja okolja in zdravja
  • upoštevanje protipožarnih predpisov
  • uporaba dokumentacije potrebne za izvedbo naloge
  • upoštevanje standardov za zagotavljanje kakovosti
  • skrb za urejeno delovno mesto

Preverjanje svojega dela

  • kontrola lastnega dela na osnovi dokumentacije
  • upravičenost porabljenega časa za izvedbo naloge
  • upravičenost stroškov za izvedbo naloge
  • kakovost opravljene storitve ali izdelka

Izdelava poročila in dokumentov

  • izdelava zaključka delovnega naloga
  • izdelava dokumentacije o tehnološkem postopku opravljenih del

Predstavitev opravljenega dela

  • predstavitev aktivnosti
  • analiziranje načina izvedbe naloge
  • utemeljitev izbrane rešitve
  • razlaga drugih možnih načinov izvedbe naloge

4.2 SEZNAM IZDELKOV/STORITEV ZA DELOVNE NALOGE

S seznamom izdelkov/storitev so opredeljena znanja in spretnosti, ki jih kandidat mora obvladati glede na poklicni standard Mehatronik operater/mehatroničarka in cilje izobraževanja.

V ta namen j se priporoč eno a, da izpitna komisija pripravi in kandidat izvede izpitno nalogo, ki omogoča kandidatu, da dokaže znanja, spretnosti in kompetence iz naslednjih ključnih operativnih del iz poklicnih standardov:

 

Ključna operativna dela

Znanja, spretnosti in kompetence

Priprava in čiščenje stroja

  • opravlja dnevni preventivni pregled stroja po navodilih
  • ugotavlja prisotnost energijskih virov (pnevmatični in hidravlični fluid, električna energija) na stroju
  • meri parametre, ki vplivajo na energijo in njihovo kvantitativno ovrednotenje
  • izvaja nastavitve orodij za izdelavo obdelovanca
  • pripravi stroj za zagon
  • ureja svoj delovni prostor po navodilih
  • natančno in vestno ter strokovno rokuje z orodjem in s stroji, v mejah pooblastil
  • čisti delovno mesto in stroj v skladu z navodili za delo

Upravljanje stroja

  • zažene stroj ali tehnološko linijo
  • prepoznava in pojasnjuje osnovne delovne funkcije stroja
  • opisuje osnovne delovne elemente stroja (cilindre, zasučne enote, motorje ...)
  • rokuje z enostavnimi transportnimi pripomočki za transport surovcev, izdelkov in odpadkov
  • izvaja delovne operacije s pomočjo delavniške risbe ali sheme
  • uporabja pritrdilne in vpenjalne priprave
  • periodično vlaga obdelovance v stroj
  • uporablja orodja za ročno in strojno obdelavo ter orodja za spajanje
  • nastavlja in nadzira osnovne delovne parametre (vrtljaje, tlake, temperaturo, pretoke …)
  • upravlja in nadzira stroje s pomočjo sinoptičnih prikazov krmilnikov
  • uporablja računalnik in uporabniške programe za vodenje procesov

Kontrola kakovosti izdelka

  • pripravlja in izvaja meritve obdelovanca z enostavnimi merilnimi pripomočki, kot so: pomično merilo, mikrometer, šablona
  • vrednoti izmerjene vrednosti in jih dokumentira
  • nastavlja parametre stroja na osnovi meritev obdelovancev
  • samostojno ugotavlja potrebe po zamenjavi enostavnega orodja in ga zamenja
  • meri glavne parametre materiala (specifična teža, upornost, elastičnost, specifična toplota ...)

Diagnosticiranje napak

  • spremlja in nadzira delovanje stroja in pogonskih agregatov (diagnosticiranje s človeškimi čutili)
  • samostojno identificira napake v delovnem procesu in jih odpravljaja
  • samostojno identificira enostavne napake na delovnem sredstvu
  • zaznava najbolj obremenjene dele stroja
  • posreduje informacije o stanju stroja in jih dokumentira (zgodovina stroja)
  • predlaga možne rešitve in ukrepe

