OBRAZLOŽITEV IN IZVEDBA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

MIZAR

Podlaga za pripravo izobraževalnega programa

Izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja Mizar je nastal na podlagi poklicnih standardov upravljalec/ upravljalka lesnoobdelovalnih strojev (šifra standarda 5431.002.2.0) ter mizar/ mizarka (šifra standarda 5431.003.4.0) in v skladu z Izhodišči za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2001).
Izobraževalni program  postopoma nadomešča izobraževalni  program Mizar in tapetnik (poklic mizar; Ur.l. RS št 51/98, 67/00, 12/01, 23/02, 79/03, 75/04, 63/05) in program Mizar (ds) (Ur.l. RS št 49/ 97).

Izobraževalni program  omogoča pridobiti:

Cilji in programske rešitve

Pri pripravi izobraževalnega programa so bili postavljeni naslednji cilji:

Za uspešno uresničitev postavljenih ciljev je potrebno usklajeno delovanje na programski, metodično-didaktični in organizacijsko-izvedbeni ravni.
Pred vključitvijo v izobraževalni program je smiselno, da izvajalci opozorijo kandidate na psihofizične zahteve za uspešno opravljanje poklica (telesna okretnost, spretnost nog in prstov, razlikovanje barv, sposobnost prostorske predstave ter neobčutljivost na lesni prah in hlape topil).

Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v problemsko strukturiranem izobraževalnem programu je uresničeno z uporabo koncepta kompetenc, tako poklicnih kot ključnih – slednje razvijamo predvsem s ključnimi kvalifikacijami.

V izobraževalni program so vgrajeni nacionalni standardi ključnih kvalifikacij za slovenščino, matematiko, tuji jezik, umetnost, družboslovje, naravoslovje in športno vzgojo kot samostojne programske enote (ključne kvalifikacije) v obsegu, ki je določen v navedenih izhodiščih. Neposredna integracija ciljev ključnih kvalifikacij v vsebinske sklope je  izvedena samo pri naravoslovju v obsegu 76 ur.

Integracija ciljev naravoslovja je izpeljana tako, da je oblikovana nova dopolnjena in zaključena celota, kar pomeni, da so cilji smiselno nadgrajeni in dopolnjeni.

Zato je nujno, da učitelji vsebinskih sklopov skupaj z učiteljem naravoslovja sodelujejo pri načrtovanju in doseganju integriranih ciljev. Aktivnosti načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učitelja opravljata timsko. Oba učitelja pri integraciji upoštevata vse cilje, ki so zapisani v obeh katalogih znanja, in jih udejanjita tako, da se smiselno dopolnjujejo.

Integrerani učni sklopi

Vsebinski sklop

Celice, tkiva, organi

Osnove lesarstva

Snov

Osnove lesarstva
Obdelava lesa
Obdelava lesnih plošč

Raztopine

Osnove lesarstva
Obdelava lesnih plošč
Stavbno pohištvo
Bivalno pohištvo

Kovine

Obdelava lesa

Polimeri

Osnove lesarstva
Obdelava lesnih plošč
Bivalno pohištvo

Energijske pretvorbe

Osnove lesarstva

Ekologija

Osnove lesarstva
Obdelava lesnih plošč
Stavbno pohištvo
Bivalno pohištvo

Merjenje in mersku sistem

Osnove lesarstva
Stavbno pohištvo

Temperatura, termometer

Osnove lesarstva

Vlažnost zraka

Osnove lesarstva

Kapljevine in plini

Osnove lesarstva

Energija: načini segrevanja in toplotno izoliranje

Stavbno pohištvo

Toplotni tok, prevajanje toplote

Stavbno pohištvo

Zračni tlak

Osnove lesarstva

Gibanje

Obdelava lesa

Elektrika

Obdelava lesa

Varovanje naravne dediščine in okolja

Osnove lesarstva
Stavbno pohištvo
Bivalno pohištvo

Cilji ključnih kvalifikacij učenje učenja, zdravja in varnosti pri delu, informacijsko-komunikacijskega opismenjevanja, podjetništva, okoljske vzgoje ter načrtovanja in vodenja kariere so vgrajeni v vsebinske sklope ali se kot način dela uresničujejo skozi celoten program.

Ključno kvalifikacijo načrtovanje in vodenje kariere je mogoče razviti v okviru interesnih dejavnosti ali odprtega kurikuluma.

V okviru interesnih dejavnosti se poveča število ur, namenjenih športnim dnevom, na 60 ur.

Povezovanje ciljev in vsebin ključnih kvalifikacij s strokovnimi vsebinami in praktičnim izobraževanjem je prepuščeno šolam s skupnim timskim načrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v programu.        
Vsebinski sklopi so strokovne didaktične enote s cilji, ki izhajajo iz celostnih tehnoloških področij ali skupin izdelkov. V okviru teh so opredeljene poklicne kompetence. Sistematično doseganje in nadgrajevanje ciljev preko novih didaktičnih pristopov omogoča doseganje predvidene ravni pridobivanja kompetenc. Vsebinski sklopi povezujejo strokovno teorijo, praktično izobraževanje in ključne kvalifikacije preko projektnega pristopa v delovne in poslovne procese. Upoštevani so vsi najpomembnejši elementi, ki opredeljujejo izdelavo lesnih izdelkov: ideja, oblikovanje, konstruiranje, načrtovanje, izdelava (ob upoštevanju tehnoloških, varstvenih in ekoloških standardov), kontrola, gospodarnost ter nenazadnje komunikacijska spretnost kot povezovalni element vsega naštetega.

Stopnje kompetenc: glede na temeljne kriterije, kot so kompleksnost in zahtevnost delovnih poklicnih situacij in stopnje avtonomnosti ter odgovornosti, ki jo zahtevajo, je izobraževalni program strukturiran tako, da omogoča postopno graditev poklicnih kompetenc v smislu koncentričnih krogov skozi vsa tri leta izobraževanja.

Katalogi znanja so načrtovani učno ciljno. Cilji vsebujejo zapisane spretnosti, znanja, veščine in kompetence, ki se kot učni dosežki preverijo z uresničitvijo cilja znotraj sklopa in ob koncu izobraževanja. Cilji ključnih kvalifikacij pa opredeljujejo s stroko povezane cilje ključnih kvalifikacij, ki so temeljni različnim poklicem. Obe vrsti ciljev v katalogih uresničujemo povezano.

Nov didaktični koncept temelji na:

Izobraževalni program zahteva pripravo izvedbenega kurikuluma na ravni  šole. Ta zahteva od učiteljev skupno pripravo letne aktivnosti, skupno načrtovanje vsebin za uresničitev ciljev vsebinskih sklopov, skupno  izvajanje in skupno določanje načinov preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego te zahteve je na šoli potrebno oblikovati programsko projektno skupino za pripravo in izvedbo izobraževalnega programa.

Odprti del kurikuluma je namenjen za uresničevanje ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola v sodelovanju s socialnimi partnerji in gospodarskimi združenji definira vsebinske sklope in cilje tega dela kurikuluma, v katerem dijaki oziroma vajenci razvijajo  praktične veščine, poglabljajo in širijo znanje strokovne teorije in razvijajo  ključne kompetence.

Organizacija praktičnega  izobraževanja v delovnem procesu in praktičnega pouka

Nosilca praktičnega izobraževanja sta podjetje in šola, ki skupaj izvajata izobraževalni program.

Praktično izobraževanje v delovnem procesu omogoča doseganje ciljev, ki jih šola ne more uresničiti, zlasti poklicno socializacijo, dinamiko realnega delovnega okolja, razvoj osebnostnih potencialov ter poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela in uspešen razvoj poklicne kariere. Obe obliki izvajanja programa (šolska in dualna) sta enakovredni.

Dualna oblika izvedbe izobraževalnega programa temelji na individualni učni pogodbi, ki jo skleneta delodajalec in vajenec oziroma njegovi starši ali zakoniti zastopniki. V pogodbi se stranki dogovorita o trajanju in načinu izvajanja izobraževanja v delovnem procesu, o ciljih, ki jih bo vajenec dosegel, in drugih obveznostih pogodbenih strank.

Šolska oblika izvedbe izobraževalnega programa temelji na pogodbi, ki jo šola za praktično izobraževanje sklene z delodajalcem za dijake, ki nimajo sklenjene individualne učne pogodbe.
V izobraževalnem programu je predvideno 884 ur praktičnega pouka, ki je  porazdeljen med vsebinske sklope. Zaradi dolžine tehnoloških ciklov izdelave posameznih izdelkov je v vsebinskih sklopih priporočena blokovna izvedba praktičnega pouka. Dijaki opravijo praktični pouk v celoti v šoli. Vajenci pa lahko praktični pouk posameznega vsebinskega sklopa opravijo v medpodjetniškem izobraževalnem centru ali pri delodajalcu. V tem primeru ocenjujeta doseganje ravni kompetenc vsebinskega sklopa šola in delodajalec skupaj.

Z individualno učno pogodbo se obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcu za vajenca lahko poveča:

Po individualni pogodbi je lahko največji obseg PIDP v delovnem procesu v vseh treh letnikih  12+ 12+8+22 =54 tednov