SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: MIZAR

ZAKLJUČNI IZPIT (2. izpitna enota)

VSEBINA

1. Ime izpitne enote

2. Izpitni cilji

3. Priporočila za izvedbo

4. Znanje, ki se ocenjuje na zaključnem izpitu

5. Ocenjevanje znanja

6. Primeri izpitnih nalog

7. Viri

1. Ime izpitne enote

TEMELJNO STROKOVNO ZNANJE

Izpitni katalog je določil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 88. seji 16.12.2005

2. Izpitni cilji

Na izpitu ocenjujemo znanje, spretnosti in poklicne kompetence v skladu s poklicnim standardom Mizar, ki so jih dijaki pridobili po vsebinskih sklopih:

• OSNOVE LESARSTVA
• OBDELAVA LESA
• OBDELAVA TVORIV
• STAVBNO POHIŠTVO
• BIVALNO POHIŠTVO
• SNOVANJE IZDELKA

v katerih se povezujejo cilji strokovne teorije, praktičnega izobraževanja in ključnih kvalifikacij.

Na izpitu kandidat dokaže, da:

• prepoznava glavne domače lesne vrste in tvoriva ter pozna njihove lastnosti;
• uporablja merske in kakovostne standarde za žagan les, furnir in tvoriva;
• zna brati delavniške in sestavne načrte;
• zna skicirati in risati v skladu z osnovnimi konstrukcijskimi pravili;
• razume škodljiv vpliv odpadnih snovi na okolje in se zna pravilno odločiti o ravnanju z odpadki;
• zna pripraviti delovno mesto za varno delo;
• loči in pozna različne tehnološke postopke obdelave lesa, furnirjev in plošč;
• pozna orodja za obdelavo lesa in lesno obdelovalne stroje ter  pozna kontrolne postopke za preverjanje njihove brezhibnosti;
• razume navodila za pripravo in skladiščenje sredstev za lepljenje, zaščito ter površinsko obdelavo lesa;
• zna konstruirati in načrtovati mizarski izdelek, izbrati zanj ustrezen izdelavni material in okovje ter izdelati predkalkulacijo;
• načrtuje postopek dela pri uporabi strojev z upoštevanjem racionalne izrabe časa in materiala.

3. Priporočila za izvedbo

Izhodišča
Izpitni katalog zajema temeljno poklicno/strokovno, medsebojno povezano znanje, ki ga mora poznati mizar / mizarka za uspešno delovanje v svojem poklicu.
Kandidat mora obvladati tudi ključne kvalifikacije (varnost in zdravje pri delu, varovanje okolja, strokovno računstvo, komunikacija, organizacija dela …).
Zaradi hitrega tehničnega in tehnološkega razvoja je treba vsebine stalno posodabljati in aktualizirati tako pri pouku kot pri zaključnem izpitu.

Oblika izpita
Zaključni izpit iz temeljnega strokovnega znanja sestavljata pisni in ustni del.

Pisni del izpita:
S pisnim delom dijak dokaže, da z opisi, utemeljitvami, izračuni in grafičnim prikazom obvlada temeljna strokovna znanja. Pri izračunih dijak dokaže, da zna realno oceniti velikost izračunanih veličin ter da zna izbrati pravilne vrednosti, ki so potrebne za doseganje pričakovanih rezultatov pri obdelavi.
Pri pisnem delu je dovoljena uporaba pisnih gradiv in kalkulatorja.
Pisni del izpita sestavlja 5 nalog. Pisna naloga zajema določeno zaokroženo celoto z jasno oblikovanimi podvprašanji.
Na koncu tretjega letnika je obvezno  pisanje poskusne naloge pisnega dela zaključnega izpita iz temeljnega strokovnega znanja.

Ustni del izpita:
Ustni del zaključnega izpita temelji na seznamu vprašanj, ki  zajemajo temeljna strokovna znanja. Dijak na izpitu izbere listek  s tremi vprašanji. Vprašanja so sestavljena kratko, jasno in z ustreznimi podvprašanji.
Pri ustnem izpitu ima kandidat možnost odgovarjati ob ustreznih učnih in delovnih sredstvih.
Katalog vseh možnih vprašanj prejmejo dijaki v tretjem letniku. Sestavo komisije in potek izpitov določa pravilnik o zaključnem izpitu.

Trajanje izpita
Pisni del zaključnega izpita traja 90 minut, ustni del izpita traja največ 20 minut.

4. Znanje, ki se ocenjuje na zaključnem izpitu

5. Ocenjevanje znanja

Znanje se ocenjuje z izpitom, ki se opravlja pisno in ustno.
Pisni del izpita ocenita dva strokovno usposobljena učitelja po vnaprej znanih kriterijih.

Ustni del izpita poteka pred šolsko komisijo za zaključni izpit. Sestavljajo jo izpraševalec in dva člana.
Ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno je negativna, ostale ocene so pozitivne.

6. Primeri izpitnih nalog

Primer nalog za pisni del izpita

1. Hlode so razžagali v 50 desk, dolgih 4,5 m, širokih 20 cm in debelih 50 mm. Izkoristek pri žaganju je 72 %. Izračunaj prostornino porabljene hlodovine in kolikšno površino lahko pokrijemo z razžaganimi deskami.
2. Kolikšen premer orodja potrebujemo za obdelavo lesa, če je vrtilna hitrost orodja 12 000 vrt/min in zahtevana rezalna hitrost 80 m/s. Kolikšno bo podajanje na zob, če ima to orodje dve rezili in podajamo s hitrostjo 10 m/min?
3. Izračunaj porabo lepilne mešanice in sestavin zanjo za obojestransko furniranje 10 vratnih kril z dimenzijo 500 x 800 mm. Nanos lepilne mešanice je 150 g/m², pribitek zaradi odpadka pa 3 %. V lepilni mešanici je 45% lepilne snovi in 55 % vode.
4. Koliko temeljnega lazurnega premaza potrebujemo za zaščito 50 okvirjev dimenzije 1000 x 500 mm, če meri prerez profila 50 x 100 mm. Nanos je 150 g/m². Lazurni premaz je razredčen z razredčilom v razmerju 8:2.
5. Na risbi je prikazana lesna vez. V katero skupino lesnih vezi spada? Kako se imenuje? Skiciraj in kotiraj sestavna dela te vezi.

Primer izpitnega lista za ustni del izpita

1. Iz zbirke lesov izberi jesenov les.

1. Ugotovi, ali je vzorčna deščica bleščica ali bočnica.
2. Skiciraj  prečni prerez vzorca in vriši deformacijo zaradi krčenja lesa pri osušitvi vezane vode.
3. Pojasni potek sušenja in z njim povezanega krčenja lesa.

2. Narisane so značilne smeri odrezovanja lesa.

1. Imenuj narisane smeri odrezovanja.
2. Za vsak primer povej, kakšna je pri skobljanju gladkost površine, odrezek in možnost zatrgovanja oziroma cepljenja.

3. Narisanih je več gonil.

1. Imenuj narisana gonila.
2. Izberi eno od gonil, opiši dele gonila ter njegovo delovanje.
3. Navedi, katero od narisanih gonil pogosto uporabijo v lesnoobdelovalnih strojih.

7. Viri

Literatura za pripravo na izpit