Vzdrževanje in servisiranje stroja

  • zamenjuje in dodaja mazalna sredstva v skladu s planom preventivnega vzdrževanja (uporaba ustreznih čistilnih sredstev, površinsko čiščenje stroja, mazanje drsnih površin )
  • ugotavlja in dokumentira stanja napeljav ter mehanskih delov na podlagi opazovanja
  • ugotavlja pravilnost delovanja izvršilnih enot, pogonov, aktuatorjev in senzorjev
  • meri osnovne električne veličine (napetost, tok, upornost) z uporabo preprostih merilnih pripomočkov (preizkuševalec faze, univerzalni merilni instrument ...)
  • opiše vrstni red opravil potrebnih za zamenjavo mehanskega, hidravličnega ali pnevmatičnega podsklopa
  • zamenjuje okvarjene komponente (končno stikalo, ventil, motor …) po navodilu
  • kontrolira stanje oziroma delovanje vhodno-izhodnih krmilnih elementov in po potrebi nadomešča z novimi
  • ožičuje enostavna vezja v skladu z dokumentacijo
  • izbira in uporablja ustrezna mazalna sredstva
  • uporablja kemična čistila in topila za čiščenje elementov stroja
  • meša barve in topila po navodilu
  • aktivno sodeluje v procesu TPM

Sodelovanje v proizvodnem procesu

  • uporablja tehnološko dokumentacijo (uporaba interne naročilnice, sprejemnice, izdajnice, delovnega navodila, tehnološkega navodila za delo, delovnega naloga),
  • uporablja določila timskega dela pri komunikaciji s sodelavci
  • gradi spoštljiv odnos do strank in do sodelavcev
  • vrednoti stroške (dela, energije, materiala …)

Ukrepanje ob nevarnostih

  • opravlja delo z uporabo varovalnih sredstev in opreme v skladu s pravili varnosti in zdravja pri delu
  • pozna Oceno tveganja in njen pomen
  • obvladuje postopke požarne varnosti
  • pozna škodljivost odpadkov in ostankov procesa

 

Pri pripravi naloge mora izpitna komisija upoštevati časovno dimenzijo, ki jo kandidat potrebuje, da bo uspešno opravil vsa predvidena dela.

5. Ocenjevanje znanja in spretnosti

5.1 Delež ocene pri posameznih delih izpita

Izpitni odbor pripravi kriterije za ocenjevanje tako, da za posamezne naloge, ki jih je kandidat dolžan izvesti pri zaključnem izpitu, upošteva naslednja razmerja:

Aktivnosti izpitnega dela

Priporočen razpon točk

Prevzem delovne naloge

5-10

Priprava, načrtovanje in organizacija izvedbe naloge

10-20

Izvedba delovne naloge

25-40

Preverjanje svojega dela

25-50

Izdelava poročila in dokumentov

5-10

Predstavitev opravljenega dela

10-20

Skupaj

100

Kandidat je uspešno opravil zaključni izpit iz izpitne enote, če je dosegel najmanj 50 točk in je pri vsaki izmed navedenih nalog dosegel minimalno 40% predvidenih točk.

Primer:

  Aktivnosti izpitnega dela

 

Razpon točk

Minimalno število točk

Minimalno skupno število točk

Prevzem delovne naloge

5

2

 

Priprava, načrtovanje in organizacija izvedbe naloge

10

5

Izvedba delovne naloge

30

16

Preverjanje svojega dela

40

20

Izdelava poročila in dokumentov

5

2

Predstavitev opravljenega dela

10

5

Skupaj

100

50

50

5.2 Določanje skupne ocene

Točkovno vrednotenje izpitnih nalog se mora pretvoriti v številčno oceno, ki obsega ocene od odlično (5) do nezadostno (1).

Priporočilo za pretvorbo števila točk v oceno:

Odlično (5)

od 88 do 100 točk

dosežek, ki nadpovprečno zadovoljuje postavljene zahteve,

Prav dobro (4)

od 75 do 87 točk,

dosežek, ki v celoti zadovoljuje postavljene zahteve,

Dobro (3)

od 63 do 74 točk,

dosežek, ki v splošnem zadovoljuje postavljene zahteve,

Zadostno (2)

od 50 do 62 točk,

dosežek, ki kaže na pomanjkljivosti, vendar še zadovoljuje postavljene zahteve,

Nezadostno (1)

49 ali manj točk,

dosežek, ki ne zadovoljuje postavljenih zahtev in kaže na pomanjkljivo temeljno znanje.

  6. Primeri izpitnih nalog izdelkov/storitev

7. Viri

Dovoljeni pripomočki

Pri praktičnem delu zaključnega izpita so dovoljeni naslednji pripomočki:

Literatura za pripravo na izpit

Za kandidate so priporočena literatura in drugi viri objavljeni v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